Številka:
04/DS/2023
Datum:
26.04.2023
Vprašanje – opis problema
Slovenski davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI), je v aprilu 2023 dobavil blago malemu davčnemu
zavezancu s sedežem v Avstriji, ki v Avstriji uporablja posebno
ureditev za male davčne zavezance (v nadaljevanju
AT-mali).
Blago je SI odpeljal k AT-malemu iz
Slovenije v Avstrijo.
Vrednost dobavljenega blaga znaša
več kot 10.000 eurov.
Vprašanje:
·
Kje je kraj dobave blaga v opisanem
primeru, kadar je dobava blaga opravljena AT-malemu, vrednost
dobavljenega blaga pa znaša več kot 10.000 eurov?
Mnenje
V opisanem primeru ne moremo
govoriti, da je dobava blaga opravljena davčnemu zavezancu,
katerega pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV, saj
vrednost dobavljenega / pridobljenega blaga znaša več kot 10.000
eurov. Posledično se glede določitve kraja dobave blaga ne
uporabijo določila, ki se uporabljajo pri dobavi blaga na daljavo
znotraj Unije (tj. tretji odstavek 20. člena ZDDV-1 v povezavi s
30.f členom ZDDV-1), temveč se uporabi splošno pravilo iz prvega
odstavka 20. člena ZDDV-1 – kadar blago odpošlje/odpelje
dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje
kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz
blaga prejemniku – torej v Sloveniji.
V kolikor AT-mali v nasprotju z
določili Direktive 2006/112/ES (torej tudi v nasprotju z avstrijsko
zakonodajo) ne pridobi avstrijske identifikacijske številke za
namene DDV, SI od dobave blaga AT-malemu obračuna »slovenski« DDV
skladno z določili ZDDV-1.
Obrazložitev
3. člen ZDDV-1 opredeljuje
transakcije, ki so predmet obdavčitve skladno z določili ZDDV-1. Na
podlagi navedenega določila je predmet obdavčitve (med drugim) tudi
dobava blaga, ki jo opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja
svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za
plačilo.
3. člen ZDDV-1
(predmet
obdavčitve)
(1) Predmet DDV so naslednje
transakcije:
1. dobave blaga, ki jih davčni
zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni
zavezanec) opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti
na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija)
za plačilo;
[…]
Glede pojma »dobava blaga« je z
ZDDV-1 podana definicija v prvem odstavku 6. člena, in sicer pomeni
prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi
bil prejemnik lastnik. Prav tako pa je v četrtem odstavku
navedenega člena dodatno podana definicija pojma »prodaja blaga na
daljavo znotraj Unije«. Slednja je pomembna za obrazložitev vidika
DDV v opisanem primeru.
1. Dobava blaga
6. člen ZDDV-1
(splošno)
(1) »Dobava blaga« pomeni prenos
pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil
prejemnik lastnik.
[…]
(4) »Prodaja blaga na daljavo
znotraj Unije« pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga
oseba za njegov račun to blago odpošlje ali odpelje iz države
članice, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz
tega blaga kupcu konča, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje
pri tem prevozu ali odpošiljanju, če sta izpolnjena naslednja
pogoja:
a) dobava blaga je opravljena
davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec,
katere pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV v
skladu s prvim odstavkom 3. člena Direktive Sveta
2006/112/ES, ali kateri koli drugi osebi, ki ni davčni
zavezanec, in
b) dobavljeno blago niso niti
nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali
druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali
instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.
[…]
Tako pojem »prodaja blaga na daljavo
znotraj Unije« pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga
oseba za njegov račun to blago odpošlje/odpelje iz države članice,
ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje/prevoz tega blaga
kupcu konča. Zajema tudi dobave, opravljene davčnim zavezancem ali
pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katere pridobitve blaga
znotraj Unije niso predmet DDV v skladu s prvim odstavkom 3. člena
Direktive Sveta 2006/112/ES (primerjalno glej 4. člen ZDDV-1), ali
kateri koli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec.
Na tem mestu moramo obrazložiti, kaj
pomeni pogoj, da je dobava blaga opravljena za davčnega zavezanca,
katerega pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV v skladu s
prvim odstavkom 3. členom Direktive Sveta 2006/112/ES (primerjalno
4. člen ZDDV-1) – tj. med drugim za malega davčnega zavezanca, ki
uporablja posebno ureditev za male davčne zavezance.
Skladno z določili Direktive Sveta
2006/112/ES mora vsaka država članica v svoji nacionalni zakonodaji
opredelili, do katerega zneska pridobitve blaga, ki jih opravijo
davčni zavezanci, niso predmet DDV. Tako tudi ZDDV-1 v 4. členu
določa, da pridobitve blaga z strani (malih) davčnih zavezancev,
niso predmet DDV, če skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Unije
v tekočem letu ali preteklem letu ni presegla 10.000,00
EUR.
4. člen ZDDV-1
(transakcije, ki niso predmet
obdavčitve)
(1) Ne glede na 2. a) točko
prvega odstavka 3. člena tega zakona, predmet DDV
niso naslednje transakcije:
[…]
d) pridobitev blaga, razen
blaga iz točk a) do c) in razen novih prevoznih sredstev ali
trošarinskih izdelkov, ki jo opravi davčni zavezanec iz
drugega odstavka 94. člena tega zakona za namene opravljanja
dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki se obdavčuje v skladu s
posebno ureditvijo za kmete, ali davčni zavezanec, ki opravlja
le dobave blaga ali storitev, za katere nima pravice do odbitka
DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec.
(2) Točka d) prvega odstavka
tega člena se uporabi le, če sta izpolnjena naslednja
pogoja:
a) da skupna vrednost
pridobitev blaga znotraj Unije v tekočem koledarskem letu ne
preseže zneska 10.000 eurov in
b) da skupna vrednost
pridobitev blaga znotraj Unije v preteklem koledarskem letu ni
presegla zneska iz prejšnje točke.
[…]
Pridobitve blaga, ki jih opravi
(mali) davčni zavezanec, ki opravlja le dobave blaga ali storitev,
za katere nima pravice do odbitka DDV, niso predmet obdavčitve z
DDV, v kolikor je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 4. člena
ZDDV-1, tj. da skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Unije v
tekočem in preteklem koledarskem letu ne preseže oz. ni presegla
zneska 10.000 eurov.
Mali davčni zavezanci, ki
izpolnjujejo naveden pogoj, niso dolžni predložiti zahtevka za
izdajo identifikacijske številke, kot to primerjalno določa tretji
odstavek 78. člena ZDDV-1.
2. Identifikacija
78. člen
(obveznost
prijavljanja)
(1) Vsaka oseba mora davčnemu
organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni
zavezanec, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske
številke za DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti
tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje
opravljanja dejavnosti.
(2) Obveznost predložitve
zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV iz prejšnjega
odstavka se ne nanaša na:
a) davčnega zavezanca iz prvega
odstavka 94. člena tega zakona, ki utemeljeno pričakuje, da v
obdobju 12 mesecev ne bo presegel prometa v znesku 50.000
eurov;
b) davčnega zavezanca iz drugega
odstavka 94. člena tega zakona;
c) davčnega zavezanca, ki na
ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev,
od katerih se DDV ne sme odbiti;
d) davčnega zavezanca, ki nima
sedeža v Sloveniji in na ozemlju Slovenije opravlja le obdavčljive
dobave blaga in storitev prejemniku, ki je v skladu s tretjim
odstavkom 76. člena tega zakona dolžan plačati DDV.
(3) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, mora vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec in opravlja pridobitve blaga znotraj Unije, ki v
skladu z a) in d) točko prvega odstavka 4. člena tega zakona niso
predmet DDV, davčnemu organu prijaviti, da take pridobitve
opravlja, če pogoji iz navedenega člena, ki določajo, da te
transakcije niso predmet DDV, niso več izpolnjeni, in predložiti
zahtevek za izdajo identifikacijske številke za
DDV.
[…]
V kolikor mali davčni zavezanec
preseže naveden znesek pri pridobitvah blaga, pomeni, da so njegove
pridobitve predmet obdavčitve in posledično ne more uporabljati
»poenostavitve«.
To pomeni, da se pri določitvi kraja
dobave blaga s strani SI AT-mali, katerega vrednost blaga presega
10.000 eurov, ne morejo uporabiti določila glede določitve kraja
dobave blaga, ki veljajo za »dobavo blaga na daljavo znotraj
Unije«, saj je za omenjeno opredelitev kot dobave blaga na daljavo
podan pogoj, da je slednja opravljena davčnemu zavezancu, katerega
pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV (tj. do 10.000
eurov). V opisanem primeru pa vrednost dobavljenega blaga presega
10.000 eurov, posledično ni opravljena zgoraj omenjeni osebi –
davčnemu zavezancu, katerega pridobitve niso predmet DDV, temveč
ravno nasprotno – opravljena je osebi – davčnemu zavezancu,
katerega pridobitve so predmet DDV.
Glede na to, da v opisanem primeru
ne gre za dobavo blaga na daljavo (niso izpolnjeni pogoji), se
posledično ne uporabijo določila tretjega odstavka 20. člena ZDDV-1
(v povezavi s 30.f členom ZDDV-1), temveč se uporabi splošno
pravilo iz prvega odstavka 20. člena ZDDV-1, tj. kadar blago
odpošlje/odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj
dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne
odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku – Slovenija.
20. člen ZDDV-1
(dobava blaga s
prevozom)
(1) Kadar blago odpošlje ali
odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga
šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali
prevoz blaga prejemniku.
(2) Kadar se odpošiljanje ali
prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi, se
šteje, da sta kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršne
nadaljnje dobave v državi članici uvoza blaga.
(3) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena se šteje, da je kraj dobave blaga kraj, kjer se
blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu
konča, pri naslednjih dobavah:
a) prodaji blaga na daljavo
znotraj Unije;
[….]
V opisanem primeru je tako AT-mali
dolžan v Avstriji pridobiti identifikacijsko številko za namene
DDV. Na podlagi predložene avstrijske identifikacijske številke za
namene DDV s strani AT-malega (ki postane identificiran za namene
DDV) bi SI dobavo blaga lahko obravnaval kot oproščeno plačila DDV
v Sloveniji, v kolikor bi bili izpolnjeni tudi vsi pogoji,
opredeljeni v 46. členu ZDDV-1, AT pa kot obdavčeno pridobitev
blaga na ozemlju Avstrije.
V kolikor AT-mali v nasprotju z
določili Direktive 2006/112/ES (torej tudi avstrijsko zakonodajo)
ne pridobi avstrijske identifikacijske številke za namene DDV in je
ne predloži SI, SI od dobave blaga obračuna »slovenski« DDV skladno
z določili ZDDV-1.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV-1, Uradni list
RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H, 90/15-ZDDV-1I,
77/18-ZDDV-1J, 59/19-ZDDV-1K, 72/19-ZDDV-1L, 175/20-ZIUOPDVE,
203/20-ZIUPOPDVE, 112/21-ZIUPGT, 196/21-ZDOsk, 206/21-ZDUPŠOP,
3/22-ZDDV-1M, 29/22-ZUOPDCE, 114/22-ZNUDDVE, 141/22-ZNUNBZ in
40/23-ZDavPR-B.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16,
50/17, 84/18, 77/19, 58/21, 205/21, 16/22, 82/22 in
17/23.
·
Direktiva Sveta 2006/112/ES
Uradni list EU,
št. L 347/06), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2022/890 z dne
3. junija 2022 (Uradni list EU, št. L 155/22).