www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

DOKAZILA O DOBAVI BLAGA ZNOTRAJ UNIJE, OPROŠČENI PLAČILA DDV – Izdan bremepis v zvezi z vračilom blaga (10.10.2016)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>UPRAVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
Upr. sodišča, številka: I U 1492/2015</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
05.07.2016</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Na podlagi 1. točke prvega
odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena
PZDDV-1 bi moral tožnik za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila
DDV z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago
dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo
državo članico.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Tožba se zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Vsaka stranka trpi svoje
stroške postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano odločbo je
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) tožniku
dodatno odmerila davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za
obračunsko obdobje december 2011 od osnove 50.432,23 EUR po stopnji
20% v znesku 10.086,45 EUR in pripadajoče obresti, obračunane od
prvega dne zamude do dneva izdaje te odločbe v skupnem znesku
518,22 EUR (I. točka izreka). Rok plačila je 30 dni od vročitve te
odločbe, po poteku tega roka bodo zaračunane zamudne obresti in
začet postopek davčne izvršbe (II. točka izreka). Tožnik ni
zahteval povrnitve stroškov. Stroški postopka, ki so nastali
finančni upravi, bremenijo slednjo. Pritožba ne zadrži izvršitve
odločbe (točki III in IV izreka).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Iz obrazložitve je razvidno,
da je bil pri tožniku opravljen davčni inšpekcijski nadzor
poslovnih knjig in dokumentacije, pridobivanje podatkov ter DDV (v
nadaljevanju: DIN) za obdobje od 1. 12. 2011 do 31. 12. 2011. O
ugotovitvah je davčni organ sestavil zapisnik 7. 11. 2014, na
katerega je tožnik podal pripombe, ki jih je prvostopenjski organ
kot neutemeljene zavrnil in razloge povzel v obrazložitvi
izpodbijane odločbe. Tožnik je v obračunu DDV za davčno obdobje
december 2011 evidentiral dobavo blaga v Skupnost v vrednosti
50.432,00 EUR ter v skladu z 90. členom Zakona o davku na dodano
vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) predložil tudi rekapitulacijsko
poročilo, v katerem je evidentiral dobavo blaga nemškemu davčnemu
zavezancu A. Tožnik je bil v postopku pozvan, da predloži vso
razpoložljivo dokumentacijo v zvezi s tem poslovnim dogodkom, saj
davčni organ razpolaga s podatkom nemškega davčnega organa, da
nemški davčni zavezanec (A.) to dobavo zanika. Prvostopenjski organ
navaja dokumentacijo, ki jo je v predmetnem postopku predložil
tožnik. V postopku je bil tožnik, glede na to, da je prihajalo do
nejasnosti glede dejanske dobave (vračila blaga), pozvan, da
predloži še dodatna dokazila o predmetni dobavi (vračilu blaga),
glede na to, da so bili predloženi dokumenti nepopolni in
sestavljeni v nasprotju z zakonskimi zahtevami. Predloženi CMR
številka 010337 (najprej predložen izvod za pošiljatelja, ki se
razlikuje od izvoda za prevoznika) je nepopolno sestavljen, saj na
njem ni izpolnjenih ali so nepopolno izpolnjene rubrike, ki jih
navaja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Predmetno vračilo blaga,
kolikor bi držale tožnikove navedbe, da je šlo za vračilo blaga
zaradi reklamacije ali kakšnega drugega vzroka, je bilo tudi sicer
v nasprotju z običajno poslovno prakso glede reklamacij za
dobavljeno blago. Tožnik je namreč naknadno predložil račune, ki so
se nanašali na pridobitve blaga, te pa so se nanašale na obdobje od
avgusta 2010 do avgusta 2011 (teh računov ni evidentiral na
predmetnem bremepisu, kar bi moral storiti). Reklamacijo in
posledično vračilo blaga je treba predhodno jasno opredeliti kot
tako in sestaviti o tem ustrezen dokument, ki ga na podlagi
vnaprejšnje komunikacije med obema stranema potrdi dobavitelj.
Posledica teh dejanj je nato vračilo blaga in ustrezen dokument.
Tožnik te dokumentacije ni predložil, v svojih poslovnih knjigah pa
je evidentiral nepotrjeni bremepis kot terjatev do kupca. Navedeno
(vrnjeno) blago tudi ni bilo plačano ali terjatev poravnana na
kakšen drug način. Prvostopenjski organ je od tožnika zahteval, naj
v skladu z določili 136. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (v
nadaljevanju PZDDV-1) predloži pisni dogovor med kupcem in
dobaviteljem o vračilu blaga in posledično dobropis, posredovan s
strani nemškega davčnega zavezanca, s katerim potrjuje prejem
spornega blaga in njegovo evidentiranje v svojih poslovnih knjigah
in evidencah. Prvostopenjski organ ugotavlja, da v predmetni zadevi
ne gre za vračilo blaga in da tožnik ni dokazal, da je blago
dobavil nemškemu davčnemu zavezancu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Prvostopenjski organ
ugotavlja, da je predloženi bremepis sestavljen v nasprotju z
določili 81. člena ZDDV-1, ki se nanašajo na račun. Tožnik bi moral
nemškemu (kupcu), glede na to, da je sporno dobavljeno blago
predhodno plačal, izstaviti račun in ne bremepis. Ko je to blago
zapuščalo slovensko davčno območje, je bilo treba kot dokaz, da se
je to res zgodilo sestaviti ustrezno prevozno listino. To ni bilo
storjeno, saj na predmetnem CMR ni specificirano, kaj je bilo
predmet prevoza, niti na njem ni naveden kakšen drug dokument, ki
bi spremljal tovor. Izpolnjene pa tudi niso vse rubrike v CMR.
Kasnejša pojasnila in dopis nemškega kupca tožniku ne zadoščajo.
Nemški kupec (ali dobavitelj) je nemškemu davčnemu organu zanikal
pridobitev spornega blaga. V konkretni zadevi pa je bistveno
posredovanje ustreznih listinskih dokazov glede dobave oz.
pridobitve blaga in njihovo ustrezno evidentiranje v knjigovodskih
oz. davčnih evidencah v obdobju, ko so se poslovni dogodki zgodili
(62. člen in 63. člen ZDDV-1). Tožnik bi, da bi odvrnil sum izdaje
fiktivne listine (sporni bremepis) moral razpolagati s pisnim
sporazumom o reklamaciji, vračilu oz. prodaji blaga. Ne nazadnje pa
je pri presoji verodostojnosti posla treba upoštevati tudi dejstvo,
da blago, ki je predmet vračila (pravilno dobave), tudi ni bilo
plačano, niti tožnik po pretečnih skoraj treh letih ni zahteval
poplačila svoje terjatve. Tožnik bi moral v postopku (s predpisano
dokumentacijo) dokazati, da je blago res dobavil. Tožnik pa te
dobave ni dokazal.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Prvostopenjski organ zato
zaključuje, da oproščena dobava blaga ni dokazana in posledično
blago (v smislu davčne zakonodaje) ni zapustilo slovenskega
davčnega območja, kar pomeni, da za tožnika posledično nastopijo
davčne posledice v obliki naknadno obračunanega DDV. Iz določb 46.
člena ZDDV-1 izhaja kdaj gre za oproščene dobave. Vendar so ta
določila povezana z določenimi zakonskimi obveznostmi, ki jih mora
izpolnjevati davčni zavezanec, ki opravi oproščeno dobavo.
Prvostopenjski organ se sklicuje na določbe ZDDV-1, ki jih citira
(členi: 3, 33, 46, 62, 63, 67, 82 in 85 ZDDV-1). Pravica do
oprostitve plačila DDV (dobava v Skupnost) se prizna le, kadar
temelji na verodostojnih listinah, iz katerih je jasno in brez
dvoma razviden obseg in vrsta zaračunanih dobav. Ker tožnik ni
dokazal sporne oproščene dobave nemškemu poslovnemu partnerju,
posledično pomeni, da gre za obdavčljiv dogodek v smislu odsvojitve
blaga v obračunskem obdobju december 2011. Zato se tožniku obračuna
DDV od osnove 50.432,23 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Pritožbeni organ je tožnikovo
pritožbo zavrnil, saj se z odločitvijo strinja. Med drugim se
sklicuje tudi na sodbe SEU v zadevah R., C-285/06, Collée, C-146/05
ter Teleos plc in drugi, C-409/94. Dobavitelj, ki želi dokazati
dobavo blaga v drugo državo Skupnosti, je dolžan predložiti
verodostojen dokaz, da je bilo blago odposlano ali odpeljano iz
Slovenije v drugo državo članico in da je kupec iz druge države
članice to blago dejansko prejel.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Tožnik se z navedeno
odločitvijo ne strinja in jo izpodbija v tožbi ter uveljavlja
tožbene razloge bistvenih kršitev pravil postopka, nepopolno in
zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe
materialnega prava. Izrecno pa uveljavlja kršitve temeljnih načel
in ustavno zajamčenih človekovih pravic in svoboščin iz 2., 14.,
22., 33. in 120. člena Ustave RS. Prvostopenjski organ je tožniku
odmeril sporni DDV na podlagi ocene, da tožnik ni dokazal, da je v
zvezi z blagom v vrednosti 50.432,23 EUR dejansko prišlo do vračila
blaga poslovnemu partnerju A. iz Nemčije oz., da je to blago bilo
dejansko prepeljano iz območja Slovenije in izročeno omenjenemu
prejemniku v Nemčijo. Tožnik je v predhodnem postopku podal
podrobne pripombe in predložil številne dokaze, s katerimi je
izkazoval, da je takšno stališče v dejanskem in pravnem pogledu
zmotno. Tožena stranka je v postopku na obeh stopnjah ignorirala
vse predložene listinske dokaze s strani tožnika. Brez upravičenega
razloga jih je štela za neverodostojne in je zavrnila vse dodatne
dokazne predloge, ki jih je podal tožnik v smeri popolne in
pravilne ugotovitve dejanskega stanja. Organi tožene stranke so
povsem enostransko, neobjektivno in z očitnim namenom obdržati v
veljavi sporni obračun DDV, interpretirali v postopku zbrane
dokaze.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Tožena stranka ni priznala
davčne oprostitve predvsem iz razloga, ker naj bi na podlagi
obvestila nemškega davčnega organa ugotovila, da nemški prejemnik
blaga A. zanika, da bi bil v poslovnem odnosu s tožnikom. Tožnik je
v predhodnem postopku predložil bremepis št. 02764-2011 z dne 27.
12. 2011, v katerem nemška družba potrjuje, da je prejela blago po
predmetnem bremepisu. Tožnik je predložil tudi dokaze, s katerimi
je izkazoval obstoj poslovnega razmerja z navedeno nemško družbo.
Tako je v dejanskem pogledu obstajala sporna okoliščina, ali je
nemški zavezanec dal nemškim davčnim organom točno izjavo, da ni
bil s tožnikom v poslovnem odnosu. Tožnik je predlagal, da se ta
okoliščina razčisti z nadaljnjimi poizvedbami pri nemških davčnih
oblasteh. Tožena stranka pa je navedeno možnost zavrnila in se
ukvarjala s tem, zakaj naj bi bilo prvotnemu obvestilu nemškega
organa bolj verjeti, kot vsem predloženim nasprotnim
dokazom.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Tožnik nadalje navaja, da se
je tožena stranka ukvarjala z ugotavljanjem pomanjkljivosti pri
izpolnjevanju tovornega lista, ki je bil predložen, kar naj bi po
njenem vzbujalo resen dvom v to, da je bilo sporno blago res
prepeljano v Nemčijo. Tožena stranka je ignorirala vse ostale
dokaze, vključno z računi o opravljenem prevozu. Zavrnila je tudi
predlog za zaslišanje prevoznika in drugih prič o tem, da je bil
prevoz dejansko opravljen. Tudi v tem pogledu je šlo za kršitev
določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).
Tožnik je bil onemogočen pri dokazovanju, da je bil sporni prevoz
dejansko opravljen. Zavrnitev teh dokazov je bila nesprejemljiva
tudi iz razloga, ker je bilo izkazano, da obstojata dve
nasprotujoči izjavi nemškega zavezanca. Poleg tega je bilo logično,
da na tovornem listu (zaradi pomanjkanja prostora na obrazcu) ni
bilo mogoče podrobno navesti vse artikle, ki so bili v pošiljki,
zaradi česar je bilo vpisano le “3x paleta“. Prav tako je bila
izpostavljena okoliščina, da tožnik ni terjal nemškega partnerja za
plačilo vrnjenega blaga, čeprav je tožnik za to pojasnil razlog.
Namesto, da bi davčni organ s pomočjo nemških davčnih oblasti
preveril, kako je bila zadeva evidentirana v poslovnih knjigah
nemškega kupca, se je ukvarjal s tem, da tožnik na podlagi
pomanjkljivega CMR ne bi smel knjižiti predmetnih poslovnih
dogodkov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Tožniku je bilo v postopku
tudi onemogočeno, da bi se pravočasno seznanil z nekaterimi
ključnimi listinami (zlasti s poročilom nemških davčnih organov),
zaradi česar v postopku ni mogel sam pravočasno preskrbeti
ustreznih dokazov direktno od nemškega davčnega urada, ki jih
organi tožene stranke očitno niso želeli pridobiti. Tožnik vztraja,
da je šlo za kršitev pravice tožnika do dokazovanja oz. sodelovanja
v upravnem postopku ter, da so bila kršena tudi temeljna načela in
ustavno zajamčene človekove pravice in svoboščine iz 2., 14., 22.,
33. in 120. člena Ustave RS. Tožnik predlaga, da sodišče
izpodbijani akt odpravi, toženi stranki pa naloži, da je dolžna
tožniku povrniti stroške tega postopka, ki jih priglaša.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. V odgovoru na tožbo tožena
stranka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz
obrazložitve obeh upravnih odločb, saj so tožbeni in pritožbeni
ugovori enaki. Tožena stranka vztraja pri dokazni oceni, da tožnik
z listinskimi dokazi ni uspel dokazati, da je bilo obravnavano
blago dejansko vrnjeno oz. odposlano do družbe v Nemčiji oz. ni
dokazano, da bi blago zapustilo območje Slovenije. Prav tako nemška
družba tega blaga ni nikoli plačala, tožnik pa ni nikoli zahteval
poplačila te svoje terjatve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Tožba ni
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Po mnenju sodišča je
izpodbijana odločba, potrjena z odločbo tožene stranke, pravilna in
zakonita. Sodišče se z njunimi razlogi strinja ter jih v izogib
ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o
upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa še
dodaja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. V obravnavanem primeru je
sporno uveljavljanje pravice do oprostitve plačila DDV iz naslova
izdanega bremepisa v zvezi z vračilom blaga (dobave) družbi A. s
sedežem v Nemčiji. V postopku je bil sprejet zaključek, da tožnik
ni uspel dokazati, da je bilo blago dejansko vrnjeno oz. poslano
omenjeni družbi v Nemčijo oziroma ni dokazano, da bi to blago
zapustilo območje Republike Slovenije. S tem pa tožnik ni izpolnil
pogojev za oprostitev plačila DDV po točki 1) prvega odstavka 46.
člena ZDDV-1 v povezavi z prvim odstavkom 79. členom PZDDV-1,
zaradi česar mu je z izpodbijano odločbo naloženo plačilo DDV v
višini 10.086,45 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Na podlagi točke 1) prvega
odstavka 46. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki
ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali
druga oseba za njen račun z ozemlja Slovenije v drugo državo
članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni
osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi
državi članici. Na podlagi prvega odstavka 79. člena PZDDV-1,
davčni zavezanec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na
podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je to blago odposlano ali
odpeljano v drugo državo članico, z računom in prevozno listino ali
drugim ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno,
da se nanaša na prevoz blaga iz računa. Če blago odpošlje ali
odpelje iz Slovenije v drugo državo članico oseba, ki pridobi
blago, ali druga oseba za njen račun, lahko dobavitelj blaga poleg
računa in namesto dokumenta iz prvega odstavka tega člena kot
dokazilo, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo
članico, uporabi tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo
članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga (drugi odstavek 79. člena
PZDDV-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Dokaz o tem, da je bilo
blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Slovenije v drugo državo
članico je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do
oprostitve plačila DDV, kar izhaja tudi iz sodne prakse SEU (glej
sodbi SEU v že omenjeni zadevi Collée ter Teleos plc in drugi). S
sodbami SEU razlaga pravo EU, med drugim tudi Direktivo Sveta
2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu DDV (UL L 347
s spremembami, v nadaljevanju: Direktiva 2006/112), ki je v skladu
s členoma 411 in 413 razveljavila in nadomestila zakonodajo Unije,
ki je veljala za področje DDV ter tudi Šesto direktivo Sveta z dne
17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih
davkih – Skupni sistem DDV: enotna osnova za odmero (77/388/EGS, v
nadaljevanju: Šesta direktiva).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Prvostopenjski organ se pri
opisu okoliščin konkretnega primera sklicuje na naslednje
ugotovitve v postopku: - tožnik je v poslovnih knjigah in evidencah
v mesecu decembru 2011 evidentiral nepopolno oz. neverodostojno
listino – bremepis, iz katerega ni moč jasno in brez dvomov
ugotoviti dejanskega stanja pri predmetnem vračilu (oz. dobavi)
predmetnega blaga. Nemški davčni zavezanec v času nastanka
poslovnega dogodka ni potrdil te dobave (vračila blaga ali nakupa);
- dokazilo - prevozni dokument – CMR, da je sporno blago res
zapustilo slovensko davčno območje, je pomanjkljivo izpolnjen in se
tudi razlikuje v izvodih, ki bi morali biti identični za
pošiljatelja in prevoznika ter tudi ne izkazuje, za katero blago je
sploh šlo. Z ugotovitvijo, da je to najpomembnejši dokaz o tem, ali
je sporno blago zapustilo davčno območje Slovenije, pa se strinja
tudi sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Na podlagi 1. točke prvega
odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena
PZDDV-1 bi moral tožnik za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila
DDV z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago
dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo
državo članico. V postopku pa je bilo pravilno ugotovljeno, da
predloženi tovorni list – CMR v zvezi s sporno dobavo oz. vračilom
blaga iz Republike Slovenije v Nemčijo, ne vsebuje vseh obveznih
podatkov in da je pomanjkljiv do takšne mere, da tudi po presoji
sodišča ne omogoča preizkusa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Zato sodišče zavrača
tožnikove ugovore, da gre zgolj za formalizem in pritrjuje navedbam
prvostopenjskega organa, da nihče ne zahteva, da bi moralo biti na
prevoznem dokumentu specificirano vse blago. Že prvostopenjski
organ je tožniku pojasnil, da je prav zato namenjena na CMR rubrika
pod številko 5 - priložena spremna listina, ki je bila na
predmetnem CMR neizpolnjena; v rubriki – oznaka in številka
tovorkov – vrsta blaga pa je bila le navedba “3 x paleta“. Pravilno
je tudi davčni organ ugotovil, da na predmetnem CMR ni izpolnjena
rubrika 4 – nakladišče z datumom ter, da se razlikujeta CMR v
izvodu za pošiljatelja, kjer ni izpolnjena rubrika - 24 (pošiljko
prevzel na razkladišču z navedbo datuma), medtem, ko je ta rubrika
na izvodu za prevoznika izpolnjena. Sodišče se strinja z zaključkom
prvostopenjskega organa, da morajo biti vsi izvodi CMR identični in
da gre za ključni dokaz, ali je bilo blago res dobavljeno v drugo
državo članico. Tudi po presoji sodišča tožnik zaradi pomanjkljivo
izpolnjenega CMR za predmetno dobavo ni uspel dokazati, da
izpolnjuje pogoje iz 1. točke prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 za
uveljavljanje pravice do oprostite plačila DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Sodišče pa se strinja tudi z
dokazno oceno davčnega organa glede ostalih dokazov, na katere se
sklicuje tožnik. Glede potnega naloga, ki ga je tožnik posredoval
od prevoznika B.B. s.p., v zvezi s prevozom spornega blaga, je
prvostopenjski pojasnil, da je sestavljen naknadno, po opravljeni
storitvi (saj nosi datum 24. 12. 2011), moral pa bi biti sestavljen
pred transportom, zaradi česar ni verodostojen. Prav tako je bilo v
postopku ugotovljeno, da nemški davčni zavezanec, v času, ko je
poslovni dogodek nastal (decembra 2011) nepravilnega bremepisa ni
potrdil. Iz izpisov elektronskih komunikacij med tožnikom in
nemškim davčnim zavezancem pa ni bilo mogoče nesporno ugotoviti, da
je nemški zavezanec potrdil prejem blaga ali sprejel
vračilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Ob vseh navedenih
ugotovitvah se v obravnavani zadevi tudi sodišče strinja z
zaključkom obeh davčnih organov, da tožnik v postopku ni dokazal,
da bi bilo predmetno blago vrnjeno oz. dobavljeno nemškemu davčnemu
zavezancu in da so s tem podani pogoji za oprostitev plačila DDV iz
1. točke 46. člena ZDDV-1. Pri tem je kot ključni razlog upošteval,
da tožnik ni predložil pravilno in popolno izpolnjene prevozne
listine (CMR) ali drugega ustreznega dokumenta, iz katerega bi
moralo biti jasno razvidno, da se nanaša prav na prevoz spornega
blaga. Takšno stališče pa izhaja tudi iz sodne prakse SEU. Iz sodbe
SEU v zadevi Teleos plc in drugi, C-409/04 npr. izhaja, da je treba
glede na izraz „odpošlje“, člena 28a(3), prvi pododstavek, in
28c(A), prvi podostavek Šeste direktive razlagati tako, da je
pridobitev blaga znotraj Skupnosti opravljena in se oprostitev
dobave znotraj Skupnosti uporabi le, če je bila lastninska pravica
na blagu prenesena na kupca in je dobavitelj dokazal, da je bilo
blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je
zaradi te pošiljke ali prevoza fizično zapustilo ozemlje države
članice dobave.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Zato niso utemeljeni
tožnikovi ugovori, da naj bi tožnik dokazal, da je bilo sporno
blago dejansko odpeljano iz ozemlja Republike Slovenije in
dobavljeno (vrnjeno) nemški družbi v Nemčijo, torej v drugo članico
EU oziroma, da bi davčni organ moral sam ugotavljati navedeno
dejstvo. Dokazno breme je namreč v skladu z določbo 76. člena
Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) na strani
tožnika. Tožnik pa nasprotnega ni dokazal.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Tožnik v tožbi
prvostopenjskemu in drugostopenjskemu organu očita, da nista
izvedla dokazov, ki jih je predlagal. Po presoji sodišča navedeni
očitki niso utemeljeni. Vsebino dokazil v obravnavanem primeru
določata ZDDV-1 in PZZDV-1, ki natančno določata, na kakšen način
se dokazuje, da je blago v primeru, ko gre za dobavo znotraj EU,
odposlano ali odpeljano v drugo državo članico. Po prvem odstavku
46. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene dobave blaga v druge
države članice, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki omogočajo
izvajanje ustreznega nadzora za namene DDV. Gre za izpeljavo načela
obdavčitve po namembnem kraju, saj je posledica dobave blaga v
drugo državo članico, pridobitev blaga v drugi državi članici. Zato
je davčni zavezanec oproščen plačila DDV le, če dokaže, da je bilo
blago dejansko prepeljano iz Republike Slovenije v drugo državo
članico EU. Ker gre za davčno oprostitev, je potrebno določbo
prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 razlagati restriktivno. Pravica do
oprostitve plačila DDV namreč ne pripada davčnim zavezancem
avtomatično, marveč morajo v postopku izkazati, da izpolnjujejo
pogoje, kot jih določa pravo EU in nacionalna zakonodaja za
uveljavljanje pravice do oprostitve plačila DDV. Po presoji sodišča
navedene zahteve tudi niso pretirane in ne pomenijo kršitve načela
sorazmernosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Prvostopenjski organ se pri
svoji odločitvi med drugim sklicuje tudi na informacijo, prejeto s
strani nemškega davčnega organa, da nemška družba v Nemčiji, ki naj
bi prejela sporno blago, ni prijavila te dobave. Vendar pa ob
neobstoju ustreznih dokazil, ki bi izkazovali tako dobavo,
sklicevanje tudi na navedeno informacijo, pridobljeno s strani
nemških davčnih organov, ni odločujoče. Zato sodišče zavrača
tožnikove ugovore, da bi davčni organ moral o tem opraviti
poizvedbe pri nemških davčnih organih. Prav tako zavrača tožnikove
očitke, da se je davčni organ pri svoji odločitvi oprl tudi na
okoliščino, da tožnik ni terjal nemškega partnerja za plačilo
spornega blaga (ki naj bi bilo vrnjeno), čeprav je tožnik za to
pojasnil razlog. Kot že povedano, sta to le dodatne okoliščine, na
katere se pri svojih ugotovitvah sklicuje davčni organ, ki pa za
zadevo niso odločilnega pomena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>25. Tožnik je v postopku
sodeloval, vročen mu je bil zapisnik DIN, na katerega je podal
pripombe, ki ji je davčni organ tudi obravnaval. Zato sodišče
zavrača tožnikove ugovore o kršitvah pravil postopka (nepravočasni
seznanitvi z nekaterimi listinami, kar naj bi bilo poročilo nemških
organov). Po presoji sodišča se tožnik neutemeljeno sklicuje na
kršitev temeljnih načel in ustavno zajamčenih človekovih pravic in
svoboščin, pri čemer se sklicuje na člene 2, 14, 22, 33 in 120
Ustave RS. Ker gre za povsem pavšalne ugovore, se sodišče do njih
ne more opredeliti. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim,
jih iz istih razlogov, kot drugostopenjski organ, da ne bi prišlo
do ponavljanja, zavrača tudi sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>26. Ker je po povedanem
izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je
sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot
neutemeljeno zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>27. Sodišče je odločalo brez
glavne obravnave, ker so bili relevantni dokazi izvedeni in
pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59.
člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>28. Izrek o stroških temelji na
četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi
svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

ODLOG UGOTAVLJANJA DAVČNE OBVEZNOSTI po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 (podrobnejši opis)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
11.12.2024 - 09:09:16
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
04.12.2024 - 08:10:16
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ – obračun za OKTOBER 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
04.11.2024 - 10:26:17

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjev poziv tlačanom
Kako lahko vsak prebivalec sodeluje pri soobli ...
27.11.2024 - 11:58:58
Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48

ARHIV