Številka:
03/DS/2015
Datum:
20.01.2015
Vprašanje – opis problema
Slovenski davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI), opravlja transakcije s področja gradbeništva na
ozemlju Slovenije. Od slovenske občine, identificirane za namene
DDV, je prejel naročilo za izvedbo gradbenih storitev (storitev s
področja SKD - F/Gradbeništvo ) na nepremičnini, ki leži v
Sloveniji.
Ostali podatki:
·
Občina opravlja »redno« dejavnost
javnega pomena (neobdavčljive transakcije) kot tudi »lastno«
dejavnost (transakcije, oproščene plačila DDV in transakcije,
obdavčene z DDV).
Vprašanje:
·
Ali se za opravljeno gradbeno
storitev plačnik DDV opredeli na podlagi 1. točke prvega odstavka
76. člena ZDDV-1 (tj. SI) ali na podlagi a) točke 76.a člena ZDDV-1
(tj. prejemnik storitev – občina oz. lokalna
samouprava)?
Mnenje
V kolikor občina naroča storitve iz
76.a člena ZDDV-1 za opravljanje njene redne (neobdavčljive)
dejavnosti, se slednja ne opredeli kot plačnik DDV
skladno z določilom 76.a člena ZDDV-1 v povezavi s prejetimi
storitvami. Plačnik DDV je SI na podlagi 1. točke prvega odstavka
76. člena ZDDV-1.
V primeru, ko občina naroča storitve
iz 76.a člena ZDDV-1 za opravljanje njene lastne dejavnosti (to je
transakcij, oproščenih plačila DDV in transakcij, obdavčenih z
DDV), se občina za prejete storitve šteje kot plačnik DDV na
podlagi 76.a člena ZDDV-1.
Obrazložitev
76. člen ZDDV-1 opredeljuje osebe,
ki so dolžne izpolniti svojo davčno obveznost iz naslova
DDV.
X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV
IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVCNI ZAVEZANCI
1. Obveznost
plačila
76. člen ZDDV-1
(osebe, ki morajo plačati
DDV)
(1) DDV mora
plačati:
1. vsak davčni zavezanec, ki
opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen v primerih, v
katerih je v skladu s tem členom DDV dolžna plačati druga
oseba;
[…]
Ne glede na določila 76. člena
ZDDV-1, pa 76.a člen ZDDV-1 za določene transakcije opredeljuje
prejemnike blaga ali storitev kot plačnike DDV (t.i. mehanizem
obrnjene davčne obveznosti).
76.a člen ZDDV-1
(prejemniki blaga ali storitev
kot plačniki DDV)
DDV mora
plačati davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo naslednje
dobave:
a) gradbena dela, vključno
s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v
zvezi z nepremičninami;
[…]
Podrobnejša izvedbena določila v
povezavi z določitvijo plačnika DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1
opredeljuje 127.a člen PZDDV.
127.a člen PZDDV
(Prejemniki blaga ali storitev
kot plačniki DDV)
(1) Plačnik DDV na podlagi
76.a člena ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, prejemnik blaga
ali storitve, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kadar mu
dobavi blago ali opravi storitve iz 76.a člena ZDDV-1 davčni
zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.
[…]
(4) Prvi odstavek tega
člena se ne nanaša na državne organe in organizacije, organe
lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, ki
naročajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 v zvezi z
dejavnostmi ali transakcijami, za katere se v skladu s petim
odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne
zavezance.
Skladno s četrtim odstavkom 127.a
člena PZDDV se določilo glede 76.a člena ZDDV-1 ne nanaša na
državne organe in organizacije, organe lokalnih skupnosti itd., ki
naročajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 v zvezi z
dejavnostmi ali transakcijami, za katere se v skladu s petim
odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne zavezance. Ker prvi
odstavek 76.a člen ZDDV-1, kot tudi prvi in četrti odstavek 127.a
člena PZDDV, pri opredelitvi prejemnika transakcij kot plačnika DDV
uporabljata izraz »davčni zavezanec«, si poglejmo določilo 5. člena
ZDDV-1.
Prvi odstavek 5. člena ZDDV-1,
katerega besedilo je v bistvenem delu enako besedilu prvega
odstavka 9. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, opredeljuje pojem
»davčni zavezanec«.
II. DAVČNI
ZAVEZANCI
5. člen ZDDV-1
(definicija)
(1) »Davčni zavezanec« je
vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli
ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja
dejavnosti.
(2) »Ekonomska dejavnost«
iz prvega odstavka tega člena obsega vsako proizvodno,
predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z
rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska
dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih
pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
[…]
Skladno z navedenim določilom je
davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja
katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat
opravljanja dejavnosti.
Ne glede na navedeno pa peti
odstavek 5. člena ZDDV-1 (glej tudi 13. člen Direktive Sveta
2006/112/ES) določa, da se državni organi in organizacije, organi
lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava ne štejejo za
davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih
opravljajo kot organi oblasti …, v kolikor njihova obravnava, kot
da niso davčni zavezanci, ne povzroča znatno izkrivljanje
konkurence.
»(5) Državni organi in
organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe
javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z
dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi
oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter
plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Pri
opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne
zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi
njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno
izkrivljanje konkurence.«
Pri tem se izrazi, uporabljeni v 5.
členu ZDDV-1, zlasti izraz »vsaka oseba«, pojem »davčni zavezanec«
opredeljujejo široko, s poudarkom na neodvisnosti pri opravljanju
ekonomske dejavnosti, tako da se vse osebe, fizične ali pravne,
javnega in zasebnega prava, tudi subjekti, ki nimajo pravne
osebnosti, ki pa objektivno izpolnjujejo merila iz 5. člena ZDDV-1,
štejejo za davčne zavezance.
Občine tako zaradi dejavnosti, ki
jih opravljajo kot organi oblasti, niso davčne zavezanke za namene
DDV, vendar pa tudi te lahko opravljajo določeno obdavčljivo
dejavnost (za kar lahko imajo tudi pridobljeno identifikacijsko
številko za namene DDV).
Transakcije, ki jih opravljajo
davčni zavezanci (tudi občine), lahko enostavno prikažemo z
naslednjo shemo:
Tako je pravilna uporaba pravil o
določitvi plačnika DDV v povezavi z gradbenimi storitvami skladno z
določili ZDDV-1 odvisna predvsem od tega, ali je prejemnik storitev
davčni zavezanec oz. v kakšni funkciji deluje. Za določitev
prejemnikovega statusa davčnega zavezanca sicer niti z ZDDV-1 niti
s PZDDV ni določeno, katera dokazila bi od prejemnika moral
pridobiti izvajalec – v praksi se izvajalci transakcij za pravilno
postopanje skladno z določitvijo plačnika DDV sicer poslužujejo
»izjave«, ki jo prejmejo s strani občin oz. drugih državnih
organov, da se slednji ne štejejo za davčne zavezance v zvezi s
(prejetimi) transakcijami.
V tej zvezi glej tudi naslednje
pojasnilo davčnega organa, št. 4230-256/2009-1 z dne
31.12.2009, kjer je med drugim zapisano, da v primerih, ko
osebe iz četrtega odstavka 127.a člena PZDDV naročajo blago ali
storitve iz 76.a člena ZDDV-1, tako za opravljanje njene redne
(neobdavčljive) dejavnosti, kot za opravljanje njene lastne
dejavnosti, je ta oseba (naročnik storitev) odgovorna, da
dobavitelju oziroma izvajalcu sporoči, v katerem delu je določena
kot plačnik DDV. V povezavi s tem pojasnilom je potrebno še posebej
opozoriti na naslednja dejstva, da te osebe oziroma subjekti (npr.
občine):
·
so plačniki DDV po 76.a členu ZDDV-1
za npr. gradbene storitve, kadar naročajo tovrstne storitve za
opravljanje njihove obdavčljive dejavnosti (to je transakcij,
oproščenih plačila DDV in transakcij, obdavčenih z DDV);
·
odgovarjajo za korektnost danih
podatkov in v primeru napačno podanih podatkov izvajalci storitev
ne morejo odgovarjati za nastale »davčne napake« (npr. občina poda
napačno informacijo, plačnik DDV bi moral biti npr. izvajalec
storitve v celoti ali v višjem deležu, kot je podal podatke ta
subjekt).
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in
90/15-ZDDV-1I.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14.
·
Direktiva Sveta 2006/112/ES
(Uradni list
EU, št. L 347/06), Direktiva Sveta 2006/138/ES (Uradni list EU, št.
L 384/06), Direktiva Sveta 2007/75/ES (Uradni list EU, št. L
346/07), Direktiva Sveta 2008/8/ES (Uradni list EU, št. L 44/08),
Direktiva Sveta 2008/9/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva
Sveta 2008/117/ES (Uradni list EU, št. 14/09), Direktiva Sveta
2009/47/ES (Uradni list EU, št. L 116/09), Direktive Sveta
2009/69/ES (Uradni list EU, št. L 175/09), Direktiva Sveta
2009/132/ES (Uradni list EU, št. L 292/09), Direktiva Sveta
2009/162/EU (Uradni list EU, št. L 10/10), Direktiva Sveta
2010/23/EU (Uradni list EU, št. L 72/10), Direktiva Sveta
2010/45/EU (Uradni list EU, št. L189/10), Direktiva Sveta
2010/88/EU (Uradni list EU, št. L 326/10), Direktiva Sveta
2013/42/EU (Uradni list EU, št. L 201/13), Direktiva Sveta
2013/43/EU (Uradni list EU, št. L 201/13) in Direktiva Sveta
2013/61/EU (Uradni list EU, št. L 353/13).