Številka:
12/DS/2018
Datum:
09.04.2018
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-1), je v
januarju 2018 opravil dobavo blaga drugemu davčnemu zavezancu,
identificiranemu za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI-2). SI-1 je od dobave blaga obračunal in plačal DDV
skladno z določili ZDDV-1, SI-2 pa je na podlagi prejetega računa
uveljavil pravico do odbitka DDV.
Naknadno sta se SI-1 in SI-2
dogovorila o znižanju cene dobavljenega blaga, kar je SI-1 izkazal
z izdanim dobropisom, katerega je posredoval SI-2. Iz izdanega
dobropisa je tudi razviden znesek DDV, za katerega SI-2 nima
pravice do odbitka DDV. Na podlagi poslanega obvestila - dobropisa,
ki ga je SI-1 poslal po navadni pošti, je SI-1 popravil (zmanjšal)
davčno osnovo za namene DDV in obračunani DDV.
Vprašanje:
·
Ali je SI-1 za zmanjšanje
obračunanega DDV skladno z drugim odstavkom 39. člena ZDDV-1, kadar
gre za znižanja cene po opravljeni dobavi, dolžan dokazati, da je
dejansko poslal obvestilo o znesku DDV, za katerega SI-2 nima
pravice do odbitka, kot npr. s poštno povratnico?
Mnenje
Na podlagi drugega odstavka 39.
člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec v primeru znižanja cene po
opravljeni dobavi zmanjša obračunani DDV, v kolikor pisno obvesti
kupca o znesku DDV, za katerega slednji nima pravice do odbitka
DDV.
V sklopu izvajanja davčne
administracije za namene DDV je s 85. členom ZDDV-1 določeno, da
mora vsak davčni zavezanec zagotoviti takšne podatke, ki omogočajo
pravilno in pravočasno obračunavanje DDV ter nadzor s strani
davčnega organa nad izvajanjem obveznosti davčnega zavezanca. Na
podlagi 141. člena PZDDV so podlaga za knjigovodsko
evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in
dejstevustrezne listine – tj. dokazi, pri čemer se kot dokaz uporabi vse, kar
je primerno za ugotavljanja stanja zadeve in kar ustreza
posameznemu primeru (poštna povratnica je lahko ena izmed primernih
dokaznih sredstev, da je davčni zavezanec pisno obvestil
kupca).
Obrazložitev
V skladu z določili Direktive Sveta
2006/112/ES, ki se nanašajo na preklic naročila, zavrnitev ali
celotno ali delno neplačilo ali znižanje cene po dobavi (glej v
nadaljevanju naveden 90. člen Direktive Sveta 2006/112/ES), morajo
države članice omogočiti davčnim zavezancem, da zmanjšajo davčno
osnovo in torej znesek DDV, ki ga dolguje davčni zavezanec, vsakič,
ko davčni zavezanec po transakciji ni prejel dela ali celotnega
plačila. Ta določba je izraz temeljnega načela nevtralnosti DDV, na
podlagi katerega davčno osnovo za namene DDV tvori dejansko prejeto
plačilo, njegov namen pa je, da davčna uprava iz naslova DDV ne
more prejeti zneska, ki je višji od tistega, ki ga je prejel davčni
zavezanec.
Gre za »formalne« zahteve glede
zmanjšanja obračunanega DDV, ki jih je zakonodajalec predpisal v
39. členu ZDDV-1 (glej v nadaljevanju) in sicer na podlagi
diskrecijske pravice, tj. pod pogoji, ki jih določijo države
članice, kot to določa 1. točka 90. člena Direktive Sveta
2006/112/ES.
Člen 90 Direktive Sveta
2006/112/ES
1. Pri preklicu naročila,
zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali znižanju cene po
dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih
določijo države članice.
[…]
Glede na to, da prva točka 90. člena
Direktive Sveta 2006/112/ES ne določa niti pogojev niti obveznosti,
ki jih lahko določijo države članice, je treba ugotoviti, da je s
temi določbami državam članicam podeljena diskrecijska pravica,
zlasti v zvezi s formalnostmi, ki jih morajo pred davčnimi organi
navedenih držav izpolniti davčni zavezanci, da v primeru znižanja
cene po dobavi ustrezno zmanjšajo davčno osnovo.
Popravek (zmanjšanje) obračunanega
DDV v primeru znižanja cene po opravljeni transakciji opredeljuje
drugi odstavek 39. člena ZDDV-1, podrobnejša izvedbena določila
glede spremembe davčne osnove pa določa 41. člen PZDDV.
39. člen ZDDV-1
(druge določbe)
[…]
(2) Pri preklicu naročila, vračilu ali
znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova ustrezno
zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek
obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za
katerega kupec nima pravice do odbitka.
[…]
41. člen PZDDV
(Sprememba davčne
osnove)
[…]
(2) Po drugem odstavku 39. člena
ZDDV-1 lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV od naknadno
priznanih popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi
slabše kakovosti blaga, če so bili dogovorjeni neposredno med
dobaviteljem in prejemnikom.
[…]
Na podlagi drugega odstavka 39.
člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek
obračunanega DDV, v kolikor pisno obvesti kupca o znesku
DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Kaj pomeni
dikcija »pisno obvesti« kupca niti ZDDV-1 niti PZDDV podrobneje ne
opredeljujeta.
V sklopu izvajanja davčne
administracije za namene DDV je s 85. členom ZDDV-1 predpisano
splošno določilo, da mora vsak davčni zavezanec zagotoviti takšne
podatke, ki omogočajo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV ter
nadzor s strani davčnega organa nad izvajanjem obveznosti davčnega
zavezanca.
4. Knjigovodstvo
85. člen ZDDV-1
(splošne
obveznosti)
(1) Vsak davčni zavezanec mora v
svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da
omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor
davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem
DDV.
[…]
Podrobnejša izvedbena določila glede
knjigovodskega evidentiranja so nadalje določena v 147. členu
PZDDV.
4. Knjigovodstvo
147. člen PZDDV
(Splošno)
Podlaga za knjigovodsko
evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev so
ustrezne listine,
kot so: izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih
in izplačilih, uvozne in izvozne carinske deklaracije, odločbe
carinskega organa ter druge listine, s katerimi se dokazuje izvozna
dobava, in vse druge listine, ki so pomembne za obračun in
plačilo DDV ter odbitek DDV (v nadaljnjem besedilu:
listina).
Iz navedenega izhaja, da so podlaga
za evidentiranje dogodkov listine, ki dokazujejo nastanek
poslovnega dogodka in njegove spremembe, ki služijo kot podlaga za
izpolnitev obveznosti za namene DDV in uveljavljanje
pravic.
Slednje (dokazovanje) prav tako
izhaja iz ZDavP-2, ki v 76. in 77. členu opredeljuje dokazno breme
ter dokazila.
IV. poglavje
Dokazovanje
76. člen ZDavP-2
(dokazno breme)
(1) Zavezanec za davek mora za
svoje trditve v davčnem postopku predložiti
dokaze.
(2) Davčni organ mora dokazati
dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane ali ne nastane
oziroma se poveča ali zmanjša.
(3) Če ta zakon ali zakon o
obdavčenju ne določa drugače, mora zavezanec za davek dokazati
svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost
zmanjša.
77. člen ZDavP-2
(dokazila)
Če ta zakon ali zakon o
obdavčenju ne določa drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje
trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter
poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem
zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo
dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.
Tako lahko navedemo, da se dejstva
ugotavljajo z dokazi, pri čemer se kot dokaz uporabi vse, kar je
primerno za ugotavljanja stanja zadeve in kar ustreza posameznemu
primeru (poštna povratnica je po našem mnenju lahko (le) ena izmed
primernih dokaznih sredstev, da je davčni zavezanec pisno obvestil
kupca).
Iz tega lahko zaključimo, da je SI-1
za zmanjšanje obračunanega DDV skladno z drugim odstavkom 39. člena
ZDDV-1, kadar gre za znižanja cene po opravljeni dobavi, dolžan
dokazati, da je slednji pisno obvestil SI-2 o znesku DDV, za
katerega le-ta nima pravice do odbitka. SI-1 lahko davčnemu organu
tudi predlaga izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi, kot
npr.:
·
davčni organ preveri pri SI-2, ali
je slednji v svojih poslovnih knjigah evidentiral prejeti
dobropis;
·
pisno izjavo SI-2, da je le-ta
prejel in evidentiral izdani dobropis s strani SI-1 itd.
Več o dokaznem postopku kot bistveni
sestavini DIN je zapisano v gradivu iz izobraževanja – tukaj.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano
vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in
90/15-ZDDV-1I.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16 in
50/17.
·
Direktiva Sveta
2006/112/ES (Uradni list EU, št. L
347/06), Direktiva Sveta 2006/138/ES (Uradni list EU, št. L
384/06), Direktiva Sveta 2007/75/ES (Uradni list EU, št. L 346/07),
Direktiva Sveta 2008/8/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva
Sveta 2008/9/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva Sveta
2008/117/ES (Uradni list EU, št. 14/09), Direktiva Sveta 2009/47/ES
(Uradni list EU, št. L 116/09), Direktive Sveta 2009/69/ES (Uradni
list EU, št. L 175/09), Direktiva Sveta 2009/132/ES (Uradni list
EU, št. L 292/09), Direktiva Sveta 2009/162/EU (Uradni list EU, št.
L 10/10), Direktiva Sveta 2010/23/EU (Uradni list EU, št. L 72/10),
Direktiva Sveta 2010/45/EU (Uradni list EU, št. L189/10), Direktiva
Sveta 2010/88/EU (Uradni list EU, št. L 326/10), Direktiva Sveta
2013/42/EU (Uradni list EU, št. L 201/13), Direktiva Sveta
2013/43/EU (Uradni list EU, št. L 201/13), Direktiva Sveta
2013/61/EU (Uradni list EU, št. L 353/13) in Direktiva Sveta
2016/856 z dne 25. maja 2016 (Uradni list EU, št. L
142/16).
·
Zakon o davčnem
postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E,
94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B, 25/14-ZFU,
90/14-ZDavP-2H, 91/15-ZDavP-2I, 63/16-ZDavP-2J, 69/17 in
13/18-ZJF-H.