EVROPSKA UNIJA
SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
Sodba Sodišča Evropske unije (osmi
senat) v zadevi: C-278/18
Datum: 28.02.2019
V zadevi: Manuel Jorge
Sequeira Mesquita
Predmet spora:
1 Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago
člena 13B(b) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne
17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o
prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost:
enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini,
poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta
direktiva).
2 Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med Manuelom Jorgejem Sequeiro
Mesquito in Fazenda Pública (ministrstvo za finance, Portugalska)
glede opominov za plačilo davka na dodano vrednost (DDV) za
leto 2002, ki so se nanašali na pogodbo o odstopu obdelovanja
kmetijskih zemljišč, ki jih sestavljajo vinogradi, sklenjeno z
družbo Sociedade Agrícola e Comercial dos Vinhos Vale da Corça
Lda.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2
Šeste direktive, ki je spadal v njen naslov II, „Področje uporabe“,
je določal:
„Predmet [DDV] je naslednje:
1. dobava
blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak,
opravi na ozemlju države za plačilo;
[…]“
4 Člen 5(8)
Šeste direktive je določal:
„Države članice lahko v primeru prenosa celotnih
sredstev podjetja ali dela sredstev podjetja za plačilo ali brez
plačila ali kot vložek v podjetje štejejo, da ni bila opravljena
nobena dobava blaga in se tako prejemnik obravnava kot naslednik
prenosnika. Po potrebi lahko države članice sprejmejo potrebne
ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence v primerih, kadar
prejemnik ni v celoti zavezan davku.“
5 Člen 13
Šeste direktive, naslovljen „Oprostitve na ozemlju države“, je v
točki B, naslovljeni „Druge oprostitve“, določal:
„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države
članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne
in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih
utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:
[…]
(b) lizing
ali dajanje v najem nepremičnin, razen:
1. nastanitve,
kot je opredeljena v zakonodaji držav članic, v hotelskem sektorju
ali v sektorjih s podobnimi funkcijami, vključno z nastanitvijo v
počitniških taborih ali na prostorih, urejenih za
taborjenje;
2. dajanja v
najem garaž in površin za parkiranje vozil;
3. dajanja v
najem stalno instalirane opreme in strojev;
4. najema
sefov.
Države članice lahko uporabijo nadaljnje
izključitve iz obsega te oprostitve;
[…]“
6 Šesta
direktiva je bila 1. januarja 2007 razveljavljena in
nadomeščena z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra
2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006,
L 347, str. 1). Vsebina člena 13B(b) Šeste direktive
je bila skoraj brez sprememb prevzeta v člen 135(1)(l)
in (2) Direktive 2006/112.
Portugalsko pravo
7 Člen 9
Código do Imposto sobre o Valor Acrescentado (zakonik o davku na
dodano vrednost, v nadaljevanju: CIVA) je v različici, ki se je
uporabljala v času dejanskega stanja zadeve v glavni stvari,
določal:
„Davek se ne plača od:
[…]
30. dajanja
nepremičnin v najem. Ta oprostitev ne zajema:
(a) storitev
nastanitve v hotelskem sektorju ali v sektorjih s podobnimi
funkcijami, vključno s kampi;
(b) dajanja
površin za zbiranje in skupinsko parkiranje vozil v
najem;
(c) dajanja
stalno instalirane opreme in strojev v najem ter katerega koli
drugega dajanja nepremičnin v najem, iz katerega izhaja odplačen
prenos uporabe trgovskih ali industrijskih prostorov;
(d) dajanja
sefov v najem;
(e) dajanja
razstavnih ali oglaševalskih prostorov v najem.
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanje za
predhodno odločanje
8 Tožeča
stranka v postopku v glavni stvari je upravitelj zapuščine po smrti
Adelina Gonçalvesa Mesquite. Ta je z družbo Sociedade Agrícola e
Comercial dos Vinhos Vale da Corça, ki izvaja dejavnost v sektorju
vinogradništva, sklenil pogodbo. Z njo je A. Gonçalves
Mesquita za nadomestilo v obliki predplačil prepustil obdelovanje
kmetijskih zemljišč, katerih lastnik je bil in ki so jih
sestavljali vinogradi. Navedena pogodba je bila sklenjena za eno
leto z možnostjo avtomatičnega podaljšanja vsakič za eno leto,
dokler ena od strank ne odstopi od nje.
9 Iz
zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru za leto 2002 je
razvidno, da se od navedene transakcije odstopa plača DDV. Skupni
znesek opominov za plačilo davka, ki so bili v zvezi s tem
posredovani, je bil določen na 107.527,10 EUR in povečan
za kompenzacijske obresti.
10 Tožeča
stranka v postopku v glavni stvari je pri Tribunal Administrativo e
Fiscal de Mirandela (sodišče za upravne in davčne spore v
Mirandeli, Portugalska) vložila tožbo zoper te opomine za plačilo
davka in se pri tem sklicevala na oprostitev plačila DDV iz
člena 9(30) CIVA. Ker je bila ta tožba zavrnjena, je tožeča
stranka iz postopka v glavni stvari vložila pritožbo pri Tribunal
Central Administrativo Norte (višje upravno sodišče za sever,
Portugalska), ki je izdalo sklep o nepristojnosti in spis
posredovalo Supremo Tribunal Administrativo (vrhovno upravno
sodišče, Portugalska).
11 To sodišče
navaja, da je iz sodne prakse Sodišča, zlasti iz sodbe z dne
4. oktobra 2001, „Goed Wonen“ (C-326/99, EU:C:2001:506),
razvidno, da na eni strani oprostitev plačila DDV, kar zadeva
lizing in dajanje v najem nepremičnin, ki je določena v
členu 13B(b) Šeste direktive, ki ustreza členu 135(1)(l)
Direktive 2006/112, zajema transakcije, s katerimi da lastnik
nepremičnine najemniku za dogovorjeno obdobje in za plačilo
pravico, da ima to nepremičnino v posesti, kot da bi bil lastnik,
in da vse druge osebe izključi od uživanja te pravice. Na drugi
strani, ker je najem nepremičnin običajno precej pasivna dejavnost,
bi bile transakcije, ki bi pomenile njihovo aktivnejšo uporabo,
izključene iz uporabe te oprostitve.
12 Predložitveno
sodišče ob upoštevanju te sodne prakse dvomi glede tega, ali
pogodba o odstopu obdelovanja vinogradov za obdobje enega leta z
vsakokratnim avtomatičnim podaljšanjem pomeni lizing ali dajanje v
najem nepremičnin v smislu navedenih določb.
13 V teh
okoliščinah je Supremo Tribunal Administrativo (vrhovno upravno
sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje
predložilo to vprašanje:
„Ali je treba člen 135(1)(l) Direktive
Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 v zvezi z
oprostitvijo dajanja nepremičnin v najem razlagati tako, da taka
oprostitev velja za pogodbo o odstopu obdelovanja kmetijskih
zemljišč, ki jih sestavljajo vinogradi, sklenjeno z družbo, ki
izvaja kmetijsko dejavnost, pri čemer se pogodba sklene za eno leto
z možnostjo avtomatičnega podaljšanja vsakič za eno leto in se v
skladu z njo na koncu vsakega leta plača ustrezna
najemnina?“
Vprašanje za predhodno
odločanje
14 Najprej je
treba poudariti, da člen 135(1)(l) Direktive 2006/112,
katerega razlaga je predmet zastavljenega vprašanja, ob nastanku
dejstev spora o glavni stvari še ni bil v veljavi. V teh
okoliščinah in zato, da se predložitvenemu sodišču da koristen
odgovor, je treba to vprašanje preučiti ob upoštevanju ustrezne
določbe Šeste direktive.
15 Treba je
torej šteti, da predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu
sprašuje, ali je treba člen 13B(b) Šeste direktive razlagati
tako, da oprostitev plačila DDV za lizing in dajanje v najem
nepremičnin, ki je določena v tem členu, velja za pogodbo o odstopu
obdelovanja kmetijskih zemljišč, ki jih sestavljajo vinogradi,
družbi, ki se ukvarja z dejavnostjo v sektorju vinogradništva, pri
čemer se ta pogodba sklene za eno leto z vsakokratnim avtomatičnim
podaljšanjem in se v skladu z njo na koncu vsakega leta plača
ustrezna najemnina.
16 V skladu z
ustaljeno sodno prakso so oprostitve iz člena 13 Šeste
direktive avtonomni pojmi prava Unije (sodbi z dne 4. oktobra
2001, „Goed Wonen“, C-326/99, EU:C:2001:506, točka 47, in z
dne 15. novembra 2012, Leichenich, C-532/11, EU:C:2012:720,
točka 17).
17 Poleg tega,
čeprav so navedene oprostitve odstopanja od splošnega načela,
določenega v členu 2 Šeste direktive, v skladu s katerim se
DDV plača za vsako storitev, ki jo davčni zavezanec opravi za
plačilo, in jih je zato treba razlagati ozko, je pojem lizinga in
dajanja v najem nepremičnin iz člena 13B(b) te direktive širši
od pojma, ki je opredeljen v različnih nacionalnih pravih (sodba z
dne 4. oktobra 2001, „Goed Wonen“, C-326/99, EU:C:2001:506,
točki 46 in 49 ter navedena sodna praksa).
18 Sodišče je v
več sodbah opredelilo dajanje nepremičnin v najem v smislu te
določbe kot pravico, ki jo lastnik nepremičnine za dogovorjeni čas
da najemniku v zameno za plačilo, da ima nepremičnino v posesti kot
lastnik in da vse druge osebe izključi od uživanja te pravice (glej
v tem smislu sodbi z dne 4. oktobra 2001, „Goed Wonen“,
C-326/99, EU:C:2001:506, točka 55, in z dne 6. decembra
2007, Walderdorff, C-451/06, EU:C:2007:761, točka 17 in
navedena sodna praksa).
19 Sodišče je
tudi pojasnilo, da je razlog za oprostitev iz člena 13B(b)
Šeste direktive to, da je dajanje nepremičnin v najem, ki je sicer
gospodarska dejavnost, običajno precej pasivna dejavnost, pri
kateri ne nastane pomembna dodana vrednost. Tako je treba tako
dejavnost razlikovati od drugih dejavnosti, ki so bodisi
industrijske in komercialne, kot so tiste, za katere veljajo
izključitve, določene v točkah od 1 do 4 te določbe, bodisi je
njihov predmet bolj opravljanje storitve kot preprosto dajanje
stvari na voljo, kot je pravica do uporabe igrišča za golf, pravica
do uporabe mostu za plačilo mostnine ali tudi pravica namestitve
avtomatov za cigarete v poslovnih prostorih (glej v tem smislu
sodbi z dne 4. oktobra 2001, „Goed Wonen“, C-326/99,
EU:C:2001:506, točki 52 in 53, in z dne 18. novembra
2004, Temco Europe, C-284/03, EU:C:2004:730,
točka 20).
20 Iz tega
sledi, da se pasivnost lizinga ali dajanja v najem nepremičnin, s
katero je utemeljena oprostitev plačila DDV od teh transakcij na
podlagi člena 13B(b) Šeste direktive, nanaša na naravo same
transakcije, ne pa na to, kako najemnik uporablja zadevno
stvar.
21 Tako je, kot
je Sodišče že razsodilo, iz te oprostitve izključena dejavnost, ki
ne zajema le pasivnega dajanja nepremičnine na razpolago, ampak
tudi nekaj poslovnih dejavnosti, kot so nadzor, upravljanje in
stalno vzdrževanje s strani lastnika ter dajanje drugih naprav na
voljo, tako da če ni povsem posebnih okoliščin, najem te
nepremičnine ne more biti glavna storitev (glej v tem smislu sodbo
z dne 18. januarja 2001, Stockholm Lindöpark, C-150/99,
EU:C:2001:34, točka 26).
22 Dejstvo, da
najemnik nepremičnine to nepremičnino izkorišča tako, da jo
uporablja v poslovne namene v skladu z določbami najemne pogodbe,
še ne zadostuje, da je imetnik te nepremičnine izključen iz te
oprostitve plačila DDV, ki je določena v členu 13(B)(b) Šeste
direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 15. novembra 2012,
Leichenich, C-532/11, EU:C:2012:720, točka 29).
23 Glede spora
o glavni stvari je treba ugotoviti, da se zdi, da ni sporno, da so
kmetijska zemljišča, ki jih sestavljajo vinogradi, katerih
obdelovanje je predmet pogodbe o odstopu iz postopka v glavni
stvari, nepremičnine v smislu člena 13B(b) Šeste direktive. V
zvezi s tem je treba spomniti, kar zadeva zlasti vinograde,
nasajene na teh zemljiščih, da navedeni pojem „nepremičnina“ ne
pomeni, da morajo biti zadevni predmeti neločljiv del zemljišča.
Dovolj je, da niso premični ali lahko premakljivi (glej v tem
smislu sodbi z dne 16. januarja 2003, Maierhofer, C-315/00,
EU:C:2003:23, točki 32 in 33, in z dne 15. novembra
2012, Leichenich, C-532/11, EU:C:2012:720, točka 23). Zdi se,
da tako velja za navedene vinograde, kar pa mora preveriti
predložitveno sodišče.
24 Treba je
tudi ugotoviti, da pogodba o odstopu obdelovanja, kot je ta iz
postopka v glavni stvari, pomeni lizing ali dajanje v najem
nepremičnin v smislu navedene določbe, kakor je bila razložena v
točkah od 18 do 20 te sodbe. Po eni strani gre namreč za to, da
lastnik zadevna kmetijska zemljišča za plačilo najemnine odstopi
prevzemniku za dogovorjeno obdobje enega leta z vsakokratnim
avtomatičnim podaljšanjem. Po drugi strani ni iz ničesar v
predložitveni odločbi razvidno, da bi lastnik za prevzemnika poleg
tega dajanja v najem opravil druge storitve, ki bi bile
komercialne.
25 Kar
podrobneje zadeva vprašanja predložitvenega sodišča glede trajanja
pogodbe o odstopu iz postopka v glavni stvari in glede pogojev
njenega podaljšanja, je treba spomniti, da trajanje najema samo po
sebi ni odločilen element, zaradi katerega bi se lahko štelo, da
gre pri pogodbi za najem nepremičnine v smislu člena 13(B)(b)
Šeste direktive, razen če je trajanje kratko (glej v tem smislu
sodbo z dne 18. novembra 2004, Temco Europe, C-284/03,
EU:C:2004:730, točka 21 in navedena sodna praksa). Navedeno
trajanje in navedeni pogoji podaljšanja pa se nikakor ne morejo
šteti za nezdružljive z lizingom ali dajanjem v najem v smislu te
določbe.
26 Na
ugotovitve v točki 24 te sodbe ne vplivajo trditve, ki jih je
navedla portugalska vlada v pisnem stališču.
27 Na prvem
mestu dejstvo, da prevzemnik nepremičnin iz postopka v glavni
stvari nima enakih pravic kot lastnik, zlasti ker trt ne sme
zamenjati z drugo kulturo, ampak mora dogovorjeno uporabo izvajati
v skladu z določili pogodbe o odstopu, ne preprečuje, da bi ta
pogodba spadala na področje uporabe oproščenih transakcij iz
člena 13(B)(b) Šeste direktive. Kot namreč izhaja iz sodne
prakse, navedene v točki 18 te sodbe, ima najemnik ali
prevzemnik na podlagi teh transakcij pravico imeti zadevno
nepremičnino v posesti kot lastnik in pri tem med drugim vse druge
osebe izključiti od uživanja te pravice. S temi transakcijami pa se
na najemnika ne prenesejo vse pravice lastnika te
nepremičnine.
28 Na drugem
mestu ni mogoče sprejeti trditve, da je obseg predmeta odstopne
pogodbe iz postopka v glavni stvari širši, kot so navedene
transakcije, ker naj bi pomenil prenos vseh stvari in pravic
zadevnega kmetijskega gospodarstva, ki ima značilnosti podjetja. V
zvezi s tem portugalska vlada potrjuje, da je bila posledica te
pogodbe tudi prenos sredstev in nematerialnih pravic, kot so
zakonita dovoljenja za nasaditev trt, namenjenih za proizvodnjo
vina, zmožnost navedenega kmetijskega gospodarstva, da ustvari
dobiček, ter ime in znak podjetja.
29 V zvezi s
tem je treba na eni strani spomniti, da ker so nepremičnine, ki so
odstopljene z navedeno pogodbo, le predmet najema, ne pa prenosa
lastninskih pravic, tak odstop ne pomeni prenosa vseh sredstev v
smislu člena 5(8) Šeste direktive (glej v tem smislu sodbo z
dne 19. decembra 2018, Mailat, C-17/18, EU:C:2018:1038,
točki 22 in 23).
30 Po drugi
strani je Sodišče razsodilo, da gre za enotno storitev, kadar sta
dva ali je več elementov ali dejanj, ki jih davčni zavezanec
opravi, tako tesno povezanih, da objektivno sestavljajo eno samo
nedeljivo gospodarsko storitev, katere razdelitev bi bila umetna
(sodba z dne 19. decembra 2018, Mailat, C-17/18,
EU:C:2018:1038, točka 33 in navedena sodna praksa).
31 Kakor trdi
portugalska vlada, v delu, v katerem se pogodba o odstopu iz
postopka v glavni stvari ni nanašala le na zadevne nepremičnine,
ampak je povzročila tudi prenos nekaterih sredstev in nematerialnih
pravic, zadnjenavedenih ni mogoče ločiti od odstopa navedenih
nepremičnin, ampak so sestavni del tega odstopa, tako da je
navedena pogodba o odstopu enotna storitev, pri kateri je glavna
storitev dajanje nepremičnin na razpolago. V teh okoliščinah je ta
pogodba transakcija, ki spada na področje uporabe
člena 13(B)(b) Šeste direktive (glej po analogiji sodbo z dne
19. decembra 2018, Mailat, C-17/18, EU:C:2018:1038, točke od
39 do 41).
32 Poleg tega,
čeprav v zastavljenem vprašanju niso posebej omenjene izključitve
oprostitve plačila DDV, določene v členu 13B(b) Šeste
direktive, ki so naštete v tej določbi in ki poleg tega ustrezajo
izključitvam iz člena 135(2) Direktive 2006/112, je treba, da
bi se predložitvenemu sodišču dal koristen odgovor, ugotoviti, da
se zdi, da transakcija iz postopka v glavni stvari ne spada pod eno
od teh izključitev.
33 Natančneje,
izključitev, ki je dajanje v najem stalno instalirane opreme in
strojev, ki je določena v členu 13B(b), prvi pododstavek,
točka 3, Šeste direktive ter na katero se sklicujeta
predložitveno sodišče v obrazložitvi predloga za sprejetje
predhodne odločbe in avstrijska vlada v pisnem stališču, se glede
na dejansko stanje spora o glavni stvari ne more uporabiti. Po eni
strani vinskih trt namreč ni mogoče opredeliti kot opremo ali
stroje. Po drugi strani pa iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče,
ni razvidno, da so kmetijska zemljišča, katerih obdelovanje je
predmet pogodbe o odstopu iz postopka v glavni stvari, opremljena z
opremo, stroji ali drugimi poslovnimi oziroma industrijskimi
predmeti. Predložitveno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da ni
dokazano, da družba, ki je prevzemnik, poleg dejavnosti v sektorju
vinogradništva izvaja dejavnost v sektorju proizvodnje
vina.
34 Poleg tega,
čeprav se portugalska vlada sklicuje na člen 13B(b), drugi
pododstavek, Šeste direktive, v skladu s katerim imajo države
članice možnost, da določijo nadaljnje izključitve iz obsega
oprostitve, določene v navedenem členu 13B(b), pa ta vlada ne
navaja nobene določbe portugalskega prava, s katero bi bila
določena taka izključitev, ki bi se lahko uporabila za transakcijo
iz postopka v glavni stvari.
35 Glede na
navedene preudarke je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da
je treba člen 13B(b) Šeste direktive razlagati tako, da
oprostitev plačila DDV za lizing in dajanje v najem nepremičnin, ki
je določena v tem členu, velja za pogodbo o odstopu obdelovanja
kmetijskih zemljišč, ki jih sestavljajo vinogradi, družbi, ki se
ukvarja z dejavnostjo v sektorju vinogradništva, pri čemer se ta
pogodba sklene za eno leto z vsakokratnim avtomatičnim podaljšanjem
in se v skladu z njo na koncu vsakega leta plača ustrezna
najemnina.
Stroški
36 Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat)
razsodilo:
Člen 13B(b) Šeste direktive Sveta
77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav
članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano
vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da
oprostitev plačila davka na dodano vrednost za lizing in dajanje v
najem nepremičnin, ki je določena v tem členu, velja za pogodbo o
odstopu obdelovanja kmetijskih zemljišč, ki jih sestavljajo
vinogradi, družbi, ki se ukvarja z dejavnostjo v sektorju
vinogradništva, pri čemer se ta pogodba sklene za eno leto z
vsakokratnim avtomatičnim podaljšanjem in se v skladu z njo na
koncu vsakega leta plača ustrezna najemnina.