REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Generalni finančni urad
Številka: 0920-5327/2024-1
Datum: 20.03.2024
Na
podlagi večjega števila vprašanj glede možnosti uporabe
poenostavitve za tristranske posle v povezavi s sodbo sodišča EU C-247/21 v nadaljevanju
pojasnjujemo:
V
skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o davku na dodano
vrednost - ZDDV-1 se za kraj pridobitve blaga znotraj Unije šteje
kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz
osebi, ki ga je pridobila.
Drugi
odstavek tega člena določa, da je kraj pridobitve blaga znotraj
Unije na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko
številko za DDV, pod katero oseba, ki pridobiva blago, opravi to
pridobitev, razen če dokaže, da je bila pridobitev blaga predmet
DDV v drugi državi članici v skladu s prvim odstavkom tega
člena.
Bolj
podrobno so navedene določbe pojasnjene v podrobnejšem opisu
Spremembe zakonodaje na področju DDV (v poglavju
Pojasnila o noveli ZDDV-1K, točka 5. Oprostitve v zvezi z dobavami
blaga znotraj Unije (sprememba 46. člena ZDDV-1 in 79. člena
pravilnika)), zato na tem mestu teh določb podrobneje ne
pojasnjujemo.
Četrti odstavek 23. člena ZDDV-1, ki je povzet po 42. členu
Direktive o DDV, pa določa, da se ne glede na drugi odstavek tega
člena šteje, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v skladu s
prvim odstavkom tega člena, če pridobitelj:
a) dokaže, da je opravil to pridobitev za namene poznejše dobave na
ozemlju druge države članice, določene v skladu s prvim odstavkom
tega člena, za katero je bil določen prejemnik blaga kot oseba, ki
mora plačati DDV, in
b) če je izpolnil obveznosti v zvezi s predložitvijo
rekapitulacijskega poročila.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik
v 27. členu določa, da so tristranski posli verižni posli, v
katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene
DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj
blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj
Unije davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi
članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje
davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico.
ZDDV-1 nadalje v drugem odstavku 48. člena (ki je povzet po 141.
členu Direktive o DDV) določa, da se od pridobitve blaga znotraj
Unije, ki je v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona
opravljena na ozemlju Slovenije, DDV ne obračuna, kadar so
izpolnjeni določeni pogoji. Drugi odstavek 48. člena ZDDV-1 določa
kumulativne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se DDV ne
obračuna za pridobitve blaga znotraj Unije, ki se v skladu s
četrtim odstavkom 23. člena ZDDV-1 opravijo na ozemlju Slovenije,
in sicer, kadar je v Slovenijo blago odposlano ali odpeljano iz
druge države članice. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:
a) pridobitev blaga
opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, vendar je
identificiran za DDV v drugi državi članici;
Pridobitev blaga opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v
Sloveniji (drugi v verigi), in je identificiran za DDV v drugi
državi članici, ki ni država začetka prevoza in ni država, v kateri
se prevoz blaga konča (tj. Slovenija).
b) pridobitev blaga
je opravljena za namene nadaljnje dobave tega blaga, ki jo opravi
davčni zavezanec iz točke a) tega odstavka na ozemlju
Slovenije;
Pridobitev blaga se opravi za poznejšo dobavo tega blaga, ki jo
opravi davčni zavezanec (drugi v verigi) na ozemlju
Slovenije.
c) blago, ki ga
davčni zavezanec iz točke a) tako pridobi, se neposredno odpošlje
ali odpelje iz druge države članice, kot je država, v kateri je
identificiran za DDV, in je namenjeno osebi, ki je prejemnik
nadaljnje dobave;
Blago, ki je predmet pridobitve na ozemlju Slovenije, se
neposredno odpošlje ali odpelje iz druge države članice, kot je
tista, v kateri je identificiran za DDV davčni zavezanec iz točke
a) (drugi v verigi), in je namenjeno prejemniku nadaljnje dobave
(tretjemu v verigi).
d) prejemnik
nadaljnje dobave blaga je davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec, vendar je identificiran za DDV v Sloveniji,
in
Tretji v verigi, prejemnik blaga, je v Sloveniji identificiran
za namene DDV.
e) od nadaljnje
dobave blaga, ki jo na ozemlju Slovenije opravi davčni zavezanec iz
točke a) tega odstavka, mora, v skladu s 4. točko prvega odstavka
76. člena tega zakona, plačati DDV prejemnik blaga.
Tretji v verigi, prejemnik blaga, plača DDV od domače (nadaljnje
dobave), ki jo drugi v verigi opravi na ozemlju Slovenije tretjemu
v verigi.
Dodajamo, da je poenostavitev za tristranske posle možna le, če
prevoz organizira prvi ali drugi v verigi oziroma druga oseba za
njun račun, ne pa tudi, če prevoz organizira tretji v verigi
(oziroma druga oseba za račun tretjega v verigi). Če prevoz
organizira tretji v verigi, se prevoz pripiše dobavi, ki je
opravljena tretjemu v verigi, zato je kraj dobave, ki jo prvi v
verigi opravi drugemu v verigi, prva država članica, tj. država
članica, v kateri se prevoz začne (domača dobava).
V
skladu s 4. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, ki je povzet po
197. členu Direktive o DDV, mora DDV plačati oseba, kateri se
opravi dobava blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
obdavčljiva transakcija je dobava blaga, opravljena pod pogoji iz
drugega odstavka 48. člena tega zakona,
-
oseba, kateri se opravi dobava, je drug davčni zavezanec ali pravna
oseba, ki ni davčni zavezanec, ki sta identificirana za DDV v
Sloveniji in
-
račun, ki ga izda davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je
izdan v skladu s tem zakonom.
V
zvezi s pogojem pod tretjo alinejo je treba opozoriti, da mora
račun vsebovati obvezne podatke. Eden izmed obveznih podatkov je v
primeru, če je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitve,
navedba klavzule »Obrnjena davčna obveznost« (»Reverse charge«)
.
Ob
predpostavki, da so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji in je
slovenski davčni zavezanec (tretji v verigi) prejemnik blaga v
Sloveniji, slednji za domačo dobavo, ki mu jo na ozemlju Slovenije
opravi drugi v verigi, obračuna slovenski DDV namesto svojega
dobavitelja (drugega v verigi), pri čemer vrednost nabave vključi v
DDV-O v polje 32 (Pridobitve blaga iz drugih držav članic EU –
davčna osnova) in znesek obračunanega DDV v polje 23, 24 ali 24b
(obračunani DDV od pridobitev blaga iz drugih držav članic EU,
odvisno od uporabljene davčne stopnje).
Če ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV in razpolaga z
ustrezno listino, lahko odbija DDV v tekočem obračunu DDV. Znesek
odbitka DDV vključi v polja 41 ali 42 ali 42a (odvisno od
uporabljene davčne stopnje).
Kadar
pa pogoji za tristransko dobavo niso izpolnjeni, se mora drugi v
verigi identificirati za DDV na ozemlju Slovenije in obračunati DDV
od pridobitve blaga (ob izpolnjevanju pogojev za odbitek DDV ima
tudi pravico do odbitka DDV) ter obračunati DDV tretjemu v verigi
od domače dobave.
Namen
posebne ureditve tristranskega posla znotraj Unije je poenostavitev
za udeležene stranke. Dejansko je ta ukrep poenostavitve na voljo
drugemu v verigi, ki to poenostavitev lahko uporabi, ni pa nujno
(opcijska ureditev). Če se odloči za uporabo te poenostavitve, pa
morajo biti za to, da se mu ni treba identificirati za namene DDV
in obračunati DDV od pridobitve blaga ter od nadaljnje dobave na
ozemlju tretje države članice, izpolnjeni pogoji iz 42., 141. in
197. člena Direktive o DDV (četrtega odstavka 23. člena ZDDV-1,
drugega odstavka 48. člena in 4. točke prvega odstavka 76. člena
ZDDV-1). Navedeno pomeni, da ima vmesni dobavitelj pravico izbire,
kar pa ne vpliva na prejemnika dobave. V primeru izkoristka
navedene pravice postane prejemnik blaga (tretji v verigi) oseba,
ki je dolžna obračunati in plačati DDV v namembni državi članici s
tem, da je na računu, ki ga mu ga izda drugi v verigi, navedena
klavzula »Reverse charge« oziroma »Obrnjena davčna obveznost«. Cilj
navedbe te klavzule je seznanitev prejemnika dobave (naslovnika
računa), da je določen kot oseba, ki mora plačati DDV in
zagotovitev, da ta prejemnik obračunani DDV odvede namembni
državi.
Brez
takšne navedbe klavzule na računu se šteje, da vmesni dobavitelj ni
izkoristil pravice do izbire iz 141. člena Direktive o DDV in da
prejemnik dobave ni določen kot oseba, ki je dolžna plačati davek v
skladu s členom 197 Direktive o DDV (4. točka prvega odstavka 76.
člena ZDDV-1). Navedeno izhaja iz sodbe sodišča EU v zadevi C-247/21, v kateri je
pojasnilo, da končni pridobitelj v okviru tristranskega posla ni
bil veljavno določen kot zavezanec za plačilo DDV, kadar račun, ki
ga je izdal vmesni pridobitelj, ne vsebuje navedbe »Reverse Charge«
(»Obrnjena davčna obveznost«) iz člena 226, točka 11a, Direktive o
DDV (13. točka prvega odstavka 82. člena ZDDV-1). Ker je
poenostavitev opcijska, se z ustrezno navedbo na računu zagotovi,
da se končni prejemnik blaga seznani z davčnimi obveznostmi (mora
biti veljavno določen kot zavezanec za plačilo DDV). Sodišče je v
navedeni sodbi pojasnilo tudi, da opustitve navedbe »Reverse
Charge« (»Obrnjena davčna obveznost«), ki se zahteva z navedeno
določbo, na računu ni mogoče naknadno popraviti oziroma dopolniti z
navedbo, da se ta račun nanaša na tristranski posel znotraj Unije
in da je davčna obveznost prenesena na prejemnika dobave.
V
konkretni zadevi, v kateri je odločalo sodišče EU, je drugi v
verigi na izdanih računih namesto navedbe »Reverse Charge«
(»Obrnjena davčna obveznost«) navedel »Davka oproščen tristranski
posel znotraj Skupnosti«. Iz sodbe izhaja, da so bila
rekapitulacijska poročila drugega v verigi predložena in ustrezna,
tretji v verigi pa v namembni državi članici ni plačeval DDV
(namembna država je tretjega v verigi opredelila kot neplačujoči
gospodarski subjekt – Missing Trader). Iz sodbe sodišča EU izhaja,
da se ob opustitvi navedbe »Obrnjena davčna obveznost« (oz.
»Reverse Charge«) na računu šteje, da pogoji za tristranski posel
niso izpolnjeni. Ta navedba na računu torej predstavlja vsebinski,
ne zgolj formalen pogoj.
Za
transakcije, izvedene pred objavo tega pojasnila, ko je tretji v
verigi davčni zavezanec s slovensko identifikacijsko številko za
DDV in na računu ni bilo navedbe »Obrnjena davčna obveznost« (oz.
»Reverse Charge«), je pa iz spremljajočih dokumentov in/ali
postopanja tretjega v verigi – prejemnika blaga razvidno, da ve, da
je bila uporabljena poenostavitev za tristranske posle in nanj
prenesena davčna obveznost (je kot tretji v verigi obračunal DDV)
oziroma ne obstaja noben resen indic, ki bi napeljeval na obstoj
goljufije, se kljub nepopolnim podatkom na računu šteje, da so bili
pogoji za tristranski posel izpolnjeni.
Poudarjamo pa, da je treba za transakcije, izvedene po objavi
tega pojasnila upoštevati, da se, upoštevajoč sodbo sodišča EU,
ob opustitvi navedbe »Obrnjena davčna obveznost« (oz. »Reverse
Charge«) na računu šteje, da pogoji za tristranski posel niso
izpolnjeni.
V
praksi so možne različne situacije, zato v nadaljevanju posredujemo
odgovore na nekatera prejeta vprašanja.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje 1: Tekom davčnega nadzora drugega v verigi – DZ2
(davčni zavezanec iz druge države članice) je davčni organ te druge
države članice opredelil, da pogoji za tristransko dobavo niso bili
izpolnjeni. Davčni organ druge države članice od DZ2 zaradi
predložitve identifikacijske številke za DDV te države članice
zahteva plačilo DDV od pridobitve blaga, razen če slednji dokaže,
da je kot pridobitelj za že izvedene dobave obračunal in plačal DDV
kot pridobitelj v Sloveniji. Na kakšen način lahko DZ2 izvede
popravke za transakcije, opravljene pred objavo tega pojasnila?
Odgovor
Če
želi drugi v verigi v Sloveniji kot državi pridobitve izvesti
popravke za že izvedene pridobitve in nadaljnje dobave na ozemlju
Slovenije, velja naslednje:
-
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, se identificira za
namene DDV v Sloveniji, če bo na ozemlju Slovenije še naprej
opravljal transakcije, zaradi katerih se mora identificirati za
namene DDV (npr. pridobitve blaga). Ko davčni zavezanec pridobi
identifikacijsko številko za namene DDV, v prvem predloženem
obračunu DDV po pridobitvi identifikacijske številke za DDV v
skladu z 88.b členom ZDDV-1 izkaže tudi obračunane obveznosti iz
vmesnega obdobja, če mu te še niso bile odmerjene z odločbo v
postopku davčnega nadzora, ob izpolnjevanju vseh predpisanih
pogojev pa ima tudi pravico do odbitka DDV za njemu zaračunane
dobave blaga in storitev. Če davčni zavezanec ravna v skladu z 88.b
členom ZDDV-1, se izogne odgovornosti za prekršek za
nepravilno/nepravočasno obračunan DDV. Davčni organ lahko davčnega
zavezanca kaznuje zaradi nepravočasne identifikacije za namene DDV
(4. točka prvega odstavka 141. člena ZDDV-1).
-
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in na ozemlju
Slovenije ne bo več opravljal transakcij, zaradi katerih je sicer
določena obveznost identifikacije za namene DDV (pridobitev
identifikacijske številke za pretekle opravljene dobave/pridobitve
blaga za nazaj pa ni mogoča) ter je dolžan obračunati in plačati
DDV na ozemlju Slovenije za pretekle opravljene pridobitve blaga,
mora za namene izvedbe popravkov za nazaj pridobiti davčno
številko.
Tak davčni zavezanec lahko posreduje obračun DDV-O po eDavkih (če
bo imel urejeno možnost oddajanja prek eDavkov, in sicer v tem
primeru odda obračun DDV kot lastni dokument - NF-LD), po e-pošti
ali pošti na finančni urad sedeža prejemnika blaga. Če se želi
davčni zavezanec razbremeniti odgovornosti za prekršek (na obračunu
označi polje Samoprijava in izpolni podatke v razdelku
Samoprijava/popravek), mora v skladu z 88.c členom izkazano
obveznost plačati hkrati s predložitvijo obračuna ter od zneska
obveznosti obračunati in plačati ustrezne obresti. Plačilo se
izvede z referenco SI19 DŠ-63002 na transakcijski račun
SI56011008881000030. Davčni organ lahko davčnega zavezanca kaznuje
zaradi nepravočasne identifikacije za namene DDV (4. točka prvega
odstavka 141. člena ZDDV-1).
Skladno z zgoraj navedenim mora drugi v verigi (za že opravljene
dobave blaga) od pridobitve blaga na ozemlju Slovenije obračunati
slovenski DDV.
ZDDV-1 v tretjem odstavku 76. člena (194. člen Direktive o DDV)
določa, da mora, če obdavčljivo dobavo blaga ali storitev opravi
davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in ni identificiran za
namene DDV v skladu z 78. členom tega zakona, DDV plačati davčni
zavezanec, identificiran za namene DDV, ki mu je opravljena dobava
blaga ali storitev. Navedeno pomeni, da drugemu v verigi za že
opravljene domače dobave (nadaljnje dobave blaga, opravljene po
pridobitvi tega blaga), od katerih je DDV obračunal slovenski
davčni zavezanec kot prejemnik blaga, ni treba ponovno obračunati
DDV.
Drugi
v verigi torej v predloženem obračunu DDV:
- osnovo od pridobitve blaga in naknadno
obračunan DDV od pridobitve blaga vključi v polja 32 ter 23, 24
in/ali 24b (odvisno od uporabljene stopnje);
- odbitek DDV vključi v polja 41, 42 in/ali 42a
(odvisno od uporabljene stopnje);
- stornira predhodno izdan račun in izda nov
račun za opravljeno domačo dobavo na ozemlju Slovenije, na katerem
navede klavzulo »Obrnjena davčna obveznost« (zaradi jasnosti
predlagamo, da se navede tudi določba tretjega odstavka 76. člena
ZDDV-1).
Popravek drugega v verigi povzroči obveznost popravka obračuna DDV
tudi pri prejemniku blaga (tretjemu v verigi), in sicer le-ta v
obračunu DDV:
- zmanjša osnovo v polju 32 ter obračunani DDV v
poljih 23, 24 in/ali 24b (odvisno od uporabljene stopnje);
- osnovo od domače nabave blaga vključi v polje
31;
- obračunani DDV od domače dobave vključi v polja
25, 25a in/ali 25b (odvisno od uporabljene stopnje);
- če se spremeni davčna osnova in posledično tudi
odbitek DDV, popravke odbitka DDV vključi v polja 41, 42 in/ali 42a
(odvisno od uporabljene stopnje).
ZDDV-1 in Pravilnik, predpisa s področja DDV, ne določata roka, v
katerem davčni zavezanec lahko popravlja napačno obračunan DDV.
Pravica do popravka je omejena z zastaralnimi roki, ki jih določa
Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2.
Na
podlagi prvega odstavka 125. člena ZDavP-2 pravica do odmere davka
zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati,
obračunati, odtegniti in odmeriti (relativni zastaralni rok). Tek
zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje
davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za
davek obveščen (prvi odstavek 126. člena ZDavP-2). Ne glede na to
določbo pa pravica do odmere na podlagi šestega odstavka 126. člena
ZDavP-2 zastara, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začel
teči rok (absolutno zastaranje).
Vprašanje 2: Davčni zavezanec, ki ima sedež in je
identificiran za namene DDV v Sloveniji, nastopa kot drugi v
verigi. Pri nadaljnji prodaji blaga svojemu kupcu (t.j. davčnemu
zavezancu, ki ima sedež in je identificiran za namene DDV v drugi
državi članici) izda račun brez navedbe klavzule »Obrnjena davčna
obveznost« oziroma »Reverse Charge«. Kako lahko drugi v verigi
popravi napako?
Odgovor
Za
transakcije, izvedene po objavi tega pojasnila je treba upoštevati,
da se, upoštevajoč sodbo sodišča EU, ob opustitvi navedbe »Obrnjena
davčna obveznost« (oz. »Reverse Charge«) na računu, šteje, da
pogoji za tristranski posel niso izpolnjeni. V tem primeru mora
drugi v verigi od pridobitve blaga na ozemlju Slovenije obračunati
DDV, razen če dokaže, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v
drugi državi članici.
Vir: Spletne strani FURS-MF
Republike Slovenije [21.03.2024].
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
·
Zakon o davku na dodano vrednost -
ZDDV-1, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E,
38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H,
90/15-ZDDV-1I, 77/18-ZDDV-1J, 59/19-ZDDV-1K, 72/19-ZDDV-1L,
175/20-ZIUOPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE, 112/21-ZIUPGT, 196/21-ZDOsk,
206/21-ZDUPŠOP, 3/22-ZDDV-1M, 29/22-ZUOPDCE, 114/22-ZNUDDVE,
141/22-ZNUNBZ, 40/23-ZDavPR-B, 84/23-ZDOsk-1 in
122/23-ZDDV-1N.
·
Pravilnik
o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost -
PZDDV, Uradni
list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10,
104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14,
39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18, 77/19, 58/21, 205/21, 16/22,
82/22, 17/23 in 133/23.
·
Direktiva Sveta
2006/112/ES,
(Uradni list EU, št. L 347/06), zadnjič spremenjena z Direktivo
Sveta 2022/890 (Uradni list EU, št. L 155/22).
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji pojasnilo FURS-MF, je pripis
uredništva.