Pojasnilo DURS, št.
4230-233687/2014-2, 16. 5. 2014
Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, se ukvarja
z razvojem, gradnjo in prodajo stanovanjskih naselij na ozemlju
Slovenije. V teh stanovanjskih naseljih se gradijo tako stanovanja,
katerih prodaja se skladno z DDV zakonodajo obdavči po splošni
stopnji DDV kot stanovanja, katerih prodaja se obdavči po nižji
stopnji DDV. V sklopu stanovanjskih naselij se lahko nahajajo tudi
poslovni prostori. V skladu z veljavno zakonodajo in urbanističnimi
normativi je treba za stanovanja zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest za motorna vozila in kolesa. Pri vseh transakcijah
prodaje stanovanj gre za stanovanja, ki se z vidika DDV štejejo za
nova. Davčni zavezanec poleg stanovanj prodaja tudi parkirna
mesta.
Davčni zavezanec meni, da se, kadar je iz okoliščin primera in
razpoložljivih dejstev moč sklepati in dokazati, da določeno
parkirno mesto po naravi stvari pripada k določenemu stanovanju, ki
je del socialne politike, dobava parkirnega mesta, kadar je predmet
DDV, obdavči po nižji davčni stopnji. Pri tem ni pomembno, ali je
parkirno mesto prodano hkrati s stanovanjem ali naknadno, tudi
nekaj let po izgradnji stanovanja in/ali parkirnega mesta. Za
uporabo nižje stopnje DDV mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je
kupec parkirnega mesta lastnik stanovanja oziroma hkrati z
lastništvom parkirnega mesta pridobi tudi lastništvo nad
stanovanjem.
V
zvezi z navedenim posredujemo pojasnilo, pripravljeno skupaj z
Ministrstvom za finance:
Od
dobave prostorov za parkiranje vozil, kot dela garažnih stavb, s
svojo identifikacijsko oznako nepremičnine (kot dela garažne
stavbe), katerih dobava se opravi na podlagi kupoprodajnega
pravnega posla, katerega predmet obenem ni tudi prodaja stanovanja,
ki je del socialne politike iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1, se DDV
v primerih, ko nastane obveznost obračuna DDV, plačuje po splošni
stopnji DDV.
Če
se prostor za parkiranje vozila dobavi hkrati s stanovanjem, ki je
del socialne politike, in je dobava tega prostora tesno povezana z
dobavo stanovanjskega objekta (ne more biti predmet samostojnega
kupoprodajnega posla), se celotna dobava v primerih, ko nastane
obveznost obračuna DDV, obdavči po nižji, 9,5-odstotni stopnji DDV,
in sicer ne glede na to, ali se nahaja parkirno mesto v istem
objektu ali ne.
Nižja
stopnja DDV se na podlagi 11. točke Priloge I k Zakonu o davku na
dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11,
78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A in 101/13-ZIPRS1415)
uporabi za dobavo stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov,
namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, če so del
socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili
le-teh.
Kriteriji za opredelitev stanovanjskih objektov, za katere se za
namene 11. točke Priloge I k ZDDV-1 uporablja nižja stopnja DDV, so
predpisani v 54. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na
dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07,
120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12 in 54/13), po katerem se med navedene
objekte uvrščajo stanovanja, če so namenjena za trajno bivanje in
katerih uporabna površina v večstanovanjski stavbi ne presega 120
m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine
stanovanjskega objekta, ter stanovanjske stavbe za posebne namene,
vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem,
da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana
neposredno investitorju.
Za
pripadajoče dele stanovanj ter stanovanjskih stavb za posebne
namene se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali
gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov,
in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi
stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb
za posebne namene v tem objektu. Kot pripadajoči del objektov se ne
štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes
in drugih objektov, namenjenih za sprostitev.
Natančnejša razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb,
ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja glede
velikosti stanovanja, za katerega se za namene DDV šteje, da je del
socialne politike in je na podlagi 11. točke Priloge I k ZDDV-1
upravičeno do uporabe nižje stopnje DDV, je določena z enotno
klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi
predpisov o graditvi objektov.
V
skladu s CC-SI deli garažnih stavb, ki imajo svojo identifikacijsko
oznako dela stavbe in se uvrščajo v podrazrede: 1242001 –
samostoječa garaža, vrstna garaža; 1242002 – garaža v garažni hiši
ali 1242003 – pokrito parkirišče, spadajo v oddelek »12
Nestanovanjske stavbe«, medtem, ko deli stanovanjskih stavb
(enostanovanjskih, večstanovanjskih in stanovanjskih stavb za
posebne namene) spadajo v oddelek »11 Stanovanjske stavbe«.
Iz
navedenega izhaja, da prostorov za parkiranje vozil, kot delov
garažnih stavb, po CC-SI uvrščenih v enega izmed podrazredov iz
prejšnjega odstavka, ki so predmet samostojnega kupoprodajnega
posla, ni mogoče obravnavati kot dobavo (dela) stanovanjskega
objekta iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1, ki je del socialne
politike in od katerega se v skladu z ZDDV-1 lahko uporablja nižja
stopnja DDV.
Če se
prostor za parkiranje vozila prodaja hkrati s stanovanjem, pa je
treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je dobava prostora
za parkiranje vozila tesno povezana z dobavo stanovanjskega objekta
(ne more biti predmet samostojnega kupoprodajnega posla) in na tej
podlagi določiti ustrezno stopnjo DDV. Da dobava prostora za
parkiranje ne more biti predmet samostojnega kupoprodajnega posla
pomeni, da ta prostor ni evidentiran kot samostojen del stavbe
oziroma je evidentiran kot prostor, ki pripada stanovanju, torej ni
določen kot samostojna nepremičnina s svojim identifikatorjem.
Če je
dobava prostora za parkiranje tesno povezana s prodajo
stanovanjskega objekta, ki je del socialne politike, obe dobavi
pomenita enotno gospodarsko transakcijo. V tem primeru se celotna
dobava obdavči po nižji, 9,5-odstotni stopnji DDV, in sicer ne
glede na to, ali se prostor za parkiranje vozila nahaja v istem
objektu ali ne.
Vir: Spletne strani Davčne uprave
Republike Slovenije [27.05.2014].
Vsebina pojasnila / mnenja
DURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§
Zakon o davku na dodano vrednost
- ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D,
78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G in
46/13-ZIPRS1314-A).
§
Pravilnik o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost – PZDDV (Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12 in 54/13).
§
Ostala »nedavčna zakonodaja« s
področja evidentiranja nepremičnin.
Kratek komentar DDVpoznavalca:
Pojasnilo DURS-MF je (skladno z našim mnenjem)
nekorektno.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji pojasnilo DURS-MF in komentar k pojasnilu, je
pripis uredništva.