EVROPSKA
UNIJA
EVROPSKO
SODIŠČE
Sodba
Evropskega sodišča (tretji senat) v zadevi: C‑257/11
Datum:
29.11.2012
Zadeva: Gran Via
Moineşti
Predmet
spora:
1 Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago
členov 167, 168 in 185(2) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne
28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost (UL L 347, str. 1).
2 Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SC Gran Via
Moineşti SRL (v nadaljevanju: GVM) na eni strani ter Agenţia
Naţională de Administrare Fiscală (ANAF) (nacionalna agencija za
davčno upravo, v nadaljevanju: ANAF) in Administraţia Finanţelor
Publice Bucureşti Sector 1 (uprava za javne finance
sektorja 1 v Bukarešti, v nadaljevanju: AFP) na drugi zaradi
davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), s katerim je bila
družba GVM obdavčena zaradi nakupa zemljišča in na njem zgrajenih
zgradb z namenom izvedbe nepremičninskega projekta.
Pravni okvir
3 Člen 9(1)
Direktive 2006/112 določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja
kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te
dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev
ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in
kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za
ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v
stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju
dohodka.“
4 Člen 167
te direktive določa:
„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za
obračun odbitnega davka.“
5 Člen 168
navedene direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih
obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v
kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV,
ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga
je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je
ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“
6 Člen 184
te direktive določa:
„Začetni odbitek se popravi, če je bil odbitek višji ali nižji od
odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.“
7 Člen 185
Direktive 2006/112 določa:
„1. Popravek se zlasti opravi,
če se po opravljenem obračunu DDV spremenijo dejavniki, uporabljeni
za določitev zneska, ki se odbije, med drugim v primeru odpovedi
nakupov ali znižanja cen.
2. Z odstopanjem od
odstavka 1 se odbitek ne popravi, če ostanejo transakcije v
celoti ali delno neplačane, v primeru uradno dokazanega ali
potrjenega uničenja, izgube ali tatvine premoženja ter v primeru
dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev iz
člena 16.
Če transakcije v celoti ali delno ostanejo neplačane in v primeru
tatvine lahko države članice vseeno zahtevajo popravek.“
8 Člen 186
te direktive določa, da države članice določijo podrobnosti za
uporabo njenih členov 184 in 185.
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno
odločanje
9 Družba
GVM je s prodajno pogodbo, sklenjeno 16. marca 2007,
kupila zemljišče in na njem zgrajene zgradbe.
10 Na
podlagi te pogodbe je bilo na družbo GVM preneseno tudi dovoljenje
za rušenje teh zgradb.
11 Na
podlagi tega dovoljenja je družba GVM opravila rušitvena dela,
zapisnik o tem pa je bil sestavljen
30. septembra 2008.
12 Poleg
tega je bila 16. aprila 2008 družbi GVM izdana lokacijska
informacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo
stanovanjskega kompleksa na zadevnem zemljišču.
13 Družba
GVM je odbila DDV za kupljeno zemljišče z vsemi zgradbami in
predložila obračun DDV, ki je bil 27. oktobra 2008
registriran pri AFP in iz katerega sta bila razvidna negativni
saldo in izbira vračila.
14 AFP
je 8. maja 2009 po davčnem nadzoru sestavila poročilo o
davčnem inšpekcijskem nadzoru in 12. maja 2009 izdala odločbo
o odmeri davka, v skladu s katero je bilo treba glede na to, da so
bile navedene zgradbe porušene, opraviti popravek DDV v zvezi s
porušenimi zgradbami, ki ga je družba GVM odbila.
15 Družba
GVM je z ugovorom, vloženim 19. junija 2009,
zahtevala odpravo poročila o davčnem inšpekcijskem nadzoru in
odločbe o odmeri davka ter trdila, da je nameravala zadevno
zemljišče kupiti zgolj z namenom izgradnje stanovanjskega kompleksa
in da je bil v teh okoliščinah nakup zgradb, zgrajenih na tem
zemljišču, neizogiben. Družba GVM zato ni opravila popravka DDV za
nakup teh zgradb, ki je bil prvotno odbit, saj je njen
investicijski načrt vseboval njihovo rušitev, za projekt gradnje
stanovanjskega kompleksa pa naj bi bilo treba izvršiti obdavčene
transakcije.
16 ANAF
je z odločbo z dne 11. septembra 2009 zavrnila ta ugovor
z obrazložitvijo, da je družba GVM nezakonito odbila DDV za
navedene zgradbe, ker naj jih ne bi kupila z namenom izvršitve
obdavčenih transakcij, temveč zgolj z namenom njihove rušitve. ANAF
v zvezi s tem poudarja, da so bile te zgradbe vknjižene kot zaloge
in ne kot osnovna sredstva.
17 Družba
GVM je s tožbo, ki je bila 8. oktobra 2009 vložena pri
predložitvenem sodišču, predlagala odpravo navedene odločbe,
poročila o davčnem inšpekcijskem nadzoru z dne
8. maja 2009 in odločbe o odmeri davka, ki jo je
12. maja 2009 izdala AFP.
18 V
teh okoliščinah je Curtea de Apel Bucureşti prekinilo odločanje in
Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali lahko nakup zgradb, ki
so predmet rušenja, skupaj z zemljiščem za zgraditev stanovanjskega
naselja na zadevnem zemljišču s strani gospodarske družbe, ki je
zavezanka za DDV, pomeni pripravljalno dejavnost, to je naložbeni
izdatek za gradnjo stanovanjskega naselja, da bi se ob upoštevanju
členov 167 in 168 Direktive [2006/112] priznal odbitek DDV v
zvezi z nakupom zgradb?
2. Ali ob upoštevanju
člena 185(2) Direktive [2006/112] rušenje zgradb, ki so bile
za to določene in ki so bile kupljene skupaj z zemljiščem za
zgraditev stanovanjskega naselja na zadevnem zemljišču, povzroči
obveznost popravka DDV v zvezi z nakupom zgradb?“
Vprašanji za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
19 Predložitveno
sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člena 167 in 168 Direktive 2006/112 razlagati tako, da ima
družba, ki je zemljišče in na njem zgrajene zgradbe pridobila z
namenom njihove rušitve in izgradnje stanovanjskega kompleksa na
tem zemljišču, pravico do odbitka DDV v zvezi s pridobitvijo
navedenih zgradb.
20 Spomniti
je treba, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pravica
davčnih zavezancev, da DDV, ki ga morajo plačati, znižajo za
vstopni DDV, ki se dolguje ali plača za blago, ki so ga pridobili,
in storitve, ki so bile opravljene zanje, pomeni temeljno načelo
skupnega sistema DDV, ki ga je določila zakonodaja Unije (sodba z
dne 21. junija 2012 v združenih zadevah Mahagében in
Dávid, C‑80/11 in C‑142/11, še neobjavljena v ZOdl., točka 37
in navedena sodna praksa).
21 Sodišče
je glede tega večkrat odločilo, da je pravica do odbitka, določena
v členu 167 in naslednjih Direktive 2006/112, sestavni
del sistema DDV in načeloma ne sme biti omejena. Ta pravica se
izvede takoj za vse davke, ki so bili naloženi na vstopne
transakcije (glej zlasti sodbe z dne 21. marca 2000 v
združenih zadevah Gabalfrisa in drugi, od C‑110/98 do C‑147/98,
Recueil, str. I‑1577, točka 43; z dne
15. decembra 2005 v zadevi Centralan Property, C‑63/04,
ZOdl., str. I‑11087, točka 50; z dne
6. julija 2006 v združenih zadevah Kittel in Recolta
Recycling, C‑439/04 in C‑440/04, ZOdl., str. I‑6161,
točka 47, in zgoraj navedeno sodbo Mahagében in Dávid,
točka 38).
22 Namen
sistema odbitkov je podjetniku v celoti olajšati breme dolgovanega
ali plačanega DDV v okviru vseh njegovih gospodarskih dejavnosti.
Skupni sistem DDV tako zagotavlja popolno nevtralnost v zvezi z
davčnim bremenom vseh gospodarskih dejavnosti, ne glede na njihove
cilje ali rezultate, če so navedene dejavnosti same predmet DDV
(glej sodbi z dne 14. februarja 1985 v zadevi Rompelman,
268/83, Recueil, str. 655, točka 19; z dne
15. januarja 1998 v zadevi Ghent Coal Terminal, C‑37/95,
Recueil, str. I‑1, točka 15; zgoraj navedeno sodbo
Gabalfrisa in drugi, točka 44; sodbo z dne
3. marca 2005 v zadevi Fini H, C‑32/03, ZOdl.,
str. I‑1599, točka 25; zgoraj navedeno sodbo Centralan
Property, točka 51, in zgoraj navedeno sodbo Mahagében in
Dávid, točka 39).
23 Iz
besedila člena 168 Direktive 2006/112 jasno izhaja, da če želi
zadevna oseba imeti pravico do odbitka, je nujno, prvič, da je
„davčni zavezanec“ v smislu te direktive, ter drugič, da se zadevno
blago in storitve uporabljajo za njene obdavčene transakcije (glej
zgoraj navedeno sodbo Centralan Property,
točka 52).
24 V
skladu z besedilom člena 9(1) navedene direktive je pojem
„davčni zavezanec“ opredeljen v povezavi s pojmom „ekonomska
dejavnost“ (glej zgoraj navedeno sodbo Fini H,
točka 19).
25 V
zvezi s tem je treba opozoriti, da posameznik, ki pridobi blago za
potrebe ekonomske dejavnosti v smislu te določbe, to stori kot
davčni zavezanec, tudi če se to blago ne uporabi takoj za to
ekonomsko dejavnost (glej sodbo z dne 11. julija 1991 v
zadevi Lennartz, C‑97/90, Recueil, str. I‑3795,
točka 14).
26 V
skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča lahko namreč pojem
ekonomske dejavnosti iz člena 9(1) Direktive 2006/112 zajema
več zaporednih dejanj in od teh dejanj je treba pripravljalne
dejavnosti, kot je pridobitev sredstev za opravljanje dejavnosti in
zato tudi nakup nepremičnine, šteti za ekonomske dejavnosti (glej
zgoraj navedeni sodbi Rompelman, točka 22; Lennartz,
točka 13; sodbo z dne 29. februarja 1996 v zadevi
INZO, C‑110/94, Recueil, str. I‑857, točka 15, in zgoraj
navedeno sodbo Fini H, točki 21 in 22). Oseba, ki opravlja
pripravljalne dejavnosti, se zato šteje za davčnega zavezanca v
smislu te določbe in ima pravico do odbitka DDV (zgoraj navedena
sodba Fini H, točka 22).
27 Poleg
tega je treba za davčnega zavezanca šteti osebo, ki opravi
naložbene izdatke z namenom, potrjenim z objektivnimi dokazi,
opravljanja ekonomske dejavnosti v smislu navedenega
člena 9(1). Kot tak ima torej v skladu s členi 167 in
naslednjimi Direktive 2006/112 pravico do takojšnjega odbitka DDV,
dolgovanega ali plačanega za naložbene izdatke, opravljene za
potrebe transakcij, ki jih namerava opraviti in pri katerih je
davek odbiten (glej v tem smislu zgoraj navedene sodbe Rompelman,
točki 23 in 24; INZO, točki 16 in 17; Ghent Coal
Terminal, C‑37/95, točka 17; Gabalfrisa in drugi,
točka 47, ter sodbo z dne 8. junija 2000 v zadevi
Breitsohl, C‑400/98, Recueil, str. I‑4321,
točka 34).
28 Iz
tega je razvidno, da je za uporabo sistema DDV in s tem za
mehanizem odbitka odločilno, da davčni zavezanec, ki deluje kot
tak, pridobi blago. Dejanska ali nameravana uporaba blaga ali
storitve opredeljuje le obseg začetnega odbitka, do katerega je
upravičen davčni zavezanec v skladu s členom 168, in obseg
morebitnih popravkov v naslednjih obdobjih, ki morajo biti
opravljeni pod pogoji, določenimi v členu 184 in naslednjih te
direktive (glej zgoraj navedeni sodbi Lennartz, točka 15;
Ghent Coal Terminal, točka 18; sodbo z dne
8. junija 2000 v zadevi Schloßstraße, C‑396/98, Recueil,
str. I‑4279, točka 37; zgoraj navedene sodbe Breitsohl,
točka 35; Centralan Property, točka 54; ter sodbi z dne
16. februarja 2012 v zadevi Eon Aset Menidjmunt,
C‑118/11, še neobjavljena v ZOdl., točka 57, in z
dne 19. julija 2012 v zadevi X, C‑334/10, še
neobjavljena v ZOdl., točka 17).
29 V
teh okoliščinah je Sodišče razsodilo, da kadar ne gre za goljufijo
ali zlorabo, ter s pridržkom morebitnih popravkov pod pogoji,
določenimi v členu 185 Direktive 2006/112, pravica do odbitka,
ko je enkrat nastala, ostane pridobljena, tudi če načrtovana
ekonomska dejavnost ni vodila do obdavčenih transakcij (glej zgoraj
navedene sodbe INZO, točki 20 in 21; Ghent Coal Terminal,
točke od 19 do 23; Schloßstraße, točka 42; sodbo z dne
8. junija 2000 v zadevi Midland Bank, C‑98/98, Recueil,
str. I‑4177, točka 22, in zgoraj navedeno sodbo Fini H,
točka 22).
30 Glede
spora, o katerem odloča predložitveno sodišče, je iz spisa
razvidno, da gre pri nakupu zemljišča in zgradb, zadevnih v
postopku v glavni stvari, s strani družbe GVM za pripravljalno
dejavnost, ki je, kot je potrjeno z izdajo gradbenega dovoljenja,
navedenega v točki 12 te sodbe, namenjena izgradnji
stanovanjskega kompleksa na tem zemljišču za potrebe dejavnosti te
družbe v zvezi z razvojem nepremičnin.
31 Družba
GVM torej s tem nakupom opravlja ekonomsko dejavnost kot davčni
zavezanec v smislu člena 9(1) Direktive 2006/112.
32 Glede
drugega pogoja, navedenega v točki 23 te sodbe, in sicer
uporabe blaga ali storitev, pridobljenih z vstopnimi transakcijami
za potrebe obdavčenih izstopnih transakcij, je iz spisa razvidno,
da je družba GVM že ob nakupu zemljišča in zgradb, zadevnih v
postopku v glavni stvari, izrazila svoj namen rušitve teh zgradb,
da bi na tem zemljišču zgradila stanovanjski kompleks.
33 Ta
namen je bil potrjen z objektivnimi dokazi, saj je bilo na družbo
GVM ob nakupu zgradb, zadevnih v postopku v glavni stvari,
preneseno dovoljenje za rušenje, ta družba pa je celo pred
obračunom DDV izvršila dela rušitve navedenih zgradb in izdana ji
je bila lokacijska informacija za pridobitev gradbenega dovoljenja
za izgradnjo navedenega stanovanjskega kompleksa.
34 Vendar
v takih okoliščinah zaradi navedenega namena družba GVM ne izgubi
pravice do odbitka DDV za nakup zgradb, zadevnih v postopku v
glavni stvari.
35 Te
zgradbe so bile namreč kupljene z zemljiščem, na katerem so
zgrajene, to zemljišče pa družba GVM še naprej uporablja za potrebe
obdavčenih transakcij. V teh okoliščinah nadomestitev dotrajanih
objektov z modernejšimi zgradbami in zato uporaba teh zgradb za
obdavčene transakcije nižje v transakcijski verigi nikakor ne
prekineta neposredne povezave med vstopno transakcijo nakupa
zadevnih nepremičnin na eni strani in ekonomskimi dejavnostmi, ki
jih nato opravi davčni zavezanec, na drugi. Nakup teh nepremičnin
in njihovo nadaljnje rušenje zaradi gradnje modernejših zgradb je
tako mogoče šteti za zaporedje transakcij, ki so med seboj povezane
in so namenjene izvedbi obdavčenih transakcij, enako kot nakup
novih nepremičnin in njihova neposredna uporaba (glej sodbo z dne
18. oktobra 2012 v zadevi TETS Haskovo, C‑234/11, še
neobjavljena v ZOdl., točka 34).
36 V
teh okoliščinah je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba
člena 167 in 168 Direktive 2006/112 razlagati tako, da ima
družba, ki je zemljišče in na njem zgrajene zgradbe pridobila z
namenom njihove rušitve in izgradnje stanovanjskega kompleksa na
tem zemljišču, v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni
stvari, pravico do odbitka DDV v zvezi s pridobitvijo navedenih
zgradb.
Drugo vprašanje
37 Predložitveno
sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člen 185 Direktive 2006/112 razlagati tako, da rušitev zgradb,
zgrajenih na zemljišču, pridobljenem z namenom izgradnje
stanovanjskega kompleksa na mestu teh zgradb, pomeni, da je treba
popraviti začetni odbitek DDV v zvezi s pridobitvijo navedenih
zgradb.
38 V
zvezi s tem je treba opozoriti, da so v skladu s sodno prakso
Sodišča pravila v zvezi s popravki odbitkov bistven del sistema, ki
ga vzpostavlja Direktiva 2006/112, ker so namenjena zagotavljanju
pravilnosti odbitkov in zato nevtralnosti davčnega bremena (glej
sodbo z dne 30. marca 2006 v zadevi Uudenkaupungin
kaupunki, C‑184/04, ZOdl., str. I‑3039, točka 26). Ta
direktiva s temi pravili sledi cilju uvesti tesno in neposredno
zvezo med pravico do odbitka vstopnega DDV ter uporabo zadevnega
blaga in storitev za obdavčene transakcije nižje v transakcijski
verigi (glej zgoraj navedeni sodbi Centralan Property,
točka 57, in TETS Haskovo, točka 31).
39 Mehanizem
popravkov, ki je določen z Direktivo 2006/112, je tako sestavni del
ureditve odbitkov DDV, ki jo določa ta direktiva (glej zgoraj
navedeno sodbo TETS Haskovo, točka 30).
40 Glede
nastanka morebitne obveznosti popravka odbitka vstopnega DDV
člen 185(1) navedene direktive določa načelo, po katerem se
tak popravek opravi zlasti, če se po obračunu DDV spremenijo
dejavniki, uporabljeni za določitev zneska zadevnega odbitka (glej
zgoraj navedeno sodbo TETS Haskovo, točka 32).
41 V
zvezi s sporom, o katerem odloča predložitveno sodišče, pa rušitev
zgradb, zadevnih v postopku v glavni stvari, ne pomeni spremembe v
smislu navedenega člena 185(1), saj je družba GVM, kot je
razvidno iz točk od 32 do 35 te sodbe, rušitev predvidela že ob
nakupu teh zgradb.
42 Pod
temi pogoji je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba
člen 185 Direktive 2006/112 razlagati tako, da rušitev zgradb,
pridobljenih z zemljiščem, na katerem so bile zgrajene, opravljena
z namenom izgradnje stanovanjskega kompleksa na mestu teh zgradb, v
okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ne povzroči
obveznosti popravka začetnega odbitka DDV v zvezi s pridobitvijo
navedenih zgradb.
Stroški
43 Ker
je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj
v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
1. Člena 167 in 168
Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako,
da ima družba, ki je zemljišče in na njem zgrajene zgradbe
pridobila z namenom njihove rušitve in izgradnje stanovanjskega
kompleksa na tem zemljišču, v okoliščinah, kakršne so te v postopku
v glavni stvari, pravico do odbitka davka na dodano vrednost v
zvezi s pridobitvijo navedenih zgradb.
2. Člen 185 Direktive
2006/112 je treba razlagati tako, da rušitev zgradb, pridobljenih z
zemljiščem, na katerem so bile zgrajene, opravljena z namenom
izgradnje stanovanjskega kompleksa na mestu teh zgradb, v
okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ne povzroči
obveznosti popravka začetnega odbitka davka na dodano vrednost v
zvezi s pridobitvijo navedenih zgradb.