EVROPSKA UNIJA
SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
Sodba Sodišča Evropske unije (šesti
senat) v zadevi: C-7/20
Datum: 03.03.2021
V zadevi: Hauptzollamt Münster
(Lieu de naissance de la TVA)
Predmet spora:
1 Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago
člena 71(1), prvi odstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne
28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
(UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o
DDV).
2 Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med VS in Hauptzollamt Münster
(glavni carinski urad v Münstru, Nemčija) glede plačila carine in
uvoznega davka na dodano vrednost (DDV) za osebno vozilo,
registrirano v Turčiji, ki ga je VS uvozil na ozemlje Evropske
unije.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva o DDV
3 V
skladu s členom 2(1)(d) Direktive o DDV je uvoz blaga predmet
DDV. Za uvoz blaga se v skladu s členom 30, prvi odstavek,
Direktive o DDV šteje vnos blaga v Unijo, ki ni v prostem
prometu.
4 V
skladu s členom 60 navedene direktive je kraj uvoza blaga
država članica, na katere ozemlju je blago, ko se vnese v
Unijo.
5 Člen 62
iste direktive določa:
„Za namene te direktive:
1. je
‚obdavčljivi dogodek‘ dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni
pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV;
[…]“
6 Člen 70
Direktive o DDV določa, da obdavčljivi dogodek za DDV in s tem
obveznost obračuna davka nastane, ko je blago uvoženo.
7 Člen 71(1)
te direktive določa:
„Če je za blago pri vnosu v [Unijo] začet eden
od postopkov ali transakcij iz členov 156, 276 in 277 ali
postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali
zunanji tranzitni postopek, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost
obračuna DDV nastaneta šele v trenutku, ko se za to blago ti
postopki ali transakcije končajo.
Vendar, če je uvoženo blago zavezano carini,
kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, določenih v
okviru skupne politike, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost
obračuna DDV nastaneta v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka in
obveznosti obračuna teh dajatev.“
Carinski zakonik
8 Člen 79
Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013,
L 269, str. 1, v nadaljevanju: carinski zakonik),
naslovljen „Carinski dolg, ki nastane zaradi neizpolnjevanja“,
določa:
„1. Za blago,
zavezano uvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri uvozu zaradi
neizpolnjevanja:
(a) ene od
obveznosti, ki so določene s carinsko zakonodajo za vnos
neunijskega blaga na carinsko območje Unije, njegovo odstranitev
izpod carinskega nadzora ali gibanje, predelavo, hrambo, začasno
hrambo, začasni uvoz ali prepustitev takega blaga na navedenem
območju;
[…]
3. V primerih
iz točk (a) in (b) odstavka 1 je dolžnik:
(a) vsaka
oseba, od katere se je zahtevala izpolnitev zadevne
obveznosti;
[…]“.
9 Člen 87
carinskega zakonika, naslovljen „Kraj nastanka carinskega dolga“, v
odstavku 4 določa:
„Če carinski organ ugotovi, da je carinski dolg
nastal v drugi državi članici na podlagi člena 79 ali
člena 82, in je znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza
temu dolgu, manjši od 10000 EUR, se šteje, da je carinski dolg
nastal v državi članici, v kateri je bilo to
ugotovljeno.“
10 Člen 135
carinskega zakonika, naslovljen „Prevoz na ustrezen kraj“, v
odstavku 1 določa:
„Oseba, ki vnese blago na carinsko območje
Unije, ga po poti, ki jo določijo carinski organi, in v skladu z
njihovimi morebitnimi navodili nemudoma prepelje do carinskega
urada, ki ga določijo carinski organi, ali na kateri koli drug
kraj, ki ga določijo ali odobrijo navedeni organi, ali v prosto
cono.“
11 Člen 139
carinskega zakonika, naslovljen „Predložitev blaga carini“, v
odstavku 1 določa, da blago, ki se vnese na carinsko območje
Unije, carini takoj ob prihodu v namembni carinski urad ali na drug
kraj, ki so ga carinski organi določili ali odobrili, ali v prosto
cono, predloži med drugim oseba, ki je blago vnesla na carinsko
območje Unije.
Nemško pravo
12 Člen 21(2)
Umsatzsteuergesetz (zakon o davku na dodano vrednost) z dne
21. februarja 2005 (BGBl. 2005 I, str. 386), v različici,
ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:
„Za DDV pri uvozu se po analogiji uporabijo
carinska pravila; izvzeta so pravila o aktivnem oplemenitenju v
sistemu povračil in pasivnem oplemenitenju.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za
predhodno odločanje
13 VS, ki
prebiva v Nemčiji, je svoje osebno vozilo na ozemlje te države
članice vnesel iz Turčije, kjer je bilo registrirano, prek
Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije. Da je bilo to vozilo
uvoženo, je bilo ugotovljeno pri policijski kontroli
26. februarja 2018 v Nemčiji. VS je osebno vozilo
marca 2018 prepeljal nazaj v Turčijo, kjer ga je
prodal.
14 Glavni
carinski urad v Münstru je po navedeni kontroli, ker je menil, da
VS vozila ob uvozu ni prepeljal v carinski urad in ga ni predložil
carini, ugotovil, da zadevna oseba dolguje znesek v višini
1589 EUR iz naslova uvoznih dajatev in 3021,01 EUR
iz naslova uvoznega DDV.
15 VS je pri
Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija),
predložitvenem sodišču, vložil tožbo, v kateri je trdil, da je
vozilo uporabljal le za kratko obdobje in izključno kot prevozno
sredstvo za zasebne prevoze. Zato naj za to vozilo ne bi smele
veljati uvozne dajatve.
16 Predložitveno
sodišče predhodno poudarja, da VS v nasprotju s tem, kar je
implicitno predlagal v tožbi, ne more biti upravičen do carinskega
postopka začasnega uvoza, saj zadevna oseba dejansko prebiva na
ozemlju Unije.
17 To sodišče
meni, da je VS ob uvozu vozila iz postopka v glavni stvari na
ozemlje Unije kršil nekatere določbe carinske zakonodaje, zlasti
člen 135(1) carinskega zakonika, ki se nanaša na obveznost
prepeljati blago na carinski urad, in člen 139(1) tega
zakonika, ki se nanaša na obveznost predložitve blaga carini. Zato
naj bi v skladu s členom 79(1)(a) navedenega zakonika nastal
carinski dolg pri uvozu, katerega dolžnik naj bi bila na podlagi
člena 79(3)(a) istega zakonika tožeča stranka v postopku v
glavni stvari.
18 Po mnenju
predložitvenega sodišča ni sporno, da je v skladu s
členom 87(4) carinskega zakonika carinski dolg nastal v
Nemčiji. Prvič, čeprav je bilo namreč vozilo na ozemlje Unije
fizično vneseno prek Bolgarije in bi zato moralo biti prepeljano in
predloženo carini v tej državi članici, so obstoj dolga ugotovili
nemški organi. Drugič, znesek dajatev, ki ustreza temu dolgu, je
nižji od 10.000 EUR.
19 V teh
okoliščinah naj bi bilo treba še ugotoviti, ali je mogoče za uvozni
DDV po analogiji uporabiti člen 87(4) carinskega zakonika, kar
bi, če bi bilo tako, pomenilo, da se tudi za ta davek šteje, da je
nastal v Nemčiji.
20 V zvezi s
tem predložitveno sodišče opozarja, da če je zadevno blago zavezano
carini, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV v
skladu s členom 71(1), drugi pododstavek, Direktive o DDV
nastaneta v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti
obračuna teh dajatev.
21 Tako naj bi
bilo v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti – ker je na
podlagi člena 79(1)(a) in člena 87(4) carinskega zakonika
carinski dolg, ki se nanaša na vozilo iz postopka v glavni stvari,
nastal v Nemčiji – da je tudi dolg DDV nastal v tej državi
članici, čeprav je bilo vozilo na ozemlje Unije fizično vneseno
prek Bolgarije.
22 Poleg tega
naj bi bili po mnenju predložitvenega sodišča drugi pogoji,
potrebni za nastanek dolga DDV, v obravnavanem primeru izpolnjeni.
Vozilo iz postopka v glavni stvari naj bi se namreč več mesecev
uporabljalo na ozemlju Unije, ne da bi bilo dano v kakršen koli
carinski postopek. Tako naj bi bilo v skladu s sodno prakso Sodišča
zaradi neupoštevanja carinskih določb mogoče domnevati, da je
vozilo vstopilo v gospodarski krogotok Unije in je bilo zato lahko
predmet potrošnje.
23 Vendar
Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu) dvomi o
možnosti uporabe pravil iz člena 87(4) carinskega zakonika po
analogiji za nastanek dolga za uvozni DDV. Na eni strani naj bi
bilo treba namreč pristojnost za izterjavo carine, trošarine in DDV
proučiti ločeno (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija
2019, Federal Express Corporation Deutsche Niederlassung, C-26/18,
EU:C:2019:579, točka 44). Na drugi strani naj bi se
člen 71 Direktive o DDV nanašal le na trenutek nastanka DDV in
naj ne bi vseboval nobenega napotila na merila, določena v
členih 60 in 61 te direktive, na podlagi katerih bi bilo
mogoče določiti kraj uvoza.
24 V teh
okoliščinah je Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v
Düsseldorfu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje
predložilo to vprašanje:
„Ali je treba člen 71(1), drugi
pododstavek, [Direktive o DDV] razlagati tako, da se določba
člena 87(4) [carinskega zakonika] smiselno uporablja za
nastanek [dolga] DDV (DDV pri uvozu)?“
Vprašanje za predhodno
odločanje
25 Predložitveno
sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 71(1), drugi
pododstavek, Direktive o DDV razlagati tako, da lahko uvozni DDV za
blago, ki je zavezano carini, nastane v državi članici, v kateri je
bilo ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti, naložene s carinsko
zakonodajo Unije.
26 V zvezi s
tem je treba poudariti, da je v skladu s členom 2(1)(d)
Direktive o DDV predmet DDV uvoz blaga in da se v skladu s
členom 30, prvi odstavek, te direktive za uvoz blaga šteje
vnos blaga v Unijo, ki ni v prostem prometu.
27 Na podlagi
več elementov pa je mogoče ugotoviti obstoj povezave med uvoznim
DDV in carino.
28 Najprej,
čeprav je v skladu s členom 60 Direktive o DDV uvoz blaga
opravljen v državi članici, na katere ozemlju je blago ob vnosu v
Unijo, pa člen 71(1), drugi pododstavek, te direktive določa,
da če je uvoženo blago zavezano carini, obdavčljivi dogodek in s
tem obveznost obračuna DDV nastaneta, ko nastane obdavčljivi
dogodek in s tem obveznost obračuna teh dajatev.
29 Dalje,
uvozni DDV in carina sta glede glavnih značilnosti primerljiva v
tem, da nastaneta z uvozom v Unijo in posledičnim vnosom blaga v
gospodarski krogotok držav članic. To vzporednost potrjuje dejstvo,
da člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive o DDV državam
članicam dovoljuje, da obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna
uvoznega DDV vežejo na obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna
carinskih dajatev (sodba z dne 10. julija 2019, Federal
Express Corporation Deutsche Niederlassung, C-26/18, EU:C:2019:579,
točka 41).
30 Nazadnje, v
skladu s sodno prakso Sodišča se obveznost obračuna DDV lahko
prišteje carinskemu dolgu, če je na podlagi nezakonitega dejanja,
zaradi katerega je nastal ta dolg, mogoče domnevati, da je zadevno
blago vstopilo v gospodarski krogotok Unije in je bilo zato lahko
predmet potrošnje, torej akta, ki je obdavčen z DDV (sodba z dne
10. julija 2019, Federal Express Corporation Deutsche
Niederlassung, C-26/18, EU:C:2019:579, točka 44 in navedena
sodna praksa).
31 Vendar pa je
tako domnevo mogoče ovreči, če se dokaže, da je bilo kljub kršitvam
carinskih predpisov, ki so povzročile nastanek carinskega dolga pri
uvozu v državi članici, v kateri so bile te kršitve storjene, blago
vneseno v gospodarski krogotok Unije na ozemlju druge države
članice, v kateri je bilo to blago namenjeno potrošnji. V tem
primeru obdavčljivi dogodek za uvozni DDV nastopi v tej drugi
državi članici (sodba z dne 10. julija 2019, Federal Express
Corporation Deutsche Niederlassung, C-26/18, EU:C:2019:579,
točka 48).
32 V zvezi s
tem je treba poudariti, da je bilo v zadevi, v kateri je bila
izdana sodba z dne 10. julija 2019, Federal Express
Corporation Deutsche Niederlassung (C-26/18, EU:C:2019:579),
zadevno blago, čeprav je bilo predmet kršitev carinskih predpisov
na nemškem ozemlju, na tem ozemlju le preneseno z enega letala na
drugo, nato pa je bilo prepeljano v Grčijo. Ta država članica je
bila namreč njegov končni namembni kraj in kraj, kjer je bilo to
blago porabljeno.
33 V teh
okoliščinah je Sodišče ugotovilo, da je zadevno blago v gospodarski
krogotok Unije vstopilo v državi članici končnega namembnega kraja
tega blaga in da je zato v tej državi članici nastal uvozni DDV na
to blago (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 2019,
Federal Express Corporation Deutsche Niederlassung, C-26/18,
EU:C:2019:579, točka 53).
34 V
obravnavanem primeru je iz informacij, ki so na voljo Sodišču,
razvidno, da je bilo vozilo iz postopka v glavni stvari –
enako kot v okoliščinah, ki so bile podlaga za sodbo z dne
10. julija 2019 (Federal Express Corporation Deutsche
Niederlassung, C-26/18, EU:C:2019:579) – na ozemlje Unije res
fizično vneseno prek Bolgarije, tako da je ta država članica tista,
v kateri niso bile spoštovane carinske obveznosti.
35 Vendar je iz
istih informacij, ki jih mora preveriti predložitveno sodišče,
razvidno, da se je zadevno vozilo – čeprav je na poti iz
Turčije v Nemčijo na carinsko območje Unije najprej vstopilo v
Bolgariji in je po prečkanju ozemlja tretje države, in sicer
Srbije, nato na navedeno carinsko območje ponovno vstopilo na
Madžarskem – dejansko uporabljalo v Nemčiji, torej državi
članici stalnega prebivališča VS. Zato je uvozni DDV, ker je vozilo
vstopilo v gospodarski krogotok Unije v Nemčiji, nastal v tej
državi članici.
36 Glede na vse
zgoraj navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je
treba člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive o DDV razlagati
tako, da uvozni DDV za blago, ki je zavezano carini, nastane v
državi članici, v kateri je bila ugotovljena neizpolnitev
obveznosti, naložene s carinsko zakonodajo Unije, če je zadevno
blago, tudi če je bilo na carinsko območje Unije fizično vneseno v
drugi državi članici, v gospodarski krogotok Unije vstopilo v
državi članici, v kateri je bila opravljena navedena
ugotovitev.
Stroški
37 Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat)
razsodilo:
Člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive
Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu
davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da uvozni davek
na dodano vrednost za blago, ki je zavezano carini, nastane v
državi članici, v kateri je bila ugotovljena neizpolnitev
obveznosti, naložene s carinsko zakonodajo Unije, če je zadevno
blago, tudi če je bilo na carinsko območje Unije fizično vneseno v
drugi državi članici, v gospodarski krogotok Unije vstopilo v
državi članici, v kateri je bila opravljena navedena
ugotovitev.