REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih
prihodkov
Sektor za sistem posredne obdavčitve in carinski sistem
Številka: 092-112/2015/2
Datum: 1. 4. 2015
V
zvezi s prispelo pobudo, v kateri se predlaga uzakonitev dejavnosti
vseh verskih skupnosti in izenačenje z ostalimi, predvsem kar
zadeva davek od prihodkov iz dejavnosti, kot so maševanje, pogrebi,
obhajila, spovedi, itd., v nadaljevanju z vidika davčnega sistema,
za katerega je pristojno Ministrstvo za finance, posredujemo
naslednji odgovor:
Obdavčitev dohodkov cerkve je celovito urejena z Zakonom o davku od
dohodkov pravnih oseb, ki določa enakopravno davčno obravnavo
dohodkov vseh nepridobitnih pravnih oseb, med katere sodijo tudi
cerkve oz. verske skupnosti (tako kot društva, ustanove, zavodi,
politične stranke). Tako so dohodki iz nepridobitne dejavnosti
(donacije, članarine, volila, dediščine, sredstva za izvajanje
javne službe iz javnofinančnih virov ter namenska javna sredstva)
oproščeni plačila davka, medtem ko se od pridobitne dejavnosti
(doplačila uporabnikov za storitve, obresti, dividende, dohodki od
prodaje blaga in storitev, najemnine, dohodki od odsvojitev
osnovnih sredstev, ipd) davek plača. Cerkev oz. verske skupnosti so
tudi zavezane predlagati davčnemu organu davčne obračune.
Obdavčitev dejavnosti verskih organizacij je urejena tudi z Zakonom
o davku na dodano vrednost, in sicer so verske skupnosti izrecno
oproščene plačila DDV v zvezi z naslednjimi aktivnostmi:
·
za zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti z namenom
zadovoljevanja duhovnih potreb;
·
za storitve, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino
opravijo nepridobitne organizacije s cilji verske narave in za
dobavo blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami, vendar
le, če taka oprostitev ne vodi k izkrivljanju konkurence.
Med
storitve nepridobitnih organizacij spada dejavnost verskih in
podobnih organizacij ali posameznikov, ki nudijo storitve vernikom
v cerkvah, mošejah, templjih, sinagogah in drugih mestih, dejavnost
samostanov in podobnih verskih ustanov ter verske storitve ob
pogrebih.
Verske skupnosti lahko, glede na vrsto aktivnosti, s katerimi se
ukvarjajo, uveljavljajo še druge oprostitve, ki niso vezane na
versko naravo aktivnosti (humanitarne, socialne,
vzgojno-izobraževalne aktivnosti ipd.).
Zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ustanovljenih za
opravljanje verske dejavnosti (kar velja tudi za osebe,
ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene,
socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne ali sindikalne
dejavnosti) in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma
storitev, niso predmet DDV.
Za
aktivnosti, ki so oproščene plačila DDV oziroma za aktivnosti, ki
so izven sistema DDV, verska skupnost ne more uveljavljati odbitka
vstopnega davka.
Rešitve za verske skupnosti v okviru sistema DDV temeljijo na
zavezujočih rešitvah evropske DDV Direktive in jih v tem delu ni
mogoče spreminjati.
Pri
maševanju, pogrebih, obhajilih, spovedih, itd. gre lahko za
prostovoljne prispevke (donacije), ki niso predmet DDV, zato DDV od
teh prostovoljnih prispevkov ni potrebno obračunati. V koliko pa
verska skupnost opravlja ekonomsko dejavnost za plačilo, pa so te
storitve predmet DDV. Če navedene aktivnosti zaračunava v okviru
opravljanja dejavnosti verskih organizacij oziroma opravlja druge
dejavnosti, ki so skladno z ZDDV-1 oproščene plačila DDV
(humanitarne, socialne, izobraževalne dejavnosti), jim od teh
storitev ni potrebno obračunati DDV in se skladno z ZDDV-1 tudi
niso dolžne identificirati za namene DDV (če opravljajo le tiste
oproščene dejavnosti, v zvezi s katerimi z ZDDV-1 ni priznana
pravica do odbitka DDV).
Glede
na navedeno je obdavčitev dohodkov cerkve že celovito urejeno in so
dohodki vseh nepridobitnih pravnih oseb obravnavani enako, od
pridobitnih dejavnosti pa je davek potrebno plačati. Glede
obdavčitve določenih aktivnosti, kot so maševanje, pogrebi,
obhajila, spovedi, itd. z DDV, pa pobude ni mogoče podpreti, saj
gre za dejavnosti verskih organizacij, ki so oproščene plačila DDV.
Poleg tega bi obdavčitev teh aktivnosti z DDV pomenila odstopanje
od pravil evropske DDV direktive, ki je v tem delu zavezujoča za
Slovenijo.
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§ Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni
list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E,
38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A in
86/14-ZDDV-1H).
§ Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb -
ZDDPO-2, Uradni list RS, št. 117/06, 90/07-Obvestilo,
56/08-ZDDPO-2A, 76/08-ZDDPO-2B, 92/08-Obvestilo, 05/09-ZDDPO-2C,
96/09-ZDDPO-2D, 110/09-ZDavP-2B, 43/10-ZDDPO-2E, 59/11-ZDDPO-2F,
24/12-ZDDPO-2G, 30/12-ZDDPO-2H, 94/12-ZDDPO2I, 81/13-ZDDPO-2J,
23/15-ZDDPO-2L in 50/14-ZDDPO-2K.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji pojasnilo FURS-MF, je pripis
uredništva.