Pojasnilo DURS, št. 4230-406307/2013, 22. 7.
2013
Davčni zavezanec navaja, da je prejel blago dne 5. 6. 2013, račun,
ki spremlja blago, je bil izdan dne 3. 6. 2013, dobavitelj je na
podlagi računa poročal o dobavi blaga v rekapitulacijskem poročilu
za mesec junij 2013, kot pridobitelj blaga pa bo v skladu s
pojasnili DURS poročal o pridobitvi blaga v mesecu juliju 2013.
Meni, da obračunavanje DDV od pridobitve blaga znotraj Unije, kot
je navedeno v pojasnilih DURS, povzroča stalni zamik podatkov in je
v nasprotju z zagotavljanjem pravilnosti izmenjanih informacij v
določenem obdobju. Pri tem prilaga primere uporabe stopnje DDV pri
pridobitvah blaga znotraj Unije, navedene v Tabeli 3 pojasnila DURS, št. 4230-360780/2013-2 (v
nadaljevanju pojasnilo).
V
nadaljevanju pojasnjujemo:
Dobava blaga znotraj Unije in pridobitev blaga znotraj Unije
dejansko pomenita isto transakcijo, zato je pridobitev blaga
znotraj Unije soodvisna od dobave blaga znotraj Unije. Namen
določb, ki urejajo nastanek obveznosti obračuna DDV pri dobavi
oziroma pridobitvi blaga v oziroma iz Unije in rokom za izdajo
računa pri dobavah blaga v Unijo, kot izhaja iz pojasnila DURS je,
da se zagotavlja pravilnost izmenjave informacij v določenem
davčnem obdobju.
Če
je dobavitelj izdal račun pred dobavo blaga znotraj Unije dne 3. 6.
2013, pridobitev blaga pa je bila opravljena dne 5. 6. 2013,
nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV od
pridobitve blaga dne 15. 7. 2013 in je prav, da o pridobitvi blaga
poročate v obračunu DDV za obdobje julij 2013.
Iz
točke III. pojasnila izhaja, da pri pridobitvah blaga znotraj Unije
obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa, če račun ni
izdan pa nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Več
o nastanku obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj
Unije, kot tudi nastanku obveznosti obračuna DDV za dobave blaga
znotraj Unije, je navedeno v pojasnilo DURS, št. 4230-750361/2012-2, iz
katerega izhaja, da so se z novelo ZDDV-1G (Uradni list RS, št.
83/12) pravila glede obveznosti nastanka obračuna DDV pri dobavah
blaga znotraj Unije uskladila s pravili glede nastanka obveznosti
obračuna DDV pri pridobitvah blaga znotraj Unije.
V
primeru pridobitve blaga znotraj Unije nastane obveznost obračuna
DDV na podlagi člena 69 Direktive Sveta 2006/112/ES ob izdaji
računa, če pa račun ni bil izdan do navedenega datuma, nastane
obveznost obračuna DDV ob izteku roka iz prvega odstavka člena
222.
Za
določitev nastanka obveznosti obračuna DDV v primerih, ko je račun
izdan pred opravljeno dobavo, je treba poleg določb, ki neposredno
urejajo nastanek obveznosti obračuna za dobave blaga znotraj Unije
in pridobitve blaga znotraj Unije, upoštevati tudi določbo 81.
člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS,
št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13,
46/13-ZIPRS1314-A), ki ureja obveznost izdajanja računov ter
določbe 32. člena ZDDV-1, ki pojasnijo pomen pojma »obdavčljivega
dogodka« in pojma »obveznost obračuna DDV«.
Obdavčljivi dogodek za pridobitev blaga znotraj Unije nastane,
kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na
ozemlju Slovenije. Obdavčljivi dogodek pri pridobitvi blaga znotraj
Unije tako sovpada z obdavčljivim dogodkom za dobavo blaga znotraj
Unije, iz katere izhaja. Dobava blaga pomeni prenos pravice do
razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik
lastnik. Obdavčena pridobitev blaga znotraj Unije je opravljena, če
je opravljena oproščena dobava blaga znotraj Unije.
Z
novelo ZDDV-1G je obveznost obračuna DDV za pridobitev blaga
znotraj Unije kot tudi za dobavo blaga znotraj Unije vezana na
izdajo računa. Vendar pa sama izdaja računa še ne pomeni tudi
nastanka obdavčljivega dogodka, kar pomeni, da se izdaja računa pri
obveznosti obračuna DDV uporabi šele takrat, ko je dobava blaga ali
storitev oziroma pridobitev opravljena.
V
primerih, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga, še ne
nastane obveznost obračuna DDV, ker obdavčljivi dogodek ni nastal
in niso izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti
obračuna DDV. Tako pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost
obračuna DDV nastane na dan izdaje računa le, če je račun izdan po
opravljeni dobavi blaga in pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu,
v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Sodišče Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu sodišče EU) je v
zvezi z izrazom »odpošlje ali odpelje […] izven ozemlja države
članice«, v sodbi C-409/04 odločilo, da ga je treba
razlagati tako, da je pridobitev blaga znotraj Unije opravljena in
se oprostitev dobave znotraj Unije uporabi le, če je bila
lastninska pravica na blagu prenesena na kupca in je dobavitelj
dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo
članico in da je zaradi te pošiljke ali prevoza fizično zapustilo
ozemlje države članice dobave.
Dobava blaga znotraj Unije in pridobitev blaga znotraj Unije
dejansko pomenita isto gospodarsko transakcijo, čeprav ta zadnja
ustvari drugačne pravice in obveznosti tako za stranke transakcije,
kot tudi za davčne organe zadevnih držav članic.
Iz
navedenega izhaja, da je vsekakor namen določb, ki urejajo nastanek
obveznosti obračuna DDV pri dobavi oziroma pridobitvi blaga znotraj
Unije, in s tem povezan rok za izdajo računa pri dobavah blaga v
Unijo, da so pridobitve blaga znotraj Unije prijavljene v istem
davčnem obdobju, v katerem je dobava znotraj Unije vključena v
rekapitulacijsko poročilo, saj se s tem zagotavlja pravilnost
izmenjanih informacij v določenem davčnem obdobju.
Če je
dobavitelj izdal račun pred dobavo blaga znotraj Unije dne 3. 6.
2013, pridobitev blaga pa je bila opravljena dne 5. 6. 2013,
nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV od
pridobitve blaga dne 15. 7. 2013. V tem primeru je prav, da
poročate o pridobitvi blaga v obračunu DDV za mesec julij 2013, kot
tudi izhaja iz pojasnila.
Ker
pridobitelj blaga znotraj Unije ne more vplivati na poročanje
dobavitelja o opravljeni dobavi, pa je možno, da kljub zgoraj
navedenemu, pride do zamika podatkov oziroma izmenjanih
informacijah v določenem obdobju.
Vir: Spletne strani Davčne uprave
Republike Slovenije [30.07.2013].
Vsebina pojasnila / mnenja DURS
temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§
Zakon o davku na dodano vrednost
– ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D,
78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G in
54/13-ZIPRS1314-A).
§
Direktiva Sveta 2006/112/ES,
(Uradni list EU, št. L 347/06), Direktiva Sveta 2006/138/ES (Uradni
list EU, št. L 384/06), Direktiva Sveta 2007/75/ES (Uradni list EU,
št. L 346/07), Direktiva Sveta 2008/8/ES (Uradni list EU, št. L
44/08), Direktiva Sveta 2008/9/ES (Uradni list EU, št. L 44/08),
Direktiva Sveta 2008/117/ES (Uradni list EU, št. 14/09), Direktiva
Sveta 2009/47/ES (Uradni list EU, št. L 116/09), Direktive Sveta
2009/69/ES (Uradni list EU, št. L 175/09), Direktiva Sveta
2009/132/ES (Uradni list EU, št. L 292/09), Direktiva Sveta
2009/162/EU (Uradni list EU, št. L 10/10), Direktiva Sveta
2010/23/EU (Uradni list EU, št. L 72/10), Direktiva Sveta
2010/45/EU (Uradni list EU, št. L189/10) in Direktiva Sveta
2010/88/EU (Uradni list EU, št. L 326/10).
Kratek komentar DDVpoznavalca:
Pojasnilo DURS (skladno z našim mnenjem) je
korektno.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji pojasnilo DURS in komentar k pojasnilu, je pripis
uredništva.