www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

OPROSTITEV PLAČILA DDV PRI DOBAVI BLAGA ZNOTRAJ UNIJE SKLADNO S 46. ČLENOM ZDDV-1 – Zavrnitev oprostitve – Predložitev dokazil šele v pripombah na zapisnik DIN in v pritožbi zoper izpodbijano odločbo (29.05.2024)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>UPRAVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
Upr. sodišča, številka: I U 759/2023-37</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
11.10.2023</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Po presoji sodišča
je potrebno drugi odstavek 140. člena ZDavP-2 (dokazna prekluzija),
ki opredeljuje pojem zamude pri predložitvi novih dokazov,
restriktivno razlagati. Zapisnik DIN je namreč procesni akt, izdan
v davčnem postopku v katerem se dejansko stanje šele ugotavlja in s
katerim se davčnega zavezanca seznani z dotedanjimi ugotovitvami
DIN. Davčni zavezanec je v dokazni zamudi z navajanjem dejstev in
predlaganjem dokazov po izdanem zapisniku DIN le v primeru posebnih
okoliščin in sicer, če podani razlogi kažejo na zlorabo pravice, ki
bi lahko privedla do izgube davčnih prihodkov. Davčni organ ne
presoja podrobne vsebinske (ne)opravičljivosti podanih razlogov za
zamudo, temveč zgolj to, ali so očitno neopravičljivi. Takšni pa so
so tisti razlogi, pri katerih je mogoče zaključiti, da jih je
davčni zavezanec podal z namenom zavlačevanja postopka in gre za
zlorabo pravice do predlaganja novih dokazov. Upoštevanje naknadno
predloženih dokazov je tako mogoče zavrniti le, če davčni zavezanec
zamude ne pojasni, ali če gre za nedopustno zavlačevanje postopka,
ki bi privedla do izgube davčnih prihodkov in če je imel davčni
zavezanec v postopku možnost opredelitve do ugotovljenega
dejanskega stanja davčnega organa pred izdajo zapisnika (načelo
zaslišanja strank). Če davčni zavezanec ni bil seznanjen s celotnim
dejanskim stanjem, ki ga je ugotovil davčni organ, pred izdajo
zapisnika, to samo po sebi predstavlja opravičljiv razlog za
navajanje dejstev in predložitev dokazov v pripombah na zapisnik.
Le v primeru, da je bil davčni zavezanec še pred izdajo zapisnika
seznanjen z ugotovljenim dejanskim stanjem davčnega organa in mu je
bila v postopku v celoti zagotovljena pravica do izjave (načelo
zaslišanja stranke), nastopi dolžnost davčnega zavezanca po
navajanju dodatnih opravičljivih razlogov za zamudo pri navajanju
novih dejstev in predlaganju novih dokazov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Tožbi se ugodi,
odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 0610-4461/2018-9 z
dne 30. 5. 2019 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni
postopek.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožena stranka
je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku
3.025,82 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega
roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano
odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju
davčni, tudi prvostopenjski organ) tožniku dodatno odmerila davek
na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za davčno obdobje januar do
december 2017 od davčne osnove 967.147,05 EUR po stopnji 22 % v
znesku 212.772,12 EUR ter pripadajoče obresti v višini 25.981,75
EUR po 7 % fiksni obrestni meri, za čas od poteka roka za plačilo
do izdaje odločbe, dne 30. 5. 2019 (točka I izreka). Davčno
obveznost v skupnem znesku 238.753,87 EUR mora tožnik plačati v 30
dneh od vročitve te odločbe na račun, ki ga navaja (točka II
izreka). Po poteku tega roka bodo zaračunane zamudne obresti in
začet postopek davčne izvršbe (točka III izreka). Tožnika bremenijo
stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka. Davčnemu organu
posebni stroški niso nastali (točka IV izreka). Pritožba ne zadrži
izvršitve te odločbe (točka V izreka).</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Davčni organ je
pri tožniku opravil davčni inšpekcijski nadzor (v nadaljevanju DIN)
DDV za leto 2017 in 1. 4. 2019 izdal zapisnik DIN, ki ga je tožniku
vročil 16. 4. 2017. Pripombe tožnika na zapisnik DIN so navedene na
strani 2 obrazložitve izpodbijane odločbe, odgovori davčnega organa
nanje pa na straneh 2 do 4. Davčni organ je tožnika 14. 2. 2019
pozval naj predloži vso dokumentacijo v zvezi s pridobitvijo
obravnavanega blaga in dobavami blaga v druge članice EU. Tožnik je
po elektronski pošti predložil tabelo s seznamom dobav hrvaški
družbi A., d. o .o. iz Zagreba z navedbo številk računov, izdanih
navedeni družbi in registrsko številko vozil. Nato je 12. 3. 2019
preko elektronske pošte predložil še kopije mednarodnih tovornih
listov (v nadaljevanju CMR). K pripombam na zapisnik DIN je tožnik
v zvezi s spornimi računi davčnemu organu predložil tudi kopije
predračunov in kopije dobavnic, ki so navedene na strani 3
obrazložitve izpodbijane odločbe. Davčni organ meni, da tožnikov
razlog za zamudo s predložitvijo dokumentacije šele s pripombami na
zapisnik DIN, da je za dobave na Hrvaško bila odgovorna tožnikova
pisarna v Hamburgu, ki je avgusta 2018 prenehala delovati in
tožniku v roku ni predala vse dokumentacije, ni opravičljiv, marveč
je le dodaten dokaz tožnikovega nevestnega poslovanja. Sklicuje na
drugi odstavek 140. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju
ZDavP-2). Iz podatkov VIES za leto 2017 izhaja, da je tožnik od
dobaviteljev pridobil blago v vrednosti 510.695,22 EUR in storitev
v vrednosti 56.846,19 EUR, izkazal pa je izvoz kozmetičnih izdelkov
v druge države v višini 548.108,00 EUR in dobavo kozmetičnih
izdelkov v druge države členice EU v višini 471.522,00 EUR, ter
nabavo blaga v vrednosti 10.629,00 EUR.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Tožnik je
uveljavljal oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena Zakona o
davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) in 79. člena
Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (v
nadaljevanju PZDDV-1) za dobave znotraj EU (iz Slovenije) kupcu A.,
d. o. o. iz Zagreba na Hrvaško na podlagi računov (na straneh 3 in
4 obrazložitve izpodbijane odločbe) in eno dobavo kupcu B. v
Romunijo na podlagi računa št. 2017-50962 (stran 13 obrazložitve
izpodbijane odločbe). Davčni organ meni, da tožnik ne izpolnjuje
pogojev iz 46. člena ZDDV-1 in 79. člena PZDDV-1, ker v postopku ni
izkazal, da je bilo obravnavano blago (kozmetični izdelki) dejansko
odpeljano oz. odposlano v drugo državo členico (na Hrvaško in v
Romunijo), kar davčni zavezanec dokazuje z računom in prevozno
listino ali z drugim ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti
razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa. Lahko pa tudi s
pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico z vsebino, ki
jo opredeljujeta drugi in tretji odstavek 79. člen PZDDV-1.
Posledično ni upravičen do oprostitve plačila DDV za obravnavane
dobave kozmetičnih izdelkov, zato je tožniku za leto 2017 naknadno
odmeril in naložil v plačilo DDV. Obračun DDV in obresti je
razviden na strani 14 obrazložitve izpodbijane odločbe</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Pritožbeni organ
je pritožbo zavrnil in kot pravno podlago za odločitev navedel 46.
člen ZDDV-1. Tožnik v postopku ni predložil verodostojnih dokazil,
da je bilo predmetno blago dejansko odpeljano iz ozemlja Republike
Slovenije.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Tožnik se z
odločitvijo davčnega organa glede izpolnjevanja pogojev iz 46.
člena ZDDV-1 (oproščene dobave znotraj EU) v zvezi z dobavami blaga
kupcema A., d. o. o. iz Hrvaške in B. iz Romunije ne strinja in v
tožbi navaja, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno,
materialno pravo je napačno uporabljeno, storjene pa so bile tudi
bistvene kršitve določb postopka. Blago je v slovenskem skladišču,
ki ga uporablja špediter C., d. o. o., Maribor, po navodilu tožnika
prevzel kupec ali tretja oseba za njegov račun (klavzula EXW - ex
works), prodajalec (tožnik) je po izvedeni transakciji prejel
dokumente, ki so potrjevali, da je blago prispelo v namembni kraj
(potrjeni CMR, podpisane dobavnice s strani skladiščnika v
namembnem kraju). Tožnik je že v postopku DIN navedel, da bo
dokumentacijo predložil z zamudo zaradi prenehanja delovanja
pisarne v Hamburgu, ki je vodila arhiv. Zato je tožnik tudi
zaprosil za podaljšanje roka za pripombe na zapisnik DIN. Tožnik je
dodatno dokumentacijo predložil 11. 5. 2019 v pripombah na zapisnik
DIN, kar je pred iztekom roka za podajo pripomb na zapisnik (15. 5.
2019). Po mnenju prvostopenjskega organa so bila ta dokazila glede
na drugi odstavek 140. člena ZDavP-2 predložena prepozno, brez
navedbe opravičljivega razloga, tožnik pa tudi ni izkazal, da je
obravnavano blago dejansko zapustilo ozemlje Slovenije zato ni
priznal oprostitve DDV po spornih računih. Pritožbeni organ je
naknadno predloženo dokumentacijo (dobavnice in predračune) sicer
vsebinsko presojal in odločil, da tožnik ni verodostojno izkazal
dobave obravnavanega blaga na Hrvaško, ker je predložil le 8
računov, za ostale transakcije pa le predračune, pri čemer so bili
nazivi prejemnika različni, saj so nekateri vsebovali besedo
„Slovenija“, drugi pa ne.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Tožnik je
švicarska družba, ki opravlja dejavnost distribucije kozmetičnih
izdelkov. V skladišče v Sloveniji pridobiva proizvode iz držav
članic EU in jih nato distribuira po Evropi ter izvaža v tretje
države. Za upravljanje z zalogami in skladiščenje najema izvajalca,
družbo C., d. o. o. iz Maribora, ki skrbi za prejem blaga v
skladišču, za manipulacijo z blagom na ozemlju Slovenije in za
pripravo ter pakiranje blaga pred izdajo kupcem. Največ blaga
tožnik proda kupcu A., d. o. o. iz Zagreba, s katerim ima
dolgotrajen poslovni odnos. Poslovanje z njim poteka na naslednji
način: kupec pošlje povpraševanje ali naročilo, na podlagi katerega
se ustvari predračun (proforma invoice); ko kupec plača blago po
predračunu, tožnik pripravi račun (invoice) ter skladišču poda
naročilo za pripravo blaga; vse dobave znotraj EU se vršijo po
pariteti „Ex-works“, kar pomeni, da prevoz organizira kupec sam;
kupec v skladišče družbe C., d. o. o., Maribor pošlje svojega
prevoznika, ki blago naloži na kamion, izpolni CMR in prejme
dokument z nazivom „dobavnica“, kjer je naveden datum izdaje blaga,
število palet in teža blaga; ko prevoznik blago dostavi v zagrebško
skladišče, skladiščnik preveri blago in ob prevzemu odtisne žig in
podpis prejemnika na CMR in na dobavnico, s čimer potrdi prevzem
blaga v skladišču v namembnem kraju; izvod podpisane dobavnice in
izvod podpisanega CMR vrne tožniku. Bistvena v zadevi je povezava
med predračunom (poroforma invoice), računom (invoice), dobavnico
in CMR. Povezava se zagotavlja prek številke naročila kupca, ki se
navede na vse dokumente ali z navzkrižnim navajanjem številk
dokumentov in sklicevanjem na predhodno izdane dokumente. O vsem
tem lahko izpove D. D., direktor tožnika, E. E., produktni vodja
družbe A., d. o. o., Zagreb in F. F., vodja nabave družbe A., d. o.
o., Zagreb.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>7. V letu 2017 je
tožnik kupcu A., d. o. o. iz Zagreba izdal 33 računov za blago,
odposlano s 14 dobavami, glede katerih razpolaga s 14 potrjenimi
CMR, kupcu B. iz Romunije pa je izdal 1 račun, za katerega ima 1
potrjen CMR. Te dobave so po mnenju davčnih organov sporne, saj naj
tožnik ne bi izkazal iznosa blaga iz Slovenije. Do obdavčitve pa je
prišlo, ker v postopku niso bile upoštevane naknadno predložene
dobavnice in predračuni, ki so bile po mnenju davčnega organa
predložene prepozno (določba drugega odstavka 140. člena ZDavP-2).
Po mnenju pritožbenega organa pa te listine niso verodostojen
dokaz, da je obravnavano blago zapustilo Slovenijo, zato tožniku ni
priznal pravice do oprostitve DDV od teh dobav. Pritožbeni organ ni
upošteval 34 izdanih računov, ki jih je tožnik predložil v postopku
DIN. Tožniku tudi ni omogočil, da se v postopku izjavi, kar pojasni
na strani 7 tožbe. Davčni organ je napačno tožniku očital, da so
navedbe imena in naslova hrvaškega kupca različne, kar ne drži, saj
gre za subjekt z isto ID številko za DDV, kar pojasni na straneh 8
do 10 tožbe. Gre za dobavo enemu subjektu na Hrvaško.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Prvostopenjski
organ napačno ni upošteval predračunov in dobavnic predloženih s
pripombami na zapisnik DIN, pri čemer je imel tožnik opravičljiv
razlog za zamudo, kar pojasni na straneh 11 in 12 tožbe. Iz
predloženih dokazov: računov, predračunov, dobavnic in CMR
nedvoumno izhaja, da je do dobave v drugo državo članico EU
dejansko prišlo. Pritožbeni organ ni upošteval vseh listin, kar
pojasni na straneh 13 in 14 tožbe. Tožnik ima za vseh 15 dobav
potrjene CMR (polje 24), na dobavnicah je navedeno „Prevzel“ ter
žig in podpis osebe, ki je blago prevzela v namembnem kraju. Na
vseh CMR je kot številka spremnega dokumenta navedena številka
dobavnice. Navedeni CMR in dobavnice so blago spremljali od začetka
(Maribor) do konca transporta (Zagreb), podpis in žig kupca na vseh
CMR in dobavnicah pa potrjuje prispetje blaga v namembni kraj. Pri
transakciji sta bila udeležena dva subjekta: na strani prodajalca
družba C., d. o. o., na strani kupca pa neodvisen špediter. Na
straneh 14 in 15 tožbe zavrača očitane pomanjkljivosti CMR št. 842
ter se sklicuje na 46. člen ZDDV-1 in 79. člen PZDDV-1, ki ju
navaja. Očita kršitev načela materialne resnice. V pritožbenem
postopku je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, pritožbeni organ
pa se tudi ni opredelil do vseh računov, predračunov in dobavnic.
Naknadno predloženih dobavnice in predračunov prvostopenjski organ
ni presojal, presojal jih je šele pritožbeni organ. O teh dejstvih
tožnik ni imel možnosti, da se pred izdajo odločbe izjasni, kar
predstavlja bistveno kršitev določb postopka, kar pojasni na
straneh 16 in 17 tožbe. Sklepno tožnik sodišču predlaga, da naj
izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v
ponovni postopek ter, da naj tožniku prisodi povrnitev vseh
priglašenih stroškov tega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ki sledi izteku 15-dnevnega
paricijskega roka, do plačila.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>9. V odgovoru na
tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri
razlogih iz obrazložitev obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, da
naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Upravno sodišče
RS je v predmetni zadevi izdalo sodbo I U 1813/2019-12 z dne 16. 6.
2020, s katero je tožnikovo tožbo zavrnilo. Vrhovno sodišče RS pa
je s sklepom X Ips 51/2021 z dne 12. 4. 2023 (v nadaljevanju sklep
VS) navedeno sodbo Upravnega sodišča RS razveljavilo in zadevo
vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Odločitev o
stroških je pridržalo za končno odločbo.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Tožba je
utemeljena.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Med strankama je
v obravnavani zadevi sporno ali davčni organ z izpodbijano odločbo
pravilno in zakonito tožniku za leto 2017 ni priznal pravice do
oprostitve plačila DDV na podlagi računov in CMR, predloženih do
izdaje zapisnika DIN in naknadno predloženih predračunov in
dobavnic, predloženih s pripombami na zapisnik DIN in v pritožbi
zoper izpodbijano odločbo (prekluzija navajanja dokazov v davčnem
postopku po drugem odstavku 140. člena ZDavP-2) glede na pogoje iz
46. člena ZDDV-1 in 79. člena PZDDV-1. Po mnenju davčnega organa
tožnik v postopku ni dokazal, da je obravnavano blago (kozmetični
izdelki) fizično zapustilo Slovenijo in bilo dobavljeno kupcu na
Hrvaško (v enem primeru v Romunijo) ter je posledično tožniku
dodatno odmeril in naložil plačilo DDV z obrestmi. Tožnik temu
ugovarja in meni, da izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje za
oprostitev plačila DDV, saj je s predloženimi računi in CMR ter
naknadno predloženimi predračuni in dobavnicami izkazal, da je
predmetno blago dejansko zapustilo ozemlje Slovenije, zaradi česar
mu je davčni organ neupravičeno odmeril in naložil v plačilo DDV.
Sporno je tudi vprašanje ali je tožnik v skladu z drugim odstavkom
140. člena ZDavP-2 prekludiran, ker je davčnemu organu predložil
predračune in dobavnice šele v pripombah na zapisnik DIN in v
pritožbi zoper izpodbijano odločbo.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Na podlagi 46.
člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje
ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba
za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se
opravljajo drugemu davčnemu zavezance ali pravni osebi, ki ni
davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici.
Na podlagi prvega odstavka 79. člena PZDDV-1 pa davčni zavezanec,
ki želi uveljavljati oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena
ZDDV-1 dokazuje, da je to blago odposlano ali odpeljano v drugo
državo članico, z računom in prevozno listino ali drugim ustreznim
dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na
prevoz blaga iz računa. Določba 46. člena ZDDV-1 je skladna s prvim
odstavkom 138. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra
2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju
Direktiva o DDV), ki določa, da države članice oprostijo dobave
blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun
račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj
Skupnosti, opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno
osebo, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici,
ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga
začne. Omenjena določba direktive pooblašča državo članico za
določitev pogojev, pod katerimi bo omogočila uveljavljeno davčno
oprostitev, s ciljem zagotavljanja pravilne in preproste uporabe
oprostitve. Republika Slovenija je za namen izvajanja ZDDV-1 in za
oprostitev plačila DDV iz obravnavane določbe v 46. členu ZDDV-1 v
79. členu PZDDV-1 določila, da davčni zavezanec, ki želi uveljaviti
oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je
to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico z računom
in prevozno listino ali drugim ustreznim dokumentom, iz katere mora
biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa (prvi
odstavek). Za primere, ko blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v
drugo državo članico oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za
njen račun, lahko dobavitelj blaga poleg računa in namesto
dokumenta iz prvega odstavka tega člena kot dokazilo, da je bilo
blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, uporabi tudi
pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše
prevzemnik blaga (drugi odstavek). V izjavi o prevozu morajo biti
navedeni naslednji podatki: ime in naslov dobavitelja; številka in
datum računa za dobavljeno blago; ime, naslov in identifikacijska
številka za DDV kupca; prevozno sredstvo, s katerim bo blago
odpeljano, s številko prometnega dovoljenja; namembni kraj v drugi
državi članici in navedba, da je kupec pripravljen slovenskemu
davčnemu organu posredovati kakršne koli informacije glede
namembnega kraja tega blaga (tretji odstavek).</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Za odločitev je
v konkretnem primeru je relevantna tudi določba drugega odstavka
140. člena ZDavP-2 po kateri zavezanec za davek lahko v pripombah k
zapisniku o DIN predlaga nova dejstva in dokaze, vendar mora
obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika. Davčni
organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb, če te
vplivajo na višino davčne obveznosti. Nova dejstva in dokazi se
upoštevajo le, če so obstajali pred izdajo zapisnika in jih
zavezanec za davek upravičeno ni mogel navesti ter predložiti pred
izdajo zapisnika. Glede vročanja in vlaganja pripomb k dodatnem
zapisniku se uporablja prvi odstavek tega člena.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Sodišče je v
skladu z napotki iz sklepa VS v zadevi ponovno razsojalo. Iz
dejanskega stanja navedenega v obrazložitvah odločb
prvostopenjskega in pritožbenega organa izhaja, je tožnik v
obravnavanem obdobju dobavljal kozmetične izdelke večinoma kupcu
A., d. o. o. iz Zagreba na Hrvaško, v enem primeru pa tudi kupcu B.
v Romunijo. Blago v skladišču v Sloveniji je prevzemal kupec ali
tretja oseba za račun kupca (pariteta EXW, ki je razvidna tudi iz
obravnavanih računov). Dokazno breme je na tožniku, da s
predložitvijo dokazov z zahtevano vsebino dokaže, da je bilo blago
dejansko odpeljano iz Slovenije oz. fizično prešlo državne meje.
Ker je bilo obravnavano blago po dejanskih ugotovitvah, ki izhajajo
iz obrazložitev odločb prvostopenjskega in pritožbenega organa iz
Slovenije odpeljano s strani kupca oz. druge osebe za kupčev račun
(in ne tožnika), sta z vidika dokazovanja v konkretnem primeru
relevantni določbi drugega in tretjega odstavka 79. člena PZDDV-1.
Odločilno v obravnavani zadevi je, ali je tožnik z dopustnimi
dokaznimi sredstvi, glede na okoliščine konkretnega primera,
nesporno dokazal, da je obravnavano blago fizično zapustilo
Slovenijo.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Oprostitev
plačila DDV je tožnik uveljavljal na podlagi izdanih računov družbi
A., d. o. o. iz Zagreba in CMR, ki jih je 12. 3. 2019 predložil
prvostopenjskemu organu. Dobavnic in drugih listin, ki so bile
navedene na CMR, tožnik ni predložil, marveč je navedel, da vseh
listin nima in da jih bo skušal pridobiti. Prvostopenjski organ je
nato 1. 4. 2019 izdal zapisnik DIN in ga vročil tožniku. Med
strankama ni sporno, da je tožnik v postavljenem roku s pripombami
na zapisnik DIN, vendar pred izdajo izpodbijane odločbe in nato
tudi s pritožbo zoper izpodbijano odločbo v zvezi z obravnavanimi
dobavami hrvaški družbi davčnemu organu dodatno predložil še
predračune in dobavnice (v nadaljevanju tudi naknadno predložene
listine). Z njimi je tožnik dokazoval, da je prišlo do dobave
predmetnega blaga v drugo državo članico. Kot razlog za kasnejšo
predložitev dokazil je tožnik navedel, da mu njegova pisarna v
Hamburgu, ki je bila odgovorna za dobave na Hrvaško in ki je
prenehala delovati avgusta 2018, ni predložila v roku vse
dokumentacije. Prvostopenjski organ naknadno predloženih listin ni
presojal, ker jih je ocenil kot nedopustno novoto, v skladu z
določbo drugega odstavka 140. člena ZDavP-2 (prekluzija navajanja
dokazov v davčnem postopku po trenutkiu izdaje zapisnika DIN). Nova
dejstva in dokazi, predloženi s pripombami na zapisnik DIN se v
skladu z drugim odstavkom 140. člena ZDavP-2 lahko upoštevajo le,
če so obstajali pred izdajo zapisnika in jih jih zavezanec za davek
iz upravičenih razlogov ni mogel navesti ter predložiti pred izdajo
zapisnika. Pritožbeni organ pa je presodil, da predhodno naveden
tožnikov razlog za zamudo ni opravičljiv razlog za naknadno
predložitev predračunov in dobavnic, marveč je le znak tožnikovega
nevestnega poslovanja. Za odločitev v konkretnem primeru je tako
najprej relevantna uporaba oz. razlaga drugega odstavka 140. člena
ZDavP-2 in s tem presoja ali je tožnik v konkretnem primeru v zvezi
z naknadno predložitvijo predračunov in dobavnic v zvezi z
obravnavanimi dobavami hrvaški družbi, prekludiran.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Po presoji
sodišča je potrebno drugi odstavek 140. člena ZDavP-2 (dokazna
prekluzija), ki opredeljuje pojem zamude pri predložitvi novih
dokazov, restriktivno razlagati. Zapisnik DIN je namreč procesni
akt, izdan v davčnem postopku v katerem se dejansko stanje šele
ugotavlja in s katerim se davčnega zavezanca seznani z dotedanjimi
ugotovitvami DIN. Davčni zavezanec je v dokazni zamudi z navajanjem
dejstev in predlaganjem dokazov po izdanem zapisniku DIN le v
primeru posebnih okoliščin in sicer, če podani razlogi kažejo na
zlorabo pravice, ki bi lahko privedla do izgube davčnih prihodkov.
Davčni organ ne presoja podrobne vsebinske (ne)opravičljivosti
podanih razlogov za zamudo, temveč zgolj to, ali so očitno
neopravičljivi. Takšni pa so so tisti razlogi, pri katerih je
mogoče zaključiti, da jih je davčni zavezanec podal z namenom
zavlačevanja postopka in gre za zlorabo pravice do predlaganja
novih dokazov. Upoštevanje naknadno predloženih dokazov je tako
mogoče zavrniti le, če davčni zavezanec zamude ne pojasni, ali če
gre za nedopustno zavlačevanje postopka, ki bi privedla do izgube
davčnih prihodkov in če je imel davčni zavezanec v postopku možnost
opredelitve do ugotovljenega dejanskega stanja davčnega organa pred
izdajo zapisnika (načelo zaslišanja strank). Če davčni zavezanec ni
bil seznanjen s celotnim dejanskim stanjem, ki ga je ugotovil
davčni organ, pred izdajo zapisnika, to samo po sebi predstavlja
opravičljiv razlog za navajanje dejstev in predložitev dokazov v
pripombah na zapisnik. Le v primeru, da je bil davčni zavezanec še
pred izdajo zapisnika seznanjen z ugotovljenim dejanskim stanjem
davčnega organa in mu je bila v postopku v celoti zagotovljena
pravica do izjave (načelo zaslišanja stranke), nastopi dolžnost
davčnega zavezanca po navajanju dodatnih opravičljivih razlogov za
zamudo pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih
dokazov.<a href="#_edn1" name="_ednref1" title="" id=
"_ednref1"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
Skladno s predhodno navedeno razlago drugega odstavka 140. člena
ZDavP-2 sta prvostopenjski in pritožbeni organ predhodno navedeno
določbo napačno uporabila. Prvostopenjski organ s tem, ko ni
presojal in pritožbeni organ s tem, ko ni upošteval po izdanem
zapisniku DIN predloženih predračunov in dobavnic, s katerimi je
tožnik skušal dokazati, da je obravnavano blago zapustilo območje
Republike Slovenije in s tem utemeljeval svojo pravico do
oprostitve DDV.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>18. V obravnavani
zadevi tožniku v postopku tudi ni bila zagotovljena pravica do
izjave oz. je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, saj pred
izdajo zapisnika DIN tožnik ni bil seznanjen s celotnim dejanskim
stanjem, ki ga je ugotovil davčni organ, kar utemeljeno ugovarja
tudi tožnik v tožbi in kar predstavlja bistveno kršitev določb
postopka po točki 2 drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem
upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Ker je bilo po
povedanem v predmetni zadevi napačno uporabljena določba drugega
odstavka 140. člena ZDavP-2 oz. je izpodbijana odločba glede
odločilnih dejstev pomanjkljivo obrazložena in je bilo v zadevi
relevantno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ter so bila tudi
bistveno kršena pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo na
podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem
sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in izpodbijano odločbo odpravilo ter
zadevo na podlagi četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1
vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem
postopku naj prvostopenjski organ določbo drugega odstavka 140.
člena ZDavP-2 uporabi skladno z razlago, ki izhaja iz obrazložitve
te sodbe in po dopolnjenem ugotovitvenem postopku, v katerem naj
stranki zagotovi vse procesne garancije (pravico do izjave),
dejansko stanje pravilno in popolno ugotovi. Po izvedenem
ugotovitvenem postopku naj v zadevi ponovno odloči po svojem
prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza
posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega
postopka ter izda upravni akt, ki bo vseboval vse sestavine upravne
odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP. Šele v ponovljenem postopku
bo namreč mogoče presoditi ali v konkretnem primeru obstojajo
vsebinski pogoji za priznanje tožnikove pravice do oprostitve DDV v
zvezi z dobavo obravnavanega blaga, ker naj bi zapustilo območje
Republike Slovenije. Prvostopenjski organ je vezan na pravno mnenje
sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki
se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Z navedenim je
odgovorjeno na tožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za
odločitev v obravnavani zadevi. Odgovor na ostale tožbene navedbe
pa je razviden iz konteksta celotne obrazložitve te
sodbe.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Sodišče je v
zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje
drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe
in izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno
tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti. Ob pravilni uporabi
določbe drugega odstavka 140. člena ZDavP-2 ima namreč davčni organ
šele podlago za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev. Šele po
dopolnjenem ugotovitvenem postopku, v katerem bo davčni organ
ugotovil relevantno dejansko stanje (upoštevaje vsa možna dokazna
sredstva in vse okoliščine predmetne zadeve), bo v zadevi lahko, ob
upoštevanju stališč sodišča iz te sodbe in ob pravilni uporabi
določbe drugega odstavka 140. člena ZDavP-2, ponovno odločil. Ker
je potrebno relevantno dejansko stanje ugotoviti v upravnem
postopku, kot tudi v skladu z načelom ekonomičnosti postopka,
sodišče v zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije na podlagi
65. člena ZUS-1, ker za takšno odločanje v predmetni zadevi ni bilo
podlage.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Ker je sodišče
tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25.
člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem
znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v
upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva
rešena brez glavne obravnave, tožečo stranko pa je v postopku
zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v
višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se
povišajo za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70
EUR.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Stroške
revizijskega postopka je sodišče odmerilo na podlagi 154. in 163.
člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom
22. člena ZUS-1 in ob upoštevanju Odvetniške tarife (v nadaljevanju
OT). Pri odmeri stroškov je sodišče izhajalo iz vrednosti spornega
predmeta, ki znaša 238.753,87 EUR. Tožeča stranka je zahtevala
povračilo stroškov tako za predlog za dopustitev revizije, kot tudi
za revizijo. Ker OT ne vsebuje izrecne določbe o odmeri stroškov za
predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu, revizijski
postopek v upravnem sporu pa je enak revizijskemu postopku v
pravdnih zadevah, je sodišče stroške za obrazložen predlog za
dopustitev revizije odmerilo na podlagi določb OT, ki veljajo za
pravdni postopek. Nagrada za predlog za dopustitev revizije tako
znaša 2.125 točk (4. točka tar. št. 21 v povezavi s prvo alinejo 1.
točke tar. št. 30 in 1. točko tar. št. 18 OT), za revizijo pa
1.487,5 točk (5. točka tar. št. 30 v povezavi s 5. točko tar. št.
21 OT, po kateri se 50 % nagrade za predlog za dopustitev revizije
všteva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo). Tožeči
stranki se torej za revizijski postopek priznajo stroški v znesku
2.167,50 EUR (3612,5 točk) in 27,68 EUR (46,125 točk) materialnih
stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), oboje povečano za 22 % DDV
(482,94 EUR), skupaj torej 2.678,12 EUR.</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Tožena stranka
mora po navedenem tožeči stranki povrniti 3.025,82 EUR stroškov
postopka. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka
tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi
odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa
za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne
tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).</span></p>
<p style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;background:white; vertical-align:baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title="" id="_edn1"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Enako glej sodbo SEU št.
C-664/21 z dne 2. 3. 2023 in sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips
51/2021 z dne 12. 4. 2023, točki 23, 24, 26 in 30
obrazložitve.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'> </p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

PLAČILO ZA POSLOVNO USPEŠNOST – Kriteriji za določitev pripadajočega zneska – Prisotnost posameznega delavca (VIII Ips 9/2024)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Sodbe sod ...
09.10.2024 - 07:49:59
ZBIRNI PODATKI PO KOLEKTIVNIH POGODBAH ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - september 2024
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Delo ...
01.10.2024 - 09:14:35
PONOVNA UVEDBA SDKja in NALOGE FURSa
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
19.09.2024 - 11:43:23

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06
Diskriminacija pri božičnicah
Zaradi različnih sodnih praks dveh višjih sodi ...
09.10.2024 - 11:09:49
Cesar daje drobtinice slovenskim davkoplačevalcem
Dogovor socialnih partnerjev o 100-odstotni us ...
23.09.2024 - 11:30:31

ARHIV