www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

POJEM RESTAVRACIJSKE STORITVE IN STORITVE CATERINGA – Obroki, pripravljeni za takojšnje zaužitje na kraju samem v prostorih prodajalca ali na območju, namenjenem prehranjevanju – Obroki za takojšnje zaužitje, ki se odnesejo s seboj (14.09.2021)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (prvi
senat) v zadevi: C-703/19</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 22.04.2021</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi: Dyrektor Izby
Administracji Skarbowej w Katowicach</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago
člena 98(2) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne
28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
(UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena
z Direktivo Sveta 2009/47/ES z dne 5. maja 2009 (UL 2009,
L 116, str. 18) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), v
povezavi s Prilogo III, točka 12a, k Direktivi o DDV in
členom 6 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne
15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo
2006/112 (UL 2011, L 77, str. 1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo J. K. in
Dyrektor Izby Administracji Skarbowej w Katowicach (direktor
davčnega urada v Katovicah, Poljska; v nadaljevanju: davčni organ)
glede rezultatov davčnega nadzora, opravljenega leta 2016, v
zvezi s stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) za transakcije
prodaje hrane in obrokov, pripravljenih za takojšnje zaužitje na
mestu samem ali za odnesti s seboj, za katere je družba J. K.
zavezanec za ta davek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Pravo Unije</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Direktiva o DDV</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 96
Direktive o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Države članice uporabljajo splošno stopnjo DDV,
ki jo določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in
je enaka za dobavo blaga in za opravljanje storitev.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 98
te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Države
članice lahko uporabljajo eno ali dve nižji stopnji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Nižje
stopnje se uporabljajo samo za dobave blaga in opravljanje storitev
iz kategorij, določenih v Prilogi III.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Pri
uporabi nižjih stopenj iz odstavka 1 za kategorije, ki se
nanašajo na blago, lahko države članice uporabljajo kombinirano
nomenklaturo [iz priloge I k Uredbi Sveta (EGS)
št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in
statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna
izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2,
str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES)
št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 (UL 2008,
L 291, str. 1)], da določijo natančen obseg vsake
kategorije.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Priloga III
k navedeni direktivi, naslovljena „Seznam dobav blaga in storitev,
za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje iz člena 98“, v
točkah 1 in 12a določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Živila
(vključno s pijačami, razen alkoholnih pijač) za prehrano ljudi in
živali; živih živali, semen, rastlin in sestavin, ki so običajno
namenjene za pripravo živil; proizvodov, ki se običajno uporabljajo
kot dodatki ali nadomestki živil;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(12a)      restavracijske
storitve in storitve cateringa, pri čemer je možno izključiti
dobavo (alkoholnih in/ali brezalkoholnih) pijač;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Izvedbena uredba
št. 282/2011</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 6
Izvedbene uredbe št. 282/2011 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Restavracijske
storitve in storitve cateringa so storitve, ki vključujejo dobavo
pripravljene ali nepripravljene hrane ali pijače ali obojega za
prehrano ljudi, spremljajo pa jih zadostne podporne storitve, ki
omogočajo takojšno potrošnjo. Zagotavljanje hrane ali pijače ali
obojega je samo del celotne ponudbe, pri čemer prevladujejo
storitve. Restavracijske storitve pomenijo opravljanje takšnih
storitev v prostorih izvajalca storitev, storitve cateringa pa
pomenijo opravljanje takšnih storitev izven prostorov izvajalca
storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Dobava
pripravljene ali nepripravljene hrane ali pijače ali obojega,
vključno s prevozom ali brez njega, vendar brez drugih podpornih
storitev, se ne šteje za restavracijske storitve ali storitve
cateringa v smislu odstavka 1.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>KN</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Kombinirana
nomenklatura iz Priloge I k Uredbi št. 2658/87, kakor je
bila spremenjena z Uredbo št. 1031/2008 (v nadaljevanju: KN),
temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak
blaga, ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje, ki je
postal Svetovna carinska organizacija (SCO), in je bil uveden z
Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in
šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983. Ta
mednarodna konvencija je bila skupaj s svojim Protokolom o
spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske
skupnosti sprejeta s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila
1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2,
zvezek 2, str. 288).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Poljsko pravo</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 5a
ustawa o podatku od towarów i usług (zakon o davku na blago in
storitve) z dne 11. marca 2004 (Dz. U. 2004,
št. 54, pozicija 535) v različici, ki se uporablja za
dejansko stanje v sporu o glavni stvari (Dz. U 2011,
št. 177, pozicija 1054) (v nadaljevanju: zakon o DDV),
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Izdelki ali storitve, ki so predmet transakcij
iz člena 5 in so navedeni v klasifikacijah, opredeljenih na
podlagi določb o uradnih statističnih podatkih, se opredelijo ob
uporabi teh klasifikacij, če so v zakonskih določbah ali izvedbenih
predpisih za to blago ali storitve dodeljene statistične
oznake.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
skladu s členom 41(1) zakona o DDV znaša splošna stopnja DDV
22 %. Člen 41(2a) tega zakona določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Stopnja, ki se uporablja za izdelke, navedene v
prilogi 10 k temu zakonu, znaša 5 %.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
prilogi 10, točka 28, k temu zakonu so navedeni
„pripravljeni obroki in jedi, razen izdelkov z vsebnostjo alkohola
več kot 1,2 %“, ki spadajo v podrazred 10.85.1
Rozporządzenie Rady Ministrów w sprawie Polskiej Klasyfikacji
Wyrobów i Usług (uredba vlade o poljski klasifikaciji proizvodov in
storitev) z dne 4. septembra 2015 (Dz. U. 2015,
pozicija 1676) (v nadaljevanju: PKWiU).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 3(1),
točka 1, rozporządzenie Ministra Finansów w sprawie towarów i
usług dla których obniża się stawkę podatku od towarów i usług oraz
warunków stosowania stawek obniżonych (uredba ministra za finance o
izdelkih in storitvah, za katere velja nižja stopnja DDV, in o
pogojih za uporabo nižjih stopenj) z dne 23. decembra 2013
(Dz. U. 2013, pozicija 1719) določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Stopnja DDV iz člena 41(1) [zakona o DDV]
se zniža na 8 % za:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      izdelke in
storitve iz priloge k tej uredbi.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
točki III, številka 7, priloge k tej uredbi so navedene
te storitve:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Gostinske storitve in strežba pijač (PKWiU
ex 56), razen prodaje: 1. alkoholnih pijač z vsebnostjo
alkohola več kot 1,2 %, 2. alkoholnih pijač, ki so mešanica
piva in brezalkoholnih pijač, z vsebnostjo alkohola več kot
0,5 %; 3. pijač, za katerih pripravo se uporabi poparek iz
kave ali čaja, ne glede na odstotni delež tega poparka v
pripravljeni pijači, 4. gaziranih brezalkoholnih pijač, 5.
mineralnih vod, 6. drugega blaga v nepredelanem stanju, obdavčenega
po stopnji iz člena 41(1) zakona [o DDV].“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
informacije, ki jih je posredovalo predložitveno sodišče, v oddelku
ex 56 PKWiU, naslovljenem „Gostinske storitve in strežba
pijač“, podrazred 56.1 zajema gostinske storitve in gostinske
storitve v zvezi s hrano za s seboj, med katerimi so zlasti polna
storitev strežbe pri mizi, gostinske storitve v samopostrežnih
lokalih in druge gostinske storitve (v nadaljevanju: gostinske
storitve v smislu oddelka ex 56 PKWiU).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      To sodišče
pojasnjuje tudi, da se določbe PKWiU razlagajo s sklicevanjem na
rozporządzenie Rady Ministrów w sprawie Polskiej klasyfikacji
działalności (uredba vlade o poljski klasifikaciji dejavnosti) z
dne 24. decembra 2007 (Dz. U. 2007, št. 251,
pozicija 1885), zlasti na njen oddelek ex 56 in
podrazrede, ki jih vsebuje. Ta oddelek zajema storitvene dejavnosti
v zvezi z dobavo obrokov za takojšnje zaužitje v restavracijah,
vključno s samopostrežnimi restavracijami in restavracijami, ki
ponujajo jedi za s sabo, s sedišči ali brez. V zvezi s tem ni
bistvena vrsta objekta, v katerem se ponujajo obroki, temveč
dejstvo, da so ti namenjeni takojšnjemu zaužitju. V
podrazred 56.10.A z naslovom „Restavracije in drugi stalni
gostinski lokali“ spada priprava in strežba obrokov gostom, ki
sedijo pri mizah, ali gostom, ki si s prikazanega jedilnika sami
izberejo jedi, ne glede na to, ali pripravljene obroke zaužijejo v
lokalu, jih odnesejo s seboj ali so jim dostavljeni. Ta podrazred
zajema te dejavnosti: restavracije, kavarne, restavracije s hitro
prehrano, sladolednice, picerije, lokali, iz katerih se
pripravljena hrana odnese s seboj, ter restavracije ali točilnice
na prevoznih sredstvih, ki jo upravljajo samostojne
enote.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tožeča
stranka v postopku v glavni stvari je franšiza verige restavracij s
hitro prehrano. Opravlja dejavnost prodaje pripravljenih obrokov in
jedi, kot so sendviči, solate, ocvrt krompirček, sladoled itd. Ti
izdelki so postreženi na plastičnih pladnjih, skupaj z njimi pa
stranka prejme papirnate prtičke, pri nekaterih izdelkih pa tudi
plastični jedilni pribor in/ali slamico. Ti obroki in jedi so
pripravljeni na kraju samem iz polizdelkov in se lahko postrežejo
topli ali hladni ter se zaužijejo na kraju samem ali pa jih stranke
odnesejo s seboj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tožeča
stranka v postopku v glavni stvari je v okviru svoje gospodarske
dejavnosti uporabljala različne prodajne metode. Proizvodi se
prodajajo bodisi v restavraciji bodisi prek zunanjih okenc
restavracije bodisi v nakupovalnih centrih na območjih, določenih
za restavracije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Davčni organ
je septembra 2016 opravil pregled obračunov DDV tožeče stranke
v postopku v glavni stvari ter izračunal znesek in naložil plačilo
tega davka za obdobje od 1. januarja do 30. junija
2016.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po tem
nadzoru je davčni organ, ker je menil, da je treba vse dejavnosti
tožeče stranke v postopku v glavni stvari opredeliti kot „gostinske
storitve“, za katere velja stopnja DDV v višini 8 %, in ne,
kot so bile prijavljene, kot „dobavo pripravljenih jedi“, za katere
se uporablja stopnja DDV v višini 5 %, z odločbo z dne
21. aprila 2017 popravil znesek DDV, ki ga je tožeča stranka v
postopku v glavni stvari dolgovala za referenčno obdobje. To
odločbo je potrdil drugostopenjski davčni organ.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Wojewódzki
Sąd Administracyjny w Gliwicach (upravno sodišče vojvodstva v
Gliwicah, Poljska) je s sodbo z dne 1. marca 2018 zavrnilo
tožbo, ki jo je tožeča stranka v postopku v glavni stvari vložila
zoper odločbo drugostopenjskega davčnega organa, in potrdilo
njegove ugotovitve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Wojewódzki
Sąd Administracyjny w Gliwicach (upravno sodišče vojvodstva v
Gliwicah) je tako kot davčni organ poudarilo, da je možnost,
ponujena strankam, da kupljeno jed zaužijejo na kraju samem, ne da
bi bila potrebna kakršna koli dodatna priprava, presegala preprosto
dobavo jedi, ker bi bilo treba jed, čeprav je stranki ni treba
dodatno kulinarično pripraviti, vseeno segreti ali zmešati, da bi
jo bilo mogoče neposredno zaužiti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tožeča
stranka v postopku v glavni stvari je sodbo Wojewódzki Sąd
Administracyjny w Gliwicach (upravno sodišče vojvodstva v Gliwicah)
izpodbijala pred predložitvenim sodiščem, Naczelny Sąd
Administracyjny (vrhovno upravno sodišče, Poljska).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče pojasnjuje, da je Republika Poljska v členu 5a zakona
o DDV uporabila možnost držav članic iz člena 98(2) Direktive
o DDV, da znižajo stopnjo DDV, ki se uporablja za dobave blaga in
opravljanje storitev iz Priloge III k tej direktivi. Vendar to
sodišče dvomi glede prenosa člena 98 navedene direktive in
Priloge III k tej direktivi v poljsko pravo, ker v tem pravu
ni sklicevanja na KN, temveč na PKWiU, ki je klasifikacija
dejavnosti v statistične namene, ki med drugim opredeljuje področje
uporabe v njej navedenih pojmov glede na dejavnost specifičnih
subjektov, in ne, kot je to na področju DDV, na podlagi predmeta
tega davka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako se v
skladu s sistemom, uvedenim v poljskem pravu, nižja stopnja, ki se
uporablja za obdavčljivo transakcijo, določi le na podlagi oddelka
PKWiU, v katerega spada, tako da dejstvo, da je ta transakcija
opredeljena kot „dobava blaga“ ali „opravljanje storitev“, ni
pomembno. V skladu s tem sistemom za obdavčljive transakcije, ki
spadajo v kategorijo „pripravljeni obroki in jedi“ v smislu
podrazreda 10.85.1 PKWiU, velja nižja stopnja DDV 5 %,
medtem ko za transakcije, ki spadajo v „gostinske storitve“ v
smislu oddelka ex 56 PKWiU velja nižja stopnja DDV
8 %.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar
predložitveno sodišče poudarja, da so na podlagi izbrane metode
klasifikacije „gostinske storitve“ v smislu rubrike ex 56
PKWiU širša kategorija kot „restavracijske storitve in storitve
cateringa“ v smislu Priloge III, točka 12a, k Direktivi o
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče glede pojma „pripravljeni obroki in jedi“ navaja, da bi ga
bilo treba razlagati v skladu s sodno prakso Sodišča in sprašuje,
zakaj je merilo, ki izhaja iz metode priprave jedi in ki sta ga
uporabila davčna uprava ter Wojewódzki Sąd Administracyjny w
Gliwicach (upravno sodišče vojvodstva v Gliwicah), upoštevno za
razlikovanje tega pojma od pojma „restavracijske storitve“. To
sodišče namreč meni, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da priprava
končnega toplega izdelka sama po sebi zadevni transakciji ne more
dati lastnosti storitve (sodba z dne 10. marca 2011, Bog in
drugi, C-497/09, C-499/09, C-501/09 in C-502/09,
EU:C:2011:135, točki 68 in 69).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar
predložitveno sodišče poudarja, da je merila, ki omogočajo
razlikovanje med dobavo blaga in opravljanjem storitev na področju
prodaje hrane in pijače, Sodišče oblikovalo v sodbi z dne
2. maja 1996, Faaborg-Gelting Linien (C-231/94,
EU:C:1996:184), izdani preden so bile v pravu Unije v členu 6
Izvedbene uredbe št. 282/2011 opredeljene „restavracijske
storitve in storitve cateringa“. Tako se po mnenju tega sodišča
postavlja vprašanje, ali so ta merila še vedno veljavna.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
predložitveno sodišče poudarja, da je treba upoštevati vse metode
prodaje, ki jih uporablja tožeča stranka v postopku v glavni
stvari, da bi se dobave blaga razlikovale od opravljanja storitev,
pri čemer pojasnjuje, da vsaka od teh metod vsebuje elemente, ki se
nanašajo hkrati na prve in druge. Edina razlika je po mnenju tega
sodišča obseg opreme, ki jo ponuja prodajalec, in pričakovanja
strank glede pomembnosti elementov opravljanja storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je po
mnenju predložitvenega sodišča opravljanje storitev ne glede na
metodo prodaje, zlasti možnost zaužitja kupljene jedi ali obroka na
kraju samem, le potencialnega značaja in je odvisno od izbire
stranke. Zaradi poenostavljenega sistema prodaje ter načina, kako
se te jedi ali obroki servirajo in embalirajo, naj na stopnji
prodaje ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali se bo navedena jed ali
obrok zaužil na kraju samem ali pa gre za prodajo za s
seboj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno
sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje
predložilo ta vprašanja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ali je s
pojmom ,restavracijska storitev‘, za katero se uporabi nižja
stopnja DDV [(člen 98(2) v povezavi s točko 12a
Priloge III k Direktivi o DDV) in s členom 6 Izvedbene
uredbe št. 282/2011)], zajeta prodaja pripravljenih jedi v
okoliščinah, kakršne so v sporu o glavni stvari, torej v položaju,
v katerem:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        prodajalec
kupcem daje na razpolago infrastrukturo, ki omogoča zaužitje
kupljenega obroka na kraju samem (ločen prostor, namenjen prehrani,
možnost uporabe toalet);</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        ni
specializirane natakarske postrežbe;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        ni
strežbe v ozkem pomenu izraza;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        je
postopek naročanja poenostavljen in delno avtomatiziran;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        ima
stranka omejene možnosti za prilagoditev naročila svojim
željam?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ali je za
odgovor na prvo vprašanje upošteven način priprave jedi, pri
katerem gre zlasti za termično obdelavo nekaterih polizdelkov in za
to, da so pripravljene jedi sestavljene iz polizdelkov?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Ali za
odgovor na prvo vprašanje zadostuje že to, da ima stranka možnost
uporabiti nudeno infrastrukturo, ali pa je nujno ugotoviti, da z
vidika povprečne stranke ta element pomeni bistveni del
storitve?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanja za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče z vprašanji za predhodno odločanje, ki jih je treba
obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali dejavnost davčnega
zavezanca, ki zajema različne načine prodaje jedi in obrokov,
pripravljenih za zaužitje, spada v kategorijo „restavracijske
storitve in storitve cateringa“, za katere se lahko uporabi nižja
stopnja DDV na podlagi člena 98(2) Direktive o DDV v povezavi
s Prilogo III, točka 12a, k tej direktivi in
členom 6 Izvedbene uredbe št. 282/2011.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba ugotoviti, da je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe
razvidno, da vprašanja, postavljena Sodišču, izvirajo iz dvomov
predložitvenega sodišča o tem, kako je poljski zakonodajalec v
nacionalno pravo prenesel člen 98 Direktive o DDV v povezavi s
Prilogo III k tej direktivi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Dvomi tega
sodišča se nanašajo zlasti na okoliščino, da po njegovem mnenju
„gostinske storitve“ v smislu oddelka ex 56 PKWiU pomenijo
širšo kategorijo od tiste iz Priloge III, točka 12a, k
Direktivi o DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz spisa, s
katerim razpolaga Sodišče, je namreč razvidno, da oddelek
ex 56 PKWiU vključuje tako del storitev, ki so zajete s pojmom
„restavracijske storitve in storitve cateringa“ v smislu
Priloge III, točka 12a, k Direktivi o DDV, kot del blaga,
ki je zajeto s pojmom „živila“ v smislu točke 1 te
priloge III.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato bi po
eni strani metoda klasifikacije, ki jo je izbrala Republika
Poljska, v bistvu privedla do položaja, v katerem se lahko različne
obdavčljive transakcije, ki spadajo v dve ločeni kategoriji iz
Priloge III k Direktivi o DDV, na nacionalni ravni razvrstijo
v isto kategorijo in zanje velja ista nižja stopnja. Po drugi
strani naj bi ta metoda pomenila, da se dve različni nižji stopnji
DDV lahko uporabljata za isto kategorijo iz te Priloge III,
ker je na nacionalni ravni vsebina te kategorije predmet različnih
oddelkov PKWiU.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba opozoriti, da se v skladu s členom 96 Direktive o
DDV za dobavo blaga in opravljanje storitev načeloma uporablja
enaka, in sicer splošna stopnja DDV, ki jo določi vsaka država
članica.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na podlagi
člena 98 te direktive z odstopanjem od tega načela obstaja
možnost uporabe nižjih stopenj DDV. Zato so v Prilogi III k
tej direktivi izčrpno naštete kategorije dobav blaga in opravljanja
storitev, za katere se lahko uporabijo te nižje stopnje (glej v tem
smislu sodbo z dne 19. decembra 2019, Segler-Vereinigung
Cuxhaven, C-715/18, EU:C:2019:1138, točka 22).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Namen
možnosti, ki jo imajo države članice, da določijo nižje stopnje
DDV, je, da se za končnega potrošnika, ki v končni fazi nosi
strošek DDV, poceni nekatero blago in storitve, ki se štejejo za
posebej potrebne, in se mu s tem olajša dostop do tega blaga (glej
v tem smislu sodbo z dne 9. marca 2017, Oxycure Belgium,
C-573/15, EU:C:2017:189, točka 22 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
ustaljeno sodno prakso Sodišče morajo države članice ob spoštovanju
načela davčne nevtralnosti, na katerem temelji skupni sistem DDV,
natančneje določiti, za katere dobave blaga in opravljanje storitev
iz kategorij, določenih v Prilogi III k Direktivi o DDV, se
uporablja nižja stopnja DDV (sodba z dne 9. novembra 2017, AZ,
C-499/16, EU:C:2017:846, točka 23 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba opozoriti, da lahko v skladu s členom 98(3)
Direktive o DDV države članice pri uporabi nižjih stopenj za
kategorije, ki se nanašajo na dobavo blaga, uporabljajo KN, da
določijo natančen obseg zadevne kategorije. Vendar je treba
ugotoviti, da je uporaba KN le eden od načinov za natančno
razmejitev zadevne kategorije (glej v tem smislu sodbo z dne
9. novembra 2017, AZ, C-499/16, EU:C:2017:846,
točka 25).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz zgornjih
preudarkov izhaja, da je, če transakcije, za katere se uporablja
nižja stopnja, spadajo v eno od kategorij iz Priloge III k
Direktivi o DDV in če se spoštuje načelo davčne nevtralnosti,
nacionalni zakonodajalec, ko v svojem nacionalnem pravu razmejuje
kategorije, za katere namerava uporabiti to nižjo stopnjo, prost,
da dobave blaga in opravljanja storitev, ki so vključena v
kategorije iz Priloge III k Direktivi o DDV, razvrsti po
metodi, za katero meni, da je najprimernejša.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če spoštuje
pogoja iz prejšnje točke, lahko nacionalni zakonodajalec v isto
kategorijo uvrsti različne obdavčljive transakcije, ki so vključene
v različne kategorije te Priloge III, ne da bi formalno
razlikoval med dobavami blaga in opravljanjem storitev. Prav tako,
kot je generalni pravobranilec navedel v točki 60 sklepnih
predlogov, ni pomembno, da se je nacionalni zakonodajalec za
označitev kategorije svoje klasifikacije odločil za uporabo
podobnih izrazov kot v eni od točk Priloge III k Direktivi o
DDV, pri čemer pa je določil širše področje uporabe, kot je
področje uporabe kategorije iz zadevne točke, ker so blago in
storitve, ki so tam navedene, obdavčene po nižji stopnji
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je
generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 50 sklepnih
predlogov in ob upoštevanju zlasti sodbe z dne 27. februarja
2014, Pro Med Logistik in Pongratz (C-454/12 in C-455/12,
EU:C:2014:111, točki 43 in 44), Direktiva o DDV poleg
tega ne nasprotuje temu, da za dobave blaga ali opravljanje
storitev, ki spadajo v isto kategorijo iz Priloge III k tej
direktivi, veljata dve različni nižji stopnji DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob tem
pojasnilu je treba opozoriti, da morajo države članice, kadar se
odločijo za uporabo ene ali dveh nižjih stopenj DDV za eno
od 24 kategorij dobav blaga ali opravljanja storitev iz
Priloge III k Direktivi o DDV ali – po potrebi –
selektivno omejijo njihovo uporabo na del dobav blaga ali
opravljanja storitev iz vsake od teh kategorij, spoštovati načelo
davčne nevtralnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 9. marca
2017, Oxycure Belgium, C-573/15, EU:C:2017:189, točka 28 in
navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      To načelo
nasprotuje temu, da se z vidika DDV podobne dobave blaga ali
opravljanje storitev, ki si medsebojno konkurirajo, obravnavajo
različno (sodbi z dne 9. marca 2017, Oxycure Belgium,
C-573/15, EU:C:2017:189, točka 30 in navedena sodna praksa, in
z dne 19. decembra 2019, Segler-Vereinigung Cuxhaven,
C-715/18, EU:C:2019:1138, točka 36 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah mora nacionalno sodišče, kot je generalni pravobranilec
poudaril v točki 59 sklepnih predlogov, ne le preveriti, ali
se odločitev nacionalnega zakonodajalca, da uporabi eno ali dve
nižji stopnji DDV, nanaša na transakcije, ki spadajo v eno ali več
kategorij iz Priloge III k Direktivi o DDV, ampak tudi, ali
različno obravnavanje dobav blaga ali opravljanja storitev, ki
spadajo v isto kategorijo iz te Priloge, spoštuje načelo davčne
nevtralnosti z vidika DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je
opredelitev obdavčljivih transakcij v skladu s kategorijami iz
Priloge III k Direktivi o DDV nujen pogoj za preverjanje
možnosti uporabe nižje stopnje DDV, mora Sodišče opredeliti merila,
ki so koristna za to presojo, ki jo mora opraviti nacionalno
sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba spomniti, da Direktiva o DDV določa skupni sistem DDV,
ki med drugim temelji na enotni opredelitvi obdavčljivih transakcij
(sodbi z dne 13. junija 2018, Polfarmex, C-421/17,
EU:C:2018:432, točka 27, in z dne 11. maja 2017, Posnania
Investment, C-36/16, EU:C:2017:361, točka 25 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V primeru
sestavljene transakcije, ki obsega vrsto elementov in dejanj, ki so
tesno povezani in ki objektivno tvorijo eno samo ekonomsko
nerazdružljivo transakcijo, iz ustaljene sodne prakse Sodišče
izhaja, da je za ugotovitev, ali je treba to transakcijo opredeliti
kot dobavo blaga ali opravljanje storitev, upoštevati vse
okoliščine, v katerih se ta transakcija odvija, da se najdejo njeni
značilni in prevladujoči elementi (glej v tem smislu sodbo z dne
10. marca 2011, Bog in drugi, C-497/09, C-499/09, C-501/09
in C-502/09, EU:C:2011:135, točka 61 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point49" id=
"point49"><span style='font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
tudi pojasnilo, da je treba prevladujoč element ugotoviti z
opiranjem na vidik povprečnega potrošnika in tako, da se v okviru
presoje celote ne upošteva le količinski temveč tudi kakovostni
pomen elementov opravljanja storitev glede na tiste, ki spadajo v
okvir dobave blaga (glej v tem smislu sodbo z dne 10. marca
2011, Bog in drugi, C-497/09, C-499/09, C-501/09 in C-502/09,
EU:C:2011:135, točka 62).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point50" id=
"point50"><span style='font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem, glede na to, da trženje blaga zmeraj spremlja minimalno
opravljanje storitev, kot je predstavitev izdelkov na tržnih
policah ali izdaja računa, se lahko pri presoji deleža, ki ga
zavzema opravljanje storitev v celotni sestavljeni transakciji, ki
obsega tudi dobavo dobrine, upoštevajo samo storitve, ki se
razlikujejo od storitev, ki nujno spremljajo trženje blaga (sodba z
dne 10. marca 2011, Bog in drugi, C-497/09, C-499/09, C-501/09
in C-502/09, EU:C:2011:135, točka 63 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point51" id=
"point51"><span style='font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
zlasti razsodilo, da je za restavracijsko transakcijo značilen
skupek elementov in dejanj, med katerimi je dobava hrane le en
sestavni del in v okviru katerega so storitve v veliki meri
prevladujoče, ter da je zato treba to transakcijo šteti za
„opravljanje storitev“ v smislu člena 6(1) Šeste direktive
Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav
članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano
vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja
v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), ki je
postal člen 24 Direktive o DDV. Drugače pa je, če se
transakcija, nasprotno, nanaša na živila, ki se odnesejo s seboj,
in če je ne spremljajo storitve, ki so namenjene temu, da je
uživanje jedi na kraju samem prijetno in da poteka v primernem
okolju (glej v tem smislu sodbi z dne 2. maja 1996,
Faaborg-Gelting Linien, C-231/94, EU:C:1996:184, točka 14, in
z dne 10. marca 2011, Bog in drugi, C-497/09, C-499/09,
C-501/09 in C-502/09, EU:C:2011:135, točka 64 in navedena
sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point52" id=
"point52"><span style='font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako je
Sodišče v zvezi z restavracijskimi transakcijami, ki so se
opravljale na trajektih, presodilo, da je dobava pripravljenih jedi
in pijač, ki so pripravljene za takojšnje zaužitje, rezultat več
storitev, in sicer od kuhanja jedi do njihove dejanske izročitve na
pladnju, in da to dobavo spremlja dajanje opreme, ki zajema
jedilnico s stranskimi prostori, kot so garderoba, pohištvo in
posoda, na voljo stranki. Fizične osebe, katerih poklicna dejavnost
je opravljanje teh restavracijskih transakcij, po potrebi
pripravijo pogrinjke, svetujejo gostu in predstavijo ponujene jedi
ali pijače, jih prinesejo ki mizi in nazadnje po zaužitju
pospravijo mize (glej v tem smislu sodbo z dne 2. maja 1996,
Faaborg-Gelting Linien, C-231/94, EU:C:1996:184,
točka 13).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point53" id=
"point53"><span style='font-size:12.0pt'>53</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi z
elementi opravljanja storitev, ki so značilni za restavracijske
transakcije, in zlasti v zvezi z opremo, ki je dana na voljo
stranki, je Sodišče še pojasnilo, da kadar dobavo hrane spremlja le
dajanje osnovne opreme na voljo, in sicer preprostih jedilnih
pultov brez kakršne koli možnosti sedenja, ki le omejenemu številu
strank omogoča zaužitje na mestu samem in na prostem, kar pomeni
zanemarljivo človeško intervencijo, ti elementi pomenijo le
minimalne pomožne storitve, ki ne morejo spremeniti prevladujoče
narave glavne dobave, in sicer dobave blaga (glej v tem smislu
sodbo z dne 10. marca 2011, Bog in drugi, C-497/09, C-499/09,
C-501/09 in C-502/09, EU:C:2011:135,
točka 70).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point54" id=
"point54"><span style='font-size:12.0pt'>54</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede
priprave proizvodov iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba
dejstvo, da dobava pripravljene hrane predpostavlja njeno kuhanje
ali pogrevanje, kar je opravljanje storitev, upoštevati v okviru
celovite presoje zadevne transakcije zaradi njene opredelitve za
dobavo blaga ali opravljanje storitev. Vendar pa priprava končnega
toplega proizvoda, če je v pretežnem delu omejena na preproste in
standardizirane postopke, ki večino časa ne poteka na podlagi
naročila stranke, temveč stalno in redno v odvisnosti od
predvidenega povpraševanja na splošno, ni prevladujoč element
zadevne transakcije in samo zaradi nje te transakcije ni mogoče
označiti kot opravljanje storitev (glej v tem smislu sodbo z dne
10. marca 2011, Bog in drugi, C-497/09, C-499/09, C-501/09
in C-502/09, EU:C:2011:135, točki 67
in 68).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point55" id=
"point55"><span style='font-size:12.0pt'>55</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega,
kot ugotavlja predložitveno sodišče, je zakonodajalec Unije, da bi
zagotovil enotno uporabo sistema DDV, posredoval tudi, da bi
natančneje določil merilo, na podlagi katerega je mogoče z
Izvedbeno uredbo št. 282/2011, ki se na podlagi člena 65
te uredbe uporablja od 1. julija 2011, opredeliti
restavracijske storitve in storitve cateringa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point56" id=
"point56"><span style='font-size:12.0pt'>56</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 6(1)
Izvedbene uredbe št. 282/2011 določa, da so „restavracijske
storitve in storitve cateringa […] storitve, ki vključujejo dobavo
pripravljene ali nepripravljene hrane ali pijače ali obojega za
prehrano ljudi, spremljajo pa jih zadostne podporne storitve, ki
omogočajo takojšno potrošnjo“, da je „zagotavljanje hrane ali
pijače ali obojega […] samo del celotne ponudbe, pri čemer
prevladujejo storitve“, in da „restavracijske storitve pomenijo
opravljanje takšnih storitev v prostorih izvajalca storitev,
storitve cateringa pa pomenijo opravljanje takšnih storitev izven
prostorov izvajalca storitev“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point57" id=
"point57"><span style='font-size:12.0pt'>57</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 6(2)
te izvedbene uredbe določa, da se „dobava pripravljene ali
nepripravljene hrane ali pijače ali obojega, vključno s prevozom
ali brez njega, vendar brez drugih podpornih storitev, […] ne šteje
za restavracijske storitve ali storitve cateringa v smislu
odstavka 1“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point58" id=
"point58"><span style='font-size:12.0pt'>58</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako iz
besedila člena 6 navedene izvedbene uredbe izhaja, da
zakonodajalec Unije za to, da se obdavčljiva transakcija opredeli
kot „restavracijska storitev in storitev cateringa“, ni želel dati
odločilen pomen načinu priprave hrane ali njene dobave, temveč
izvajanju podpornih storitev, ki spremljajo dobavo pripravljene
hrane, saj morajo te storitve zadostovati za zagotovitev
takojšnjega zaužitja te hrane in morajo prevladovati glede na
dobavo te hrane.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point59" id=
"point59"><span style='font-size:12.0pt'>59</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato iz
opredelitve „restavracijske storitve in storitve cateringa“ iz
člena 6 Izvedbene uredbe št. 282/2011 v povezavi s sodno
prakso, navedeno v točkah od 52 do 54 te sodbe, izhaja,
da odločilna merila za presojo, ali je storitve, ki spremljajo
dobavo pripravljene hrane, mogoče šteti za „zadostne podporne
storitve“, zadevajo raven storitev, ki je ponujena
potrošniku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point60" id=
"point60"><span style='font-size:12.0pt'>60</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem Sodišče upošteva zlasti elemente, kot so prisotnost strežnega
osebja, obstoj storitve, ki zajema zlasti prenos naročil v kuhinjo,
poznejšo predstavitev jedi in njihovo postrežbo na mizi strankam,
obstoj zaprtih prostorov z uravnavano temperaturo, posebej
namenjenih uživanju živil, ali prisotnost garderob, stranišč ter
dobava posode, pohištva in jedilnega pribora (glej v tem smislu
sodbo z dne 10. marca 2011, Bog in drugi, C-497/09, C-499/09,
C-501/09 in C-502/09, EU:C:2011:135,
točka 69).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point61" id=
"point61"><span style='font-size:12.0pt'>61</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob tem
pojasnilu, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 92
sklepnih predlogov, je treba uporabo teh meril kombinirati z
upoštevanjem odločitve potrošnika, da bo izkoristil storitve, ki so
podporne dobavi živil ali pijače, ki se bo domnevala glede na način
prodaje obroka, ki se lahko zaužije takoj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point62" id=
"point62"><span style='font-size:12.0pt'>62</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je bilo
opozorjeno v točki 49 te sodbe, je treba prevladujoči element
transakcije pri sestavljenih dobavah določiti na podlagi vidika
potrošnika. Kadar se zadnjenavedeni odloči, da ne bo uporabil
materialnih in človeških sredstev, ki mu jih da na voljo davčni
zavezanec, ta sredstva za tega potrošnika niso odločilna. Zato je
treba v tem primeru šteti, da nobena podporna storitev ne spremlja
dobave hrane ali pijače in da je treba zadevno transakcijo
opredeliti kot dobavo blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point63" id=
"point63"><span style='font-size:12.0pt'>63</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nacionalno
sodišče mora na podlagi meril, navedenih v točki 60 te sodbe,
ugotoviti, ali različni sistemi prodaje, ki jih je vzpostavil
davčni zavezanec, spadajo v okvir pojma „restavracijske storitve in
storitve cateringa“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point64" id=
"point64"><span style='font-size:12.0pt'>64</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba opozoriti, da je mogoče, da dejstvo, da so zadevne
transakcije zajete s pojmom „restavracijske storitve in storitve
cateringa“ ali s pojmom „živila“ v smislu Priloge III k
Direktivi o DDV, ne vpliva na izbiro nižje stopnje DDV, ki jo
uporablja država članica. Kot je bilo pojasnjeno v točki 41 te
sodbe, je namreč vsaka država članica prosta, da v isto kategorijo
uvrsti in z isto nižjo stopnjo DDV obdavči različne obdavčljive
transakcije, vključene v ločene kategorije iz te priloge, ne da bi
formalno razlikovala med dobavami blaga in opravljanjem
storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point65" id=
"point65"><span style='font-size:12.0pt'>65</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega,
kot je v pisnih stališčih navedla Evropska komisija, če se za
dobavo blaga in opravljanje storitev ali za njihov del uporabljajo
različne nižje stopnje DDV, mora davčni zavezanec voditi ustrezno
knjigovodstvo in zlasti hraniti kopijo vseh računov, ki jih je
izdal in ki upravičujejo uporabe teh stopenj (glej po analogiji
sodbo z dne 21. novembra 2018, Fontana, C-648/16,
EU:C:2018:932, točka 31).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point66" id=
"point66"><span style='font-size:12.0pt'>66</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na vse
zgornje preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da
je treba člen 98(2) Direktive o DDV v povezavi s
Prilogo III, točka 12a, k tej direktivi in členom 6
Izvedbene uredbe št. 282/2011 razlagati tako, da pojem
„restavracijske storitve in storitve cateringa“ zajema dobavo
hrane, ki jo spremljajo zadostne podporne storitve, ki naj bi
končni stranki omogočile, da takoj zaužije to hrano, kar mora
preveriti predložitveno sodišče. Če se končna stranka odloči, da ne
bo izkoristila materialnih in človeških sredstev, ki ji jih je
poleg uživanja dobavljene hrane dal na voljo davčni zavezanec, je
treba šteti, da dobavo te hrane ne spremlja nobena podporna
storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point67" id=
"point67"><span style='font-size:12.0pt'>67</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Člen 98(2) Direktive Sveta 2006/112/ES z
dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/47/ES z
dne 5. maja 2009, v povezavi s Prilogo III,
točka 12a, k tej direktivi in členom 6 Izvedbene uredbe
Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi
izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112 je treba razlagati tako,
da pojem „restavracijske storitve in storitve cateringa“ zajema
dobavo hrane, ki jo spremljajo zadostne podporne storitve, ki naj
bi končni stranki omogočile, da takoj zaužije to hrano, kar mora
preveriti predložitveno sodišče. Če se končna stranka odloči, da ne
bo izkoristila materialnih in človeških sredstev, ki ji jih je
poleg uživanja dobavljene hrane dal na voljo davčni zavezanec, je
treba šteti, da dobavo te hrane ne spremlja nobena podporna
storitev.</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

ODLOG UGOTAVLJANJA DAVČNE OBVEZNOSTI po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 (podrobnejši opis)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
11.12.2024 - 09:09:16
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
04.12.2024 - 08:10:16
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ – obračun za OKTOBER 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
04.11.2024 - 10:26:17

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjev poziv tlačanom
Kako lahko vsak prebivalec sodeluje pri soobli ...
27.11.2024 - 11:58:58
Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48

ARHIV