Številka:
14/DS/2015
Datum:
08.04.2015
Vprašanje – opis problema
Slovenski davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI-1), je z drugim davčnim zavezancem, identificiranim
za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-2),
sklenil pogodbo o izdelavi blaga (izdelka).
V pogodbi sta se SI-1 in SI-2 med drugim dogovorili, da je v
primeru razveljavitve pogodbe s strani SI-2 slednji dolžan SI-1
plačati določen znesek, namenjen pokritju stroškov v povezavi z
izdelavo blaga.
Vprašanje:
·
Ali zaračunavanje stroškov zaradi
razveljavitve pogodbe v opisanem primeru predstavlja transakcijo,
ki je ali ni predmet obdavčitve z DDV?
Mnenje
Povračila stroškov zaradi
razveljavitve pogodbe v opisanem primeru ne predstavlja transakcije
za namene DDV, v kolikor plačnik (SI-2) za to ni pridobil nobenega
blaga oziroma ni prejel nobene storitve.
Opozorilo - Pri opredelitvi, ali se razveljavitev pogodbe
ter zaračunavanje nastalih stroškov opredeli kot transakcija, ki je
ali ni predmet obdavčitve z DDV, je treba vedno izhajati iz vsebine
pogodbenih določil oz. iz same narave transakcije.
Obrazložitev
Skladno s 3. členom ZDDV-1 so
predmet DDV tudi dobave blaga oz. opravljanje storitev, v kolikor
so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
transakcijo opravi davčni
zavezanec;
-
opravi jo v okviru opravljanja svoje
ekonomske dejavnosti;
-
na ozemlju Slovenije;
-
za plačilo.
3. člen ZDDV-1
(predmet
obdavčitve)
(1) Predmet DDV so naslednje
transakcije:
1. dobave blaga, ki jih davčni
zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni
zavezanec) opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske
dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: Slovenija) za plačilo;
[…]
3. opravljanje storitev, ki
jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske
dejavnosti na ozemlju Slovenije za
plačilo;
[…]
Iz evropske sodne prakse
izhaja, da so predmet DDV tiste transakcije, pri katerih obstaja
neposredna zveza med opravljeno storitvijo in prejeto
protivrednostjo, pri čemer plačani zneski pomenijo ustrezno
nadomestilo za transakcijo, opravljeno v okviru pravnega razmerja,
v katerem se opravijo transakcije.
Ker prejeti znesek v opisanem
primeru ne pomeni nadomestila (plačila) za dobavo blaga (le-ta
namreč ni bila opravljena), je treba preučiti, ali nadomestilo
pomeni »odškodnino« v obliki povračila škode zaradi razveljavitve
pogodbe s strani SI-2?
Podrobnejša izvedbena določila v
povezavi z odškodninami obravnava 13. člen PZDDV.
13. člen PZDDV
(Odškodnina, delna izpolnitev
pogodbe)
(1) Od odškodnin se ne
obračunava in ne plačuje DDV.
(2) Za odškodnino iz
prejšnjega odstavka se šteje predvsem:
– dobava, ki jo dobavitelj opravi
kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če
dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona
ali pogodbe;
– zamudne obresti, ki jih davčni
zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih
zamudnih obresti, in stroški opomina;
– pogodbene kazni;
– povračila škode zaradi
razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nobenega blaga
oziroma ni prejel nobene storitve.
(3) Če se pogodba izpolni delno,
je predmet DDV ta delna izpolnitev.
Skladno s prvim odstavkom 13. člena
PZDDV se od odškodnin ne plačuje DDV. Pojem »odškodnina« niti v
ZDDV-1 niti v PZDDV ni podrobneje opredeljen, primeroma pa PZDDV v
drugem odstavku našteva (najpogostejše) primere. Ta med
drugim določa, da se za odškodnino šteje tudi povračilo škode
zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nobenega
blaga oziroma ni prejel nobene storitve.
Kadar davčni zavezanci terjajo
odškodnino zaradi povzročene škode, lahko uveljavljajo samo tiste
oblike škode, ki jih izrecno ureja Obligacijski zakon (OZ) v 132.
členu.
Škoda
132. člen OZ
Škoda je zmanjšanje premoženja
(navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni
dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali
strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska
škoda).
Glede na navedeno so v opisanem
primeru podane naslednje okoliščine:
·
razveljavljena je bila pogodba
(naročilo);
·
povzročena je bila (premoženjska)
škoda;
·
plačnik škode (SI-2) ni pridobil
nobenega blaga oziroma storitve;
zato lahko zaključimo, da plačilo
zaradi razveljavitve pogodbe (naročila) ne pomeni transakcije za
namene DDV.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A in
86/14-ZDDV-1H.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14.
·
Obligacijski
zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/01, 32/04-Avtentična razlaga
in 40/07-OZ-A.