Številka:
05/DS/2023
Datum:
07.06.2023
Vprašanje – opis problema
Slovenski davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI), je kupil blago v Avstriji pri avstrijskem davčnem
zavezancu, identificiranemu za namene DDV in s sedežem v Avstriji
(v nadaljevanju AT), ter ga prodal hrvaškemu davčnemu zavezancu,
identificiranemu za namene DDV in s sedežem na Hrvaškem (v
nadaljevanju HR). Za prevoz blaga iz Avstrije na Hrvaško je
poskrbel AT (ali SI).
Vprašanje:
·
Kako se za namene DDV obravnava
transakcija nabave in prodaje blaga pri SI?
Mnenje
SI je opravil pravi tristranski
posel, pri čemer je:
- pridobitev blaga oproščena plačila
DDV na ozemlju Hrvaške skladno z določilom hrvaškega predpisa s
področja DDV (oziroma 141. členom Direktive Sveta 2006/112/ES);
ter
- dobava blaga (brez prevoza)
predmet obdavčitve na ozemlju Hrvaške (glej 19. člen ZDDV-1), za
katero se kot plačnik DDV določi HR skladno z določilom hrvaškega
predpisa s področja DDV (oziroma 197. členom Direktive Sveta
2006/112/ES).
Informativno/pomembno
– SI ne opravi HR dobave blaga
znotraj Unije, oproščene plačila DDV v Sloveniji, temveč
obdavčljivo dobavo blaga na ozemlju Hrvaške, pri čemer mora SI na
izdanem računu HR zapisati navedbo »obrnjena davčna obveznost«
(glej tudi sodbo Sodišča EU v zadevi C-247/21 z dne 08.12.2022, Luxury
Trust Automobil (Avstrija).
Obrazložitev
V davčni teoriji in praksi se v
poslih z blagom, kjer nastopita dve transakciji z blagom in samo en
prevoz blaga, srečujemo s pojmom »pravi« in »nepravi« tristranski
posel.
Definicijo »pravega« tristranskega
posla opredeljuje (med drugim tudi) 27. člen PZDDV.
27. člen
PZDDV
(Tristranski
posli)
Tristranski
posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni
zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi
članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice
izda račun za dobavo blaga znotraj Unije davčnemu zavezancu –
pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se
neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku
blaga v tretjo državo članico.
Na podlagi 27. člena PZDDV v pravih
tristranskih poslih sodelujejo trije davčni zavezanci (dobavitelj,
pridobitelj in prejemnik blaga), identificirani za namene DDV vsak
v drugi državi članici. Med njimi sta opravljeni dve dobavi blaga
ter dve nabavi blaga (pridobitev in »običajna« nabava blaga). V
nadaljevanju sta obrazloženi ter predstavljeni transakciji AT-SI in
SI-HR).
a) Dobava blaga s strani AT ter
pridobitev blaga s strani SI
Definicijo dobave blaga določa prvi
odstavek 6. člena ZDDV-1.
(1) »Dobava
blaga« pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi
stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.
[…]
Pridobitev blaga znotraj Unije
določa 11. člen ZDDV-1:
(1) »Pridobitev
blaga znotraj Unije« pomeni pridobitev pravice razpolaganja na
premičninah, kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju
odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec
ali sam pridobitelj ali druga oseba za račun enega od
njiju.
Kraj dobave blaga se določa na
podlagi 19. ali 20. člena ZDDV-1 v odvisnosti od tega, ali gre za
odpošiljanje / prevažanje blaga ali ne.
1. Kraj dobave
blaga
19. člen ZDDV-1
(dobava blaga brez
prevoza)
Če se blago ne odpošilja ali
prevaža, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja,
ko se opravi dobava blaga.
20. člen ZDDV-1
(dobava blaga s
prevozom)
(1) Kadar blago odpošlje ali
odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga
šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali
prevoz blaga prejemniku.
[…]
Iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU
izhaja, da kadar gre pri dveh zaporednih dobavah istega blaga,
opravljenima med davčnima zavezancema, ki delujeta kot taka, za
enotni prevoz tega blaga znotraj Unije, se ta prevoz pripiše samo
eni od dveh dobav. Na podlagi tega se pri tristranskih dobavah
blaga kraj dobave blaga s prevozom (prvi odstavek 20. člena ZDDV-1)
uporablja le za tisto dobavo blaga, kateri se pripiše prevoz
znotraj Unije in le-ta se šteje za dobavo blaga znotraj Unije, ki
je pod določenimi pogoji oproščena plačila DDV (glej 138. člen
Direktive Sveta 2006/112/ES oz. primerjalno 46. člen
ZDDV-1).
Oprostitve v zvezi z dobavami
blaga
Člen 138 Direktiva Sveta
2006/112/ES
1. Države članice oprostijo
dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za
njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar
znotraj Skupnosti, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
(a) blago se dobavi drugemu
davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki
deluje kot taka v državi članici, ki ni država članica, v kateri se
odpošiljanje ali prevoz blaga začne;
(b) davčni zavezanec ali pravna
oseba, ki ni davčni zavezanec, za katero se dobavi blago, je
identificirana za DDV v državi članici, ki ni država članica, v
kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, in je to
identifikacijsko številko za DDV sporočila
dobavitelju.
1a. Oprostitev iz odstavka 1 se
ne uporablja, če dobavitelj ni izpolnil obveznosti predložitve
rekapitulacijskega poročila iz členov 262 in 263 ali če
rekapitulacijsko poročilo, ki ga je predložil, ne vsebuje pravilnih
podatkov v zvezi z zadevno dobavo, kot zahteva člen 264, razen če
dobavitelj neizpolnjevanje svoje obveznosti ustrezno utemelji na
način, ki je zadovoljiv za pristojne organe.
[…]
Ob predpostavki, da so izpolnjeni
vsi pogoji skladno z določilom 138. člena Direktive Sveta
2006/112/ES oz. avstrijskim nacionalnim predpisom s področja DDV),
je dobava blaga, ki jo opravi dobavitelj AT, oproščena plačila DDV
skladno z določili avstrijskega predpisa s področja DDV.
Tako oprostitev dobave blaga znotraj
Unije v državi članici odhoda blaga ustreza pridobitvi blaga
znotraj Unije, ki je predmet obdavčitve v državi članici prispetja
blaga. Glede določitve kraja pridobitve blaga se uporabi določilo
23. člena ZDDV-1.
2. Kraj pridobitve blaga znotraj
Unije
23. člen ZDDV-1
(kraj pridobitve blaga znotraj
Unije)
(1) Za kraj pridobitve blaga
znotraj Unije se šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča
odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je
pridobila.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena se šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj Unije na
ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za
DDV, pod katero oseba, ki pridobiva blago, opravi to pridobitev,
razen če dokaže, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v drugi
državi članici v skladu s prvim odstavkom tega
člena.
(3) Če je bila pridobitev blaga
predmet DDV v skladu z drugim odstavkom tega člena in pozneje v
državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, se
davčna osnova ustrezno zmanjša v državi članici, ki je izdala
identifikacijsko številko za DDV, pod katero je pridobitelj opravil
to pridobitev.
(4) Ne glede na drugi odstavek
tega člena se šteje, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v
skladu s prvim odstavkom tega člena, če
pridobitelj:
a) dokaže, da je opravil to
pridobitev za namene poznejše dobave na ozemlju druge države
članice, določene v skladu s prvim odstavkom tega člena, za katero
je bil določen prejemnik blaga kot oseba, ki mora plačati DDV,
in
b) če je izpolnil obveznosti
v zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega
poročila.
V opisanem primeru se kraj
pridobitve blaga določi na podlagi prvega odstavka 23. člena ZDDV-1
v povezavi s četrtim odstavkom navedenega člena – kraj pridobitve
je na ozemlju Hrvaške, kjer se blago nahaja, ko se konča
odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je pridobila.
Ker gre pri dobavi blaga znotraj
Unije (ob izpolnitvi vseh pogojev) za oproščeno dobavo blaga, ki
ima za posledico pridobitev blaga v drugi državi članici, je treba
še izpostaviti določilo 141. člena Direktive Sveta 2006/112/ES –
tj. oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Unije v »pravih«
tristranskih poslih. Navedeno določilo je implementirano v drugi
odstavek 48. člena ZDDV-1, saj nalaga državam članicam, da
sprejmejo potrebne ukrepe, da se DDV ne obračuna za
pridobitev blaga znotraj Unije ob izpolnitvi vseh predpisanih
pogojev.
Člen 141 Direktive Sveta
2006/112/ES
Vsaka država članice sprejme
posebne ukrepe, da se DDV ne obračuna za pridobitev blaga znotraj
Skupnosti, ki se v skladu z merili iz člena 40 opravi na njenem
ozemlju, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) pridobitev blaga opravi
davčni zavezanec, ki nima sedeža v tej državi članici, vendar je
identificiran za DDV v drugi državi članici;
(b) pridobitev blaga se opravi za
namene kasnejše dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec iz
točke (a) v isti državi članici;
(c) blago, ki ga davčni zavezanec
iz točke (a) tako pridobi, se neposredno odpošlje ali odpelje iz
druge države članice, kot je tista, v kateri je identificiran za
DDV, in je namenjeno prejemniku nadaljnje dobave;
(d) oseba, kateri je namenjena
nadaljnja dobava blaga je drug davčni zavezanec ali pravna oseba,
ki ni davčni zavezanec, identificiran/a za DDV v isti državi
članici;
(e) oseba iz točke (d) je bila
določena v skladu s členom 197 kot oseba, ki je dolžna plačati
davek za dobavo, ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v
državi članici, v kateri je dolžan davek.
Na podlagi 141. člena Direktive
Sveta 2006/112/ES, ki ga je Hrvaška prav tako morala implementirati
v svoj predpis s področja DDV, je pridobitev blaga na ozemlju
Hrvaške, ki jo opravi SI, oproščena plačila DDV.
a) Nadaljnja dobava blaga
prejemniku HR na ozemlju Hrvaške
Druga dobava blaga med SI in HR se
poimenuje kot tristranska dobava blaga, pri čemer se šteje, da je
slednja opravljena brez prevoza. Skladno z določilom 19. člena
ZDDV-1 je kraj dobave blaga brez prevoza kraj, kjer se blago
nahaja, ko se opravi dobava blaga.
V teh primerih, kadar je dobava
blaga opravljena pod pogoji iz 141. člena Direktive Sveta
2006/112/ES (glej točke od a do e), to blago pa se nato dobavi
končnemu prejemniku blaga, se kot plačnik DDV določi končni
prejemnik blaga – tretji v verigi, v opisanem primeru HR (pri čemer
posebej opozarjamo na izpolnjevanje pogoja iz točke c) – glej
obrazložitev na koncu tega pojasnila.
Plačnika DDV v primeru prave
tristranske dobave blaga določa 197. člen Direktive Sveta
2006/112/ES.
Člen 197 Direktive Sveta
2006/112/ES
1. DDV je dolžna plačati
oseba, kateri se opravi dobava blaga, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
(a) obdavčljiva transakcija je
dobava blaga, opravljena pod pogoji iz člena
141;
(b) oseba, kateri se opravi
dobava blaga, je drug davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec, identificiran/a za DDV v državi članici, v
kateri se opravi dobava;
(c) račun, ki ga izda davčni
zavezanec, ki nima sedeža v državi članici osebe, kateri je blago
dobavljeno, se izda v skladu z oddelki 3 do 5 poglavja
3.
[…]
SI je tako na ozemlju Hrvaške
opravil dobavo blaga, katere kraj dobave blaga je na ozemlju
Hrvaške skladno z določilom 19. člena ZDDV-1, pri čemer je plačnik
DDV za opravljeno dobavo blaga na ozemlju Hrvaške HR skladno z
določili hrvaškega nacionalnega predpisa (oz. 197. členom Direktive
Sveta 2006/112/ES).
Pomembno – SI mora za opravljeno dobavo blaga HR izdati
račun, na katerem ne sme zapisati določbe, da je dobava blaga
oproščena plačila DDV skladno z določilom 46. člena ZDDV-1 (saj ne
gre za dobavo blaga znotraj Unije), temveč mora na izdan račun
zapisati obvezno tudi navedbo »obrnjena davčna
obveznost«.
V povezavi z obvezno navedbo zapisa
»obrnjena davčna obveznost« na izdanem računu pri dobavi blaga HR,
glej tudi sodbo Sodišča EU, zadeva C-247/21 z dne 08.12.2022, Luxury
Trust Automobil (Avstrija), vsebina sodbe TRISTRANSKI POSEL
– Določitev končnega prejemnika dobave kot zavezanca za plačilo DDV
– Računi – Navedba ,Obrnjena davčna obveznost‘ – Obveznost –
Opustitev te navedbe na računu – Retroaktivni popravek
računa:
[…]
45 Člen
42 te direktive odstopa od uporabe navedenega pravila v okviru
tristranskih poslov, opredeljenih v členu 141 Direktive o DDV,
kadar pridobitelj po eni strani dokaže, da je zadevno pridobitev
znotraj Skupnosti opravil za potrebe poznejše dobave na ozemlju
države članice, določene v skladu s členom 40 te direktive, za
katero je bil v skladu s členom 197 navedene direktive kot
zavezanec za plačilo davka določen prejemnik, in kadar je
pridobitelj po drugi strani izpolnil obveznosti iz člena 265 iste
direktive v zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega
poročila.
46
V skladu s členom 197(1)(c) Direktive o DDV mora biti račun,
ki ga izda vmesni pridobitelj, izdan v skladu z določbami oddelkov
od 3 do 5 poglavja 3 naslova XI te direktive. Med temi določbami
člen 226, točka 11a, navedene direktive določa, da račun vsebuje
navedbo „Reverse Charge [Obrnjena davčna obveznost]“, kadar je
pridobitelj ali prejemnik zavezan za plačilo
DDV.
[…]
54 Kot
je generalna pravobranilka navedla v točki 46 sklepnih predlogov,
pa je smisel in namen navedb, ki jih mora račun vsebovati na
podlagi člena 226 Direktive o DDV, seznaniti naslovnika s pravno
oceno transakcije, ki jo opravi izdajatelj računa. Ta namen je še
bolj pomemben takrat, kadar ta izdajatelj računa meni, da za
plačilo DDV izjemoma ni zavezan on, temveč prejemnik
dobave.
55 Ker
je ureditev odstopanja, ki je določena v členih 42 in 141 Direktive
o DDV, fakultativna, formalnost, ki se zahteva s členom 226, točka
11a, te direktive, omogoča zagotavljanje, da se končni prejemnik
dobave seznani s svojimi davčnimi obveznostmi. Za ureditev obrnjene
davčne obveznosti je namreč značilno, da če med dobaviteljem in
davčnim zavezancem, ki je prejemnik dobave, ni prišlo do plačila
DDV, je to zato, ker je zadnjenavedeni zavezanec za plačilo tega
davka na podlagi te dobave (glej v tem smislu sodbo z dne 2. julija
2020, Terracult, C-835/18, EU:C:2020:520, točka 22). Zato v zvezi s
tem ne more biti negotovosti.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV-1, Uradni list
RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H, 90/15-ZDDV-1I,
77/18-ZDDV-1J, 59/19-ZDDV-1K, 72/19-ZDDV-1L, 175/20-ZIUOPDVE,
203/20-ZIUPOPDVE, 112/21-ZIUPGT, 196/21-ZDOsk, 206/21-ZDUPŠOP,
3/22-ZDDV-1M, 29/22-ZUOPDCE, 114/22-ZNUDDVE, 141/22-ZNUNBZ in
40/23-ZDavPR-B.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16,
50/17, 84/18, 77/19, 58/21, 205/21, 16/22, 82/22 in
17/23.
·
Direktiva Sveta 2006/112/ES (Uradni list EU,
št. L 347/06), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2022/890 z dne
3. junija 2022 (Uradni list EU, št. L 155/22).