www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

PRAVICA DO ODBITKA DDV – VEDENJE O SODELOVANJU PRI UTAJI DDV – Zmotna uporaba materialnega prava (02.12.2015)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 146/2013 (<a href=
"http://www.ddvpoznavalec.si/prikaziSodbo/84/2753/clanek.html"
target="_top">veza sodba UprS, št. I U 1804/2012</a>)</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
15.01.2015</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Nacionalni organi in sodišča
morajo pri dobavi znotraj EU davčnemu zavezancu zavrniti uporabo
pravice do odbitka vstopnega DDV, tudi kadar nacionalno pravo ne
vsebuje določb o taki zavrnitvi, če se na podlagi objektivnih
elementov ugotovi, da je ta davčni zavezanec vedel ali bi moral
vedeti, da je s transakcijo, na katero se sklicuje pri utemeljitvi
navedene pravice, sodeloval pri utaji DDV, storjeni v okviru
dobavne verige.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Po presoji Vrhovnega sodišča
okoliščine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo
odločitev, ne zadostujejo za zaključek, da je revidentka vedela ali
bi morala vedeti za goljufijo izdajatelja spornih računov v zvezi z
DDV. Védenja oziroma dolžnosti védenja o goljufiji v zvezi z DDV ni
mogoče utemeljiti s kakršno koli neskrbnostjo prejemnika računa pri
poslovanju, temveč z njegovo neskrbnostjo v povezavi s plačevanjem
DDV s strani izdajatelja računa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Reviziji se ugodi, sodba
Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1804/2012-24
z dne 29. 1. 2013 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se
odpravita odločbi Republike Slovenije, Ministrstva za finance,
Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Novo mesto, št.
DT-0610-48/2008-26-1204 z dne 4. 6. 2008, in Republike Slovenije,
Ministrstva za finance, št. DT-499-16-171/2008 z dne 31. 8.
2010.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožena stranka je dolžna
tožeči stranki povrniti stroške upravnega postopka na obeh stopnjah
in revizijskega postopka v višini 4.972,56 EUR z zakonskimi
zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku
izpolnitvenega roka do plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano sodbo je
prvostopenjsko sodišče v novem sojenju na podlagi prvega odstavka
63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ponovno
zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke)<a href=
"#_edn1" name="_ednref1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne
uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Novo mesto, št.
DT-0610-48/2008-26-1204 z dne 4. 6. 2008, s katero je
prvostopenjski davčni organ revidentki odmeril davek na dodano
vrednost (DDV) za december 2006 v znesku 13.436,82 EUR, februar
2007 v znesku 9.149,37 EUR ter april 2007 v znesku 31.860,00 EUR s
pripadajočimi obrestmi ter zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov
postopka. Tožena stranka je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo z
odločbo, DT-499-16-171/2008 z dne 31. 8. 2010, kot neutemeljeno
zavrnila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Sodišče prve stopnje je v
obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da se v obravnavani zadevi
glede na ugotovljene objektivne okoliščine, ki se nanašajo na
sklenitev posla, opustitev vodenja evidenc o nabavi in porabi
materiala ter ob upoštevanju neskladnosti izjav v postopku,
revidentki lahko očita, da je vedela oziroma da bi morala vedeti,
da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi
pravice do odbitka vstopnega DDV, povezana z goljufijo izdajatelja
računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Po mnenju prvostopenjskega sodišča je revidentka poslovala
neobičajno. Če bi ravnala s potrebno skrbnostjo dobrega
gospodarstvenika, ki se še zlasti pri sklepanju velikih poslov
pričakuje od preudarnega podjetnika, bi lahko prepoznala, da gre za
sumljiv posel.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Zoper sodbo sodišča prve
stopnje vlaga revidentka revizijo in se glede dovoljenosti sklicuje
na 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska
razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev
določb postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter
spremeni sodbo sodišča prve stopnje oziroma izpodbijano odločbo
razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu organu.
Priglaša stroške revizijskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Tožena stranka v odgovoru na
revizijo predlaga, da se revizija zavrne kot
neutemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Revizija je
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Revizija je dovoljena na
podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je
revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega
upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo
meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke
izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Vrednost
izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta znaša 54.446,19 EUR in
torej presega 20.000,00 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Revizija je izredno pravno
sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen
ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko vloži le zaradi
bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in
tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe
materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se
glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi
pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko
sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo
izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njem navedeni, po uradni
dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen
ZUS-1). V tem okviru je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti
revizije v obravnavani zadevi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. V obravnavani zadevi gre za
nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi treh računov, ki jih
je revidentki izdala družba A., d. o. o., za katero je davčni organ
ugotovil, da je neplačujoč gospodarski subjekt oziroma „missing
trader“ v smislu 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1925/2004.
Revidentki je bil iz naslova DDV dodatno odmerjen davek za mesec
december 2006, februar 2007 in april 2007, skupaj z obrestmi, v
skupni višini 57.075,31 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Zakon o davku na dodano
vrednost (v nadaljevanju ZDDV; veljaven v letu 2006, na katero se
del obravnavane obdavčitve nanaša) v drugem odstavku 40. člena
določa, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne
obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah
blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca (vstopni DDV),
če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za
namene svojih obdavčenih transakcij. Za uveljavljanje pravice do
odbitka vstopnega DDV, mora imeti davčni zavezanec račun (1. točka
sedmega odstavka 40. člena ZDDV). Vsebinsko enaki določbi ima tudi
ZDDV-1 (ki je veljal od 1. 1. 2007 dalje, torej v obdobju, na
katero se nanaša drugi del revidentkine obveznosti iz izpodbijane
odločbe), v prvem odstavku 63. člena in prvem odstavku 67.
člena.<a href="#_edn2" name="_ednref2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Po ustaljeni upravnosodni
praksi Vrhovnega sodišča<a href="#_edn3" name="_ednref3" title=
""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>,
ki sledi stališčem Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), ki
jih je to sprejelo v številnih zadevah v zvezi s problematiko
nepriznavanja pravice do odbitka vstopnega DDV<a href="#_edn4"
name="_ednref4" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></a>,
sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti praviloma
odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so
kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na
dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima
davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga
ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre
za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec
ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se
sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo,
ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt
višje v dobavni verigi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Iz v upravnem postopku
ugotovljenega dejanskega stanja, ki je povzeto v obeh upravnih
odločbah in sodbi sodišča prve stopnje, na katero je Vrhovno
sodišče vezano, izhaja, da se revidentka ukvarja s predelavo
nerjavnega jekla. V letih 2006 in 2007 je po naročilu S., d. o. o.,
izdelala cisterne, ki jih je navedeni družbi tudi prodala, izdelane
pa so bile iz odpadnih cistern, s katerimi je pred tem razpolagala
S., d. o. o. Del opreme za izdelavo novih cistern, rabljeno
procesno opremo iz nerjavečega jekla, ki je po vsebini in vrsti
tudi specificirana na računu, je revidentka nabavila pri družbi A.,
d. o. o. Ni sporno, da je bilo blago oziroma material
dobavljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Relevantnih je več pravnih
poslov: 1. S., d. o. o., je rabljeno blago prodala družbi A., d. o.
o., kar potrjujejo pogodbe in izdani računi s strani družbe S., d.
o. o., kupcu A, d. o. o., ki so bili tudi plačani. 2. S., d. o. o.,
je pri revidentki izrazila povpraševanje po izdelavi novih cistern.
Glede na izpovedbe Z. Z. je imela S., d. o. o., ki se ukvarja tudi
z vinogradništvom, na zalogi stare, poškodovane cisterne, ki so
bile še vedno uporabne, zato sta se z njenim predstavnikom
dogovorila, da predela te cisterne, del opreme, ki jo je S., d. o.
o., pred tem že prodala in jo je revidentka potrebovala za
predelavo, pa naj bi zagotovila S., d. o. o., sama. Tako je del
opreme za izdelavo novih cistern revidentka kupila od S., d. o. o.,
del pa od A., d. o. o., pri čemer s predstavniki A., d. o. o., ni
sodelovala, saj naj bi dogovor o nakupu blaga potekal prek S., d.
o. o. V zvezi s pravnim poslom med S., d. o. o., in revidentko so
priloženi trije računi in tri pogodbe. Prevoz tega blaga naj bi
opravila prevoznika M. M. in B. in C. D., za kar so prav tako
priloženi računi. V zvezi s pravnim poslom med revidentko in A., d.
o. o., so v spisu trije računi in tri pogodbe, prav tako ni sporno,
da je revidentka za blago na TRR A., d. o. o., nakazala skupno
326.677,14 EUR. Prevoz naj bi izvedel S., d. o. o., saj naj bi šlo
za manjše dele, in sicer z lastnim prevozom, zaradi česar po
navedbah revidentke v zvezi z dobavo ni prevoznih listin. 3.
Revidentka je izdelala nove cisterne (za kar je ob omenjenem blagu
potrebovala še druge dele, ki jih je kupila od drugih pravnih oseb,
računi v spisu) in jih prodala družbi S., d. o. o., ki je bila
torej končni kupec izdelanih oziroma predelanih cistern.
Transakcije po navedenih poslih so bile opravljene na predmetne
transakcijske račune.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. V obravnavani zadevi gre za
ponovni revizijski postopek, saj je Vrhovno sodišče s sklepom X Ips
82/2011 z dne 15. 11. 2012 revidentkini reviziji ugodilo in zaradi
zmotne uporabe materialnega prava (glede tega pod kakšnimi pogoji
se sme zavrniti pravica do odbitka vstopnega DDV) razveljavilo
sodbo prvostopenjskega sodišča I U 1852/2009 ter zadevo vrnilo temu
sodišču v novo sojenje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. V ponovnem revizijskem
postopku ni več sporno, da so prvi trije pogoji za odbitek
vstopnega DDV, navedeni v 10. točki obrazložitve te sodbe,
izpolnjeni, saj je bilo ugotovljeno, da je bilo blago oziroma
material dobavljeno in uporabljeno za nadaljnje transakcije, prav
tako pa ni očitkov v smeri, da izstavljeni računi ne bi bili
formalno popolni. Sporno v obravnavanem primeru ostaja le še to,
ali se lahko revidentki na podlagi ugotovljenih objektivnih
okoliščin poslovanja očita, da je vedela ali bi morala vedeti, da
je bil posel z družbo A., d. o. o., povezan z goljufijo, ki jo je
storila ta družba ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni
verigi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Neutemeljen je revizijski
ugovor, da v obravnavani zadevi sploh ni mogoče ugotavljati
revidentkine odgovornosti za spregled okoliščin, ki kažejo na
goljufijo, saj nacionalna zakonodaja v letih 2006 in 2007, ko naj
bi revidentka sklenila sporne posle, ni vsebovala določil, na
podlagi katerih bi bilo mogoče zavezancu zavrniti pravico do
odbitka vstopnega DDV zgolj iz razloga, ker ni preveril objektivnih
okoliščin v zvezi s poslovanjem dobavitelja. Do tega vprašanja se
je v nedavni sodbi v združenih zadevah C-131/13, C-163/13 in 164/13
z dne 18. decembra 2014 opredelilo tudi SEU, ki je sprejelo
stališče, da je Šesto direktivo treba razlagati tako, da morajo
nacionalni organi in sodišča pri dobavi znotraj EU davčnemu
zavezancu zavrniti uporabo pravice do odbitka DDV, tudi kadar
nacionalno pravo ne vsebuje določb o taki zavrnitvi, če se na
podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je ta davčni zavezanec
vedel ali bi moral vedeti, da je s transakcijo, na katero se
sklicuje pri utemeljitvi navedene pravice, sodeloval pri utaji
davka na dodano vrednost, storjeni v okviru dobavne verige. Pri tem
je poudarilo, da je zahteva dobre vere odraz splošne prepovedi
zlorabe in utaje ter načela, po katerem ne more biti nihče deležen
pravic, izhajajočih iz pravnega sistema EU, za namene zlorabe ali
goljufije. To načelo v sistemu DDV izhaja iz same sistematike tega
sistema, tako da ga ni treba določiti v zakonodaji. Tako kot SEU ni
potrebovalo posebnih določb v Šesti direktivi, da je potrdilo
obstoj načela dobre vere, tudi nacionalna sodišča ne potrebujejo
nacionalnih določb, da to načelo uporabijo v konkretnih
primerih.<a href="#_edn5" name="_ednref5" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[5]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Vrhovno sodišče glede na
revidentkine ugovore, da v inšpeciranem obdobju kriteriji za
ugotavljanje objektivnih elementov niso bili določeni in se nanje
davčni organi in sodišče ne morejo sklicevati, pojasnjuje, da
posamični objektivni kriteriji v pozitivni zakonodaji (še vedno)
niso izrecno določeni, saj tudi ne morejo biti, ker je opredelitev
ukrepov, ki jih je v posameznem primeru razumno zahtevati od
davčnega zavezanca, da zagotovi, da njegove transakcije ne bodo del
goljufije drugega trgovca, odvisna od okoliščin posameznega
primera. Gre za subsumpcijo konkretnega ravnanja davčnega zavezanca
pod nedoločen pojem (pravni standard) zadostne skrbnosti pri
poslovanju (v odnosu do goljufije drugega subjekta na trgu), ki jo
opravi davčni organ oziroma sodišče v vsakem posameznem primeru
posebej ob upoštevanju namena ureditve pravice do odbitka vstopnega
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Sodišče prve stopnje in
davčna organa so presodili, da za zaključek, da je revidentka
vedela ali bi morala vedeti za goljufijo izdajatelja spornih
računov v zvezi z DDV, zadostujejo sledeče dejanske ugotovitve:
revidentka ni vodila evidenc o nabavi in porabi materiala za
izdelavo novih cistern; ni vodila obračuna stroškov proizvodnje in
dokončnih poslovnih učinkov; s predstavniki družbe A., d. o. o., ni
nikoli sodelovala, saj je samo podpisala pogodbe, na podlagi
katerih ji je družba A., d. o. o., nato izstavila račune, vse
dogovore glede posla pa je revidentka opravila neposredno z
direktorjem družbe S., d. o. o., za katero je izdelala nove
cisterne; revidentka je sprejela ponudbo za izdelavo novih cistern
in se dogovarjala o nakupu starih cistern in o ceni, še preden je
od naročnika S., d. o. o., dobila podatek, ali bo tretji (A., d. o.
o.), ki ji je bil predočen kot lastnik procesne opreme na
cisternah, pripravljen prodati to opremo in za koliko.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Sodišče prve stopnje je
presodilo, da navedene okoliščine kažejo na neobičajno poslovanje
revidentke in nenormalen način sklepanja pogodb v gospodarstvu. Po
njegovem mnenju se lahko revidentki utemeljeno očita, da ni ravnala
s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, saj je vstopila v zanjo
največji posel brez kakršnega koli sodelovanja s poslovnim
partnerjem. Zahteva, da se mora preudaren trgovec pozanimati o
drugem trgovcu, od katerega namerava kupiti blago, po mnenju
prvostopenjskega sodišča ni prevelika.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Po presoji Vrhovnega sodišča
okoliščine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo
odločitev, ne zadostujejo za zaključek, da je revidentka vedela ali
bi morala vedeti za goljufijo izdajatelja spornih računov v zvezi z
DDV. Védenja oziroma dolžnosti védenja o goljufiji v zvezi z DDV ni
mogoče utemeljiti s kakršno koli neskrbnostjo prejemnika računa pri
poslovanju, temveč z njegovo neskrbnostjo v povezavi s plačevanjem
DDV s strani izdajatelja računa.<a href="#_edn6" name="_ednref6"
title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[6]</span></span></span></a>
Ker je zavrnitev pravice do odbitka izjema od temeljnega načela,
ukrepi, ki se zahtevajo od davčnih zavezancev, ne smejo preseči
tistega, kar je nujno potrebno za preprečevanje davčnih
utaj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Po presoji Vrhovnega sodišča
opustitev vodenja evidenc o nabavi in porabi materiala za izdelavo
novih cistern ter obračuna stroškov proizvodnje in dokončnih
poslovnih učinkov nedvomno izkazuje revidentkino neskrbnost pri
njenem poslovanju. Vendar te okoliščine same po sebi in tudi kot
celota niso takšne narave, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče
zaključiti, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za
nepravilnosti oziroma za goljufijo družbe A., d. o. o., v zvezi z
DDV, saj je imela ta družba v času spornega poslovanja z revidentko
veljavno identifikacijsko številko za DDV, njena procesna oprema je
bila na podlagi sklenjene pogodbe z revidentko dobavljena, za
opravljeno dobavo pa je izdala račune in na njih izkazala izhodni
DDV. Med opustitvijo vodenja evidenc o dobavi in sestavo končnega
obračuna (pri čemer ni sporno, da je bila dobava opravljena) ter
vedenjem o davčni goljufiji izdajateljice računov po presoji
Vrhovnega sodišča ni logične povezave.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Res je, da se od davčnega
zavezanca praviloma zahteva, da preveri, s kom sklepa posel in kdo
je izdajatelj računa, na podlagi katerega uveljavlja pravico do
odbitka vstopnega DDV. Vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča
treba v obravnavani zadevi upoštevati konkretne okoliščine, v
katerih je potekal revidentkin sporni posel z družbo A., d. o. o.,
in položaj, ki ga je pri tem poslovanju imela družba S., d. o. o.,
kot revidentkin končni naročnik novih cistern. Glavni revidentkin
posel je bila izdelava novih cistern za družbo S., d. o. o. S
predstavnikom te družbe je revidentka ves čas sodelovala in se
dogovarjala o načinu izvedbe. Logično je, da je za izdelavo novih
cistern revidentka potrebovala material in nič neobičajnega ni, da
se je o količini, kakovosti in dobavi materiala (starih cistern, ki
jih je revidentka predelala v nove) revidentka dogovarjala z
naročnikom, ki je bil tudi sam zainteresiran za kakovostno izdelavo
naročenih novih cistern. Ob upoštevanju dejstva, da so bile vse
stare cisterne in procesna oprema v naravi ves čas pri družbi S.,
d. o. o., kjer si jih je revidentka lahko tudi ogledala in ocenila
njihovo vrednost, revidentki ni mogoče očitati, da je zgolj zato,
ker ni pridobila informacij o družbi A., d. o. o. (ki je bila sicer
formalni lastnik dela starih cistern, ker ji je družba S., d. o.
o., del procesne opreme že prodala, še preden se je dogovorila z
revidentko o nakupu starih cistern za predelavo, vendar pa procesne
opreme še ni pridobila v posest), ravnala neskrbno v odnosu do
davčne goljufije družbe A., d. o. o. Pri tem je treba upoštevati,
da revidentka ni imela nobene potrebe, da se o ogledu in prevozu
procesne opreme, ki jo je formalno kupila od A., d. o. o.,
dogovarja s to družbo, saj je bila oprema ves čas na dvorišču
družbe S., d. o. o., s katero se je revidentka tudi dogovorila o
načinu dostave. Ob upoštevanju predstavljenih konkretnih okoliščin
posla in vloge posrednika, ki jo je v obravnavani zadevi imela
družba S., d. o. o., po presoji Vrhovnega sodišča revidentki ni
mogoče očitati, da je poslovala do take mere neobičajno, da se ji
lahko očita, da je vedela oziroma da bi vsaj morala vedeti za
nepravilnosti oziroma davčno goljufijo družbe A., d. o. o., kar
revidentki očita sodišče prve stopnje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Ne drži niti očitek sodišča
prve stopnje, da bi morala revidentka imeti stik z družbo A., d. o.
o., že zato, ker je šlo pri obravnavanem poslu za enega največjih
revidentkinih poslov. Revidentka je sama navedla, česar ji nihče ne
oporeka, da je bil zanjo eden največjih poslov izdelava novih
cistern. To pa je kvečjemu posel med revidentko in naročnico novih
cistern družbo S., d. o. o., s katero pa je revidentka ves čas
sodelovala in se dogovarjala o ceni. Posel med revidentko in družbo
A., d. o. o., je bil zgolj „pomožni“ posel za nabavo materiala
oziroma procesne opreme za izdelavo novih cistern, zato
intenzivnosti revidentkine neskrbnosti ni mogoče utemeljevati z
okoliščino, da je bila transakcija, na podlagi katere revidentka
uveljavlja pravico do odbitka vstopnega DDV, eden največjih
revidentkinih poslov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Glede na navedeno Vrhovno
sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi niso bile ugotovljene
okoliščine, ki bi v zadostni meri izkazovale neskrbnost revidentke
v zvezi z davčnimi nepravilnostmi izdajateljice računov, zato niso
izpolnjeni pogoji za zavrnitev pravice do vstopnega DDV oziroma
posledično za odmero dodatnega DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Takšen zaključek Vrhovnega
sodišča sledi stališčem, ki jih je v zadevah s primerljivimi
dejanskimi okoliščinami sprejelo SEU. V združenih zadevah C-80/11
in C-142/11, Mahagében kft, je denimo v 2. točki izreka sodbe
navedlo, da je treba člene 167, 168(a), 178(a) in 273 Direktive
Sveta 2006/112/ES razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni
praksi, v skladu s katero davčni organ zavrne pravico do odbitka,
ker se davčni zavezanec ni prepričal, ali je imel izdajatelj računa
za blago, glede katerega se uveljavlja pravica do odbitka, status
davčnega zavezanca, ali je imel blago na voljo in ali ga je lahko
dobavil ter ali je izpolnil obveznosti glede napovedi in plačila
DDV, oziroma ker navedeni davčni zavezanec razen tega računa nima
drugih dokumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dokazati, da
so navedene okoliščine podane, čeprav so izpolnjeni vsebinski in
formalni pogoji, ki so v Direktive Sveta 2006/112/ES določeni za
uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV, in davčni zavezanec
nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo
na področju dejavnosti izdajatelja računov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>25. Ker je bilo v obravnavani
zadevi materialno pravo glede vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji
za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, zmotno uporabljeno,
je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1
reviziji ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da
je tožbi ugodilo ter odločbi prvostopenjskega upravnega organa in
tožene stranke na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64.
člena ZUS-1 odpravilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>26. Revidentka je z revizijo
uspela. Ker je Vrhovno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo in
samo odpravilo odločbi davčnih organov, je odločilo tudi o stroških
upravnega postopka na prvi in drugi stopnji ter o stroških obeh
revizijskih postopkov. Stroški upravnega postopka na prvi in drugi
stopnji temeljijo na tretjem odstavku 79. člena Zakona o davčnem
postopku (ZDavP-2), na podlagi katerega gredo stroški davčnega
postopka v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno
za zavezanca za davek. Revidentko sta v upravnem postopku na obeh
stopnjah zastopali pooblaščenki - davčni svetovalki, ki nista
odvetnici. Na podlagi 28. člena Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 se
za pooblaščence, ki niso odvetniki, stroški odmerijo po pravilih
njihovega stanovskega združenja, če so člani takega združenja,
vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi.
Ob upoštevanju navedenega je Vrhovno sodišče revidentki na podlagi
Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) - tar. št. 2200 v
zvezi z Opombo 2(1) Tarife<a href="#_edn7" name="_ednref7" title=
""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[7]</span></span></span></a>
glede na vrednost spornega predmeta za sestavo pripomb na zapisnik
in sestanek s stranko priznalo 736,00 EUR (količnik 1) in 368,00
EUR za sestavo pritožbe (tar. št. 2201 v zvezi z opombo 2(1)
Tarife, količnik 0,5) ter 20% DDV od nagrade (220,80 EUR), skupaj
torej 1.324,80 EUR. Stroški obeh revizijskih postopkov temeljijo na
določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom
22. člena ZUS-1 in so odmerjeni na podlagi tretjega odstavka 25.
člena ZOdvT. Na podlagi tar. št. 3.300 je revidentki ob upoštevanju
vrednosti spornega predmeta treba priznati 2.944,00 EUR (2 x
1.472,00 EUR) nagrade za oba postopka z revizijo, pavšalni znesek
40,00 EUR (2 x 20,00 EUR) za plačilo poštnih in telekomunikacijskih
storitev po tar. št. 6002, pavšalni znesek 55,80 EUR za
fotokopiranje po tar. št. 6000 (2 x 27,90 EUR) ter 20 % DDV od
nagrade in izdatkov (607,96 EUR), skupaj torej 3.647,76 EUR. Tožena
stranka je tako dolžna revidentki povrniti stroške postopka v
višini 4.972,56 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe. O stroških
upravnega spora pred sodiščem prve stopnje Vrhovno sodišče ni
odločalo, saj sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 163.
člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 o stroških
postopka odloča le na zahtevo stranke, v kateri mora stranka
opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, česar pa
revidentka v tožbi ni storila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Vračilo plačanih sodnih taks bo
v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1)
v zvezi z določbo točke c. Opombe 6.1. Taksne tarife izvršilo
prvostopenjsko sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Revidentka je univerzalna pravna
naslednica Z. Z., s. p., ki je nastopal kot davčni zavezanec v
upravnem postopku na prvi in drugi stopnji. Vrhovno sodišče v tej
odločbi zaradi preglednosti uporablja enoten izraz revidentka,
čeprav gre za presojo skrbnosti ravnanja revidentkinega pravnega
prednika ter posledično njegovega vedenja o goljufivi
transakciji.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[2]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Takšna ureditev izhaja tudi iz
določb členov 2 (1), 17 (1), (2) (a), 18 (1), 22 (3), 28 (g), (h)
Šeste Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 s spremembami
(v nadaljevanju Šesta direktiva) in določb členov 2 (1)(a) in (c),
167, 168(a), 178, 220, 226 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28.
11. 2006 (veljavna 1. 1. 2007; ta je razveljavila in nadomestila
zakonodajo EU o DDV, zlasti Šesto direktivo), ki jih je Republika
Slovenija prenesla v določbe ZDDV in ZDDV-1 (1. člen Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost –
ZDDV-E; Ur. l. RS, št. 114/2004 in ZDDV-1).</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[3]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Prim. npr. sodbe VSRS X Ips
352/2011 z dne 21. 11. 2012, X Ips 150/2012 z dne 18. 7. 2013 in X
Ips 211/2013 z dne 10. 4. 2014.</span></p>
</div>
<div id="edn4">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref4" name="_edn4" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[4]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Prim. npr. sodbe SEU v zadevah
C-255/02, Halifax plc., z dne 21. februarja 2006, v združenih
zadevah C-354/03, C-355/03, C-484/03, Optigen Ltd., z dne 12.
januarja 2006, v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04, Axel
Kittel, z dne 6. julija 2006, ter v novejšem času v združenih
zadevah C-80/11 in C-142/11, Mahagében kft, z dne 21. 6. 2012 ter v
zadevi C-324/11, Gábor Tóth, z dne 6. 9. 2012.</span></p>
</div>
<div id="edn5">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref5" name="_edn5" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[5]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Prim. tudi Sklepne predloge
generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja v združenih zadevah
C-131/13, C-163/13 in 164/13, predstavljene 11. septembra
2014.</span></p>
</div>
<div id="edn6">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref6" name="_edn6" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[6]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Prim. sodbo VSRS X Ips 211/2013
z dne 10. 4. 2014.</span></p>
</div>
<div id="edn7">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref7" name="_edn7" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[7]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Ta tarifa se v obravnavanem
primeru uporablja skladno z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške
tarife (Uradni list RS, št. 2/2015).</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'> </p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

ODLOG UGOTAVLJANJA DAVČNE OBVEZNOSTI po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 (podrobnejši opis)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
11.12.2024 - 09:09:16
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
04.12.2024 - 08:10:16
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ – obračun za OKTOBER 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
04.11.2024 - 10:26:17

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjev poziv tlačanom
Kako lahko vsak prebivalec sodeluje pri soobli ...
27.11.2024 - 11:58:58
Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48

ARHIV