Številka:
09/DS/2017
Datum:
09.02.2017
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-1), opravlja
tako obdavčeno dejavnost, za katero lahko uveljavi pravico do
odbitka DDV, kot tudi oproščeno dejavnost, za katero ne more
uveljaviti pravice do odbitka DDV. V sklopu oproščene dejavnosti
opravlja dejavnost oddajanja nepremičnine v najem drugemu davčnemu
zavezancu, identificiranemu za namene DDV in s sedežem v Sloveniji
(v nadaljevanju SI-2). Transakcija najema je oproščena plačila DDV
skladno z določili 2. točke 44. člena ZDDV-1 (SI-1 in SI-2 nista
predložila izjave skladno z določili 45. člena ZDDV-1).
SI-1 je v januarju 2017
nepremičnino, katero sam uporablja za opravljanje svoje (obdavčene)
dejavnosti in je delno oddaja v najem, obnovil (primeroma pleskanje
vseh prostorov, polaganje parketa, menjava stavbnega pohištva
itd.), za kar je od drugih davčnih zavezancev, identificiranih za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji, prejel račune brez
obračunanega DDV, saj se SI-1 šteje kot plačnik DDV skladno z
določili 76.a člena ZDDV-1.
Vprašanje:
·
Ali ima SI-1 pravico do odbitka DDV,
ki ga je plačal kot naročnik gradbenih storitev na podlagi 76.a
člena ZDDV-1, v celoti ali le deloma?
·
V kolikor ima pravico do odbitka DDV
le deloma, ali lahko določi znesek DDV, ki je odbiten in znesek
DDV, ki ni odbiten, na podlagi prometa, ki ga SI-1 ustvari z
opravljanjem obdavčene in oproščene dejavnosti?
Mnenje
SI-1 ima v opisanem primeru pravico
do odbitka DDV samo v višini (»deležu«) DDV, ki se pripiše
transakcijam, za katere lahko uveljavi pravico do odbitka DDV (tj.
njegovi obdavčeni dejavnosti).
Ker se gradbene storitve nanašajo na
nepremičnino, ki jo SI-1 uporablja tudi za transakcije (oddajanje v
najem), za katere ne sme uveljaviti pravice do odbitka DDV, SI-1
znesek DDV, ki se lahko odbije, ugotovi na podlagi naslednjih
načinov:
·
primarno mora uporabiti metodo
dejanskih podatkov na podlagi knjigovodskih ali izvenknjigovodskih
evidenc – 1. alineja prvega odstavka 105. člena PZDDV;
·
v kolikor metode, navedene v
predhodni alineji, ne more uporabiti, lahko uporabi metodo enega
odbitnega deleža za celotno dejavnost ali več odbitnih deležev
(skladno z dejavnostmi, s stroškovnimi mesti, različnimi ključi
itd.) – 2. in 3. alineja prvega odstavka 105. člena
PZDDV.
Obrazložitev
Skladno z določilom 67. člena ZDDV-1
in podrobnejšimi določili 107. člena PZDDV lahko davčni zavezanec,
ki je določen kot plačnik DDV v skladu s 76.a členom ZDDV-1,
uveljavlja odbitek DDV, če so izpolnjeni predpisani
pogoji.
107. člen PZDDV
(67. člen ZDDV-1)
[…]
(4) Kot odbitek DDV se šteje
tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec kot naročnik ali kupec
oziroma kot prejemnik blaga ali storitev plačal v skladu z 2.
in 4. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 76. člena ter
76.a členom ZDDV-1. Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek
DDV, ki ga je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, kot
prejemnik storitve plačal v skladu s 3. točko prvega odstavka 76.
člena ZDDV-1, razen zneska DDV, ki ga je plačala oseba iz d) točke
prvega odstavka 4. člena ZDDV-1.
[…]
Vendar je pred uveljavitvijo te
pravice treba določiti njen obseg, kot to določa 63. člen ZDDV-1.
Slednji je namreč odvisen od nameravane uporabe zadevnega blaga
in/ali storitev, kar pomeni, da je pravica do odbitka DDV omejena
samo na znesek (»delež«) DDV, ki se pripiše transakcijam, za katere
se lahko uveljavi pravica do odbitka DDV (glej prvi odstavek 65.
člena ZDDV-1).
63. člen ZDDV-1
(obseg pravice)
(1) Davčni zavezanec ima pravico,
da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan
plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če
je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za
namene svojih obdavčenih transakcij, in
sicer:
a) DDV, ki ga je dolžan plačati
ali ga je plačal v Sloveniji za blago ali storitve, ki mu jih je
ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;
[…]
65. člen ZDDV-1
(odbitni delež)
(1) Za blago in storitve, ki jih
davčni zavezanec potrebuje tako za transakcije, pri katerih DDV
lahko odbije v skladu s 63. členom tega zakona, kot za transakcije,
pri katerih DDV ne sme odbiti, se lahko odbije samo tak delež DDV,
ki se pripiše prvim transakcijam. Ta delež se določi v skladu s tem
členom za vse transakcije, ki jih opravi davčni
zavezanec.
[…]
Ni odveč opozoriti, da skupino t.i.
nepravih oprostitev, pri katerih davčni zavezanec nima pravice do
odbitka DDV, opredeljuje (tudi) 44. člen ZDDV-1. Skladno z 2. točko
44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščen tudi najem nepremičnin
(razen navedenih izjem), v kolikor se najemodajalec in
najemojemalec nista odločila (oz. ker ne izpolnjujeta pogojev) za
obdavčitev navedene transakcije skladno z določili 45. člena
ZDDV-1.
2. Oprostitve za določene druge
dejavnosti
44. člen ZDDV-1
(druge oproščene
dejavnosti)
Plačila DDV so oproščene tudi
naslednje transakcije:
[…]
2. najem oziroma zakup
nepremičnin (vključno z leasingom), razen:
– nastanitev v hotelih ali
podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v
počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih,
namenjenih kampiranju;
– dajanja v najem garaž in
površin za parkiranje vozil;
– dajanja v najem trajno
instalirane opreme in strojev;
– najema sefov;
[…]
Glede na to, da davčni zavezanec
opravlja tako obdavčeno dejavnost, za katero lahko uveljavi pravico
do odbitka DDV, kot tudi oproščeno dejavnost, za katero ne more
uveljaviti pravice do odbitka DDV, je treba določiti obseg (delež)
pravice do odbitka DDV, kot to opredeljuje že prej navedeni prvi
odstavek 65. člena ZDDV-1 v povezavi s podrobnejšimi določili 105.
člena PZDDV.
105. člen PZDDV
(Opravljanje obdavčene in
oproščene dejavnosti)
(1) Davčni zavezanec iz prvega
odstavka 65. člena ZDDV-1 lahko uporabi eno od naslednjih
možnosti:
– odbija DDV za obdavčeno
dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka
DDV po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali
zunajknjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem zaračunanem
DDV (na prejetih računih in ob uvozu) in znesku DDV, za katerega se
prizna pravica do odbitka;
– določi znesek DDV, ki ga sme
odbiti, z uporabo odbitnega deleža v skladu s 65. členom ZDDV-1 za
celotno dejavnost, če ne more zagotoviti podatkov na način iz prve
alineje tega odstavka;
– določi znesek DDV, ki ga sme
odbiti, z uporabo več odbitnih deležev, ločeno za vsako področje
svoje dejavnosti v skladu s sedmim odstavkom 65. člena ZDDV-1.
Področje dejavnosti po tej alineji pomeni katero koli raven
dejavnosti zavezanca po standardni klasifikaciji dejavnosti ali
organizacijsko enoto zavezanca (kot npr. dislociran obrat, poslovna
enota ipd).
[…]
(3) Razdelitev zaračunanega
DDV na del, ki se sme odbiti, in na del, ki se ne sme odbiti, mora
davčni zavezanec opraviti pred predložitvijo obračuna
DDV.
[…]
Glede na to, da se v praksi
mnogokrat znesek (»delež«) odbitka DDV določi na podlagi enega
odbitnega deleža na podlagi prometa (tj. skladno z 2. alinejo
prvega odstavka 105. člena PZDDV), naj opozorimo, da 105. člen
PZDDV v bistvu podaja »vrstni« red ugotavljanja pravice do odbitka
DDV – tj. davčni zavezanec odbija DDV po dejanskih podatkih, šele
če teh ne more zagotoviti, lahko določi znesek DDV, ki ga sme
odbiti, z uporabo odbitnega deleža.
Vrstni red, ki ga podaja 105. člen
PZDDV, zasleduje cilj po najbolj natančni metodi ugotavljanja
višine odbitka DDV, kar je pri nepremičninah dokaj enostavno
določiti z metodo razdelitvenega ključa na podlagi površine
nepremičnine. Slednje na nek način potrjuje tudi sodba Sodišča EU v zadevi C-332/14 z dne 09.06.2016 v zadevi
Wolfgang in Dr. Wilfried Rey
Grundstücksgemeinschaft:
»34 Ker so pri transakcijah, kot so te v postopku v glavni
stvari, ko gre za oddajanje v najem različnih delov stavbe,
nekatere od njih odbitne, nekatere pa niso odbitne, predložitveno
sodišče preveriti, ali uporaba metode za izračun pravice do
odbitnega deleža z razdelitvenim ključem na podlagi površine lahko
zagotavlja bolj natančen rezultat od rezultata, ki izhaja iz
uporabe metode na podlagi prometa.«
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano
vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in
90/15-ZDDV-1I.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16 in
86/16.