Številka:
30/DS/2016
Datum:
22.08.2016
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-1), se je z
drugim davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV in s
sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-2) dogovoril za prodajo
»stare« nepremičnine – objekt z zemljiščem, od prve uporabe oziroma
vselitve je minilo več kot 2 leti.
SI-1 in SI-2 sta se dogovorila, da
bo navedena transakcija predmet obdavčitve z DDV skladno z določili
45. člena ZDDV-1, saj bo kupec navedeno nepremičnino uporabljal za
dejavnost, za katero ima pravico do celotnega odbitka
DDV.
Ostali podatki:
·
transakcija z nepremičnino je bila
izvedena 10.08.2016 (nastanek obdavčljivega
dogodka);
·
SI-1 in SI-2 izjavo o obdavčitvi
transakcije z DDV predložita davčnemu organu dne
15.09.2016.
Vprašanje:
·
Ali sta SI-1 in SI-2 posredovala
izjavo po 45. členu ZDDV-1 pravočasno, glede na zadnjo spremembo
78. člena PZDDV, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 45/16 z dne
27.06.2016?
Mnenje
Skladno z določili spremenjenega 78. člena PZDDV, ki velja od
01.07.2016 naprej, sta SI-1 in SI-2 izjavo, sestavljeno za namene
drugega odstavka 45. člena ZDDV-1, predložila pravočasno. Na
podlagi spremenjenega 78. člena PZDDV namreč izhaja, da se izjava lahko predloži do zadnjega
delovnega dne meseca, ki sledi mesecu nastanka obdavčljivega
dogodka (obdavčljivi dogodek je v opisanem primeru nastal
10.08.2016, zadnji delovni dan meseca, ki sledi 10.08.2016 je
30.09.2016).
Pri tem pa opozarjamo, da naj bodo davčni zavezanci pozorni na
opozorilo v zaključku tega pojasnila.
Obrazložitev
Skladno z določilom 7. točke 44. člena ZDDV-1 so plačila DDV
oproščene transakcije dobave objektov ali delov objektov in
zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen, če je od
njihove vselitve/uporabe poteklo dve leti od začetka prve
vselitve/uporabe.
44. člen ZDDV-1
(druge oproščene
dejavnosti)
Plačila DDV so oproščene tudi
naslednje transakcije:
[…]
7. dobava objektov ali delov
objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen
če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič
vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden
potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve
vselitve;
[…]
Ne glede na 7. točko 44. člena
ZDV-1, lahko transakcija (oproščena plačila DDV) podleže obdavčitvi
z DDV, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 45. člena ZDDV-1 in
podrobnejših določil 78. člena ZDDV-1.
45. člen ZDDV-1
(pravica do izbire za obdavčitev
transakcij v zvezi z nepremičninami)
(1) Davčni zavezanec, ki opravlja
transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8.
točki 44. člena tega zakona, se lahko dogovori z najemnikom,
zakupnikom, leasingojemalcem oziroma kupcem nepremičnine – davčnim
zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od
navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV,
obračunal DDV po predpisani stopnji.
(2) Davčni zavezanec obračuna
DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če z najemnikom oziroma
kupcem nepremičnine pred opravljeno dobavo davčnemu organu
predložita vsak svojo izjavo v elektronski
obliki.
Drugi odstavek 45. člena ZDDV-1 tako
določa, da se mora izjava predložiti pred opravljeno dobavo
(torej pred nastankom obdavčljivega dogodka).
Podrobnejša določila v povezavi s
pravico do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z
nepremičninami, podaja (spremenjen) 78. člen ZDDV-1.
78. člen PZDDV
(Izjavi po 45. členu
ZDDV-1)
Davčna zavezanca svoji izjavi,
sestavljeni za namene drugega odstavka 45. člena ZDDV-1, predložita
davčnemu organu v
elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-Iz do
zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal
obdavčljivi dogodek. Obrazec DDV-Iz je v Prilogi XVII k
temu pravilniku in je njegov sestavni del.
Iz vsebine 78. člena PZDDV (v
uporabi od 01.07.2016 naprej) tako izhaja, da se izjava lahko
predloži do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi mesecu
nastanka obdavčljivega dogodka.
V opisanem primeru je obdavčljivi
dogodek nastal 10.08.2016, kar pomeni, da je izjava predložena
pravočasno, če je predložena do (vključno) 30.09.2016.
Opozorilo: Pravilniki kot
podzakonski predpisi se sprejemajo za izvrševanje zakona. Na zakon
so vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar
brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v
zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi,
temveč smejo vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih
zakonskih določb. Navedeno je potrebno razumeti v okviru
zakonskega pooblastila – to je, da so določbe Pravilnika zgolj
izvedbene ali pojasnjevalne narave in da zakonsko ureditev lahko
dopolnjujejo in razlagajo samo toliko, da ne spreminjajo njene
vsebine.
Glede na to, da je
podzakonski akt (PZDDV) ugodnejši (vendar v nasprotju z določilom
drugega odstavka 45. člena ZDDV-1) za davčne zavezance pri
uveljavljanju njihovih pravic, je davčnim zavezancem prepuščena
izbira, ali in kako bodo upoštevali navedene spremembe.
Glede na to, da sprememba 78. člena
PZDDV pomeni poenostavitev izpolnjevanja davčnih obveznosti, lahko
pričakujemo, da bo večina davčnih zavezancev ravnala skladno z
določilom 78. člena PZDDV.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in
90/15-ZDDV-1I.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16 in
45/16.