Številka:
14/DS/2020
Datum:
03.06.2020
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI), ima z
davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV in s sedežem v
Nemčiji (v nadaljevanju DE), sklenjeno pogodbo o distribuciji
(nakupu) izdelkov, ki jih DE dobavlja iz Nemčije v Slovenijo
(dobava blaga znotraj Unije), prav tako pa DE te izdelke SI
dobavlja na ozemlju Slovenije (dobave blaga na ozemlju
Slovenije).
DE za dobave blaga znotraj Unije
uporablja svojo nemško številko za namene DDV in opravlja dobave
blaga, oproščene plačila DDV v Nemčiji, SI pa obdavčene pridobitve
blaga znotraj Unije na ozemlju Slovenije. Za dobave blaga na ozemlju Slovenije pa DE
uporablja svojo slovensko identifikacijsko številko za namene DDV
ter od dobave blaga na ozemlju Slovenije obračunava slovenski DDV,
ki ga SI upošteva v celoti kot odbitnega.
DE je SI na podlagi četrtletne
prodaje dodelil (skupni) količinski rabat (znižanje
cene) za prodajo izdelkov in sicer neodvisno od kraja dobave
izdelkov. DE je tako za odobren (skupni) rabat izdal račun z
uporabo svoje nemške identifikacijske številke za namene DDV,
čeprav je del izdelkov, na katere se nanaša navedeni rabat,
dobavljen tudi na ozemlju Slovenije.
SI je tako celoten znesek, ki je ustrezal pridobljenim rabatom,
knjižil, kot da se nanaša na transakcije pridobitve blaga znotraj
Unije.
Vprašanje:
·
Ali mora SI za prejeti (skupni)
količinski rabat, ki se nanaša tako na dobave blaga znotraj Unije
kot tudi na dobave blaga na ozemlju Slovenije, katere opravi DE,
izvršiti sorazmerni popravek začetnega odbitka DDV za obe navedeni
»zvrsti« dobave blaga?
Mnenje
Sodišče EU je v nedavno
objavljeni sodbi
Sodišča EU v zadevi C-684/18 z dne 28.05.2020, World Comm Trading
(Romunija) razsodilo, da dejstvo, da davčni zavezanec nima
ločenega računa za rabate za notranje dobave, ki ga izda domači
dobavitelj, ampak samo skupni račun, ki ga izda dobavitelj znotraj
Unije in, ki vpliva tudi na davčno osnovo za notranje dobave, tega
davčnega zavezanca ne oprošča spoštovanja zahteve po popravku
začetnega odbitka DDV, ki ga je treba opraviti po znižanju cene,
saj je ta zahteva sestavni del sistema odbitka DDV, vzpostavljenega
z Direktivo o DDV.
Obrazložitev
Rabati so vrsta popusta na prodano
količino in so v poslovanju z blagom pogosta oblika pospeševanja
prodaje. Gre za znižanje cene po opravljeni dobavi določene
količine blaga, ki jo doseže kupec, običajno v nekem določenem
obdobju (mesečno, trimesečno, itd.).
ZDDV-1 takšna znižanja cen po
opravljeni dobavi v povezavi z zmanjšanjem obračunanega DDV ureja v
drugem odstavku 39. člena ZDDV-1.
39. člen ZDDV-1
(druge določbe)
[…]
(2) Pri preklicu naročila,
vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova
ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša)
znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za
katerega kupec nima pravice do odbitka.
[…]
Popravek odbitka DDV (na strani
kupca/naročnika) v primeru znižanja cen po opravljenem obračunu DDV
določa 68. člen ZDDV-1 (glej primerjalno 185. člen Direktive Sveta
2006/112/ES).
68. člen ZDDV-1
(popravek odbitka
DDV)
(1) Davčni zavezanec mora prvotni
odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do
katerega je bil davčni zavezanec upravičen.
(2) Popravek mora davčni
zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo
dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek,
kot na primer odpovedi nakupov in znižanja
cen.
(3) Ne glede na drugi odstavek
tega člena, davčni zavezanec ne popravi prvotnega odbitka v primeru
uradno dokazanega uničenja, izgube ali tatvine
premoženjater v
primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev iz 7.
člena tega zakona.
Podrobnejša določila v povezavi s popravkom odbitka DDV določa 108.
člen PZDDV.
108. člen PZDDV
(Popravki odbitka
DDV)
(1) Če davčni zavezanec, ki je
prejel blago oziroma storitve, prejme obvestilo dobavitelja blaga
oziroma storitve, da je ta zaradi napake na računu ali drugih
razlogov iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 zmanjšal obračunani
DDV, mora zmanjšati odbitek DDV najkasneje v obračunu DDV za davčno
obdobje, v katerem prejme obvestilo dobavitelja.
[…]
Glede na to, da v opisanem primeru DE ni »ločil« dodeljeni rabat na
dobave blaga znotraj Unije in dobave blaga na ozemlju Slovenije,
temveč je izdal skupni količinski rabat za obe »zvrsti« dobav
blaga, se postavlja vprašanje, ali lahko SI celoten znesek, ki
ustreza pridobljenemu rabatu, obravnava kot da se nanaša »le« na
transakcije znotraj Unije, ali pa mora za znesek rabata, ki se
dejansko nanaša na dobave blaga na ozemlju Slovenije, izvršiti
popravek odbitka DDV skladno z določilom 68. člena ZDDV-1?
Pri odgovoru na to vprašanje nam je lahko v pomoč nedavno
objavljena sodba Sodišča EU v zadevi C-684/18 z dne 28.05.2020,
World Comm Trading (Romunija). Nacionalno (romunsko) sodišče je
tako na Sodišče EU postavilo naslednje vprašanje za predhodno
odločanje:
»1. Ali
člen 90 [Direktive o DDV] in načelo nevtralnosti DDV
nasprotujeta nacionalni zakonodaji (ali upravni praksi, ki
temelji na nejasni zakonodaji), s katero je gospodarski družbi
zavrnjena pravica do odbitka DDV sorazmerno z vrednostjo
popusta, ki se uporabi za domače dobave blaga, iz razloga,
da je na davčnem računu, ki ga je izdal dobavitelj znotraj
Skupnosti (kot predstavnik gospodarske skupine), naveden
skupni popust, odobren tako za izdelke[, ki so bili predmet
dobav znotraj Skupnosti,] kot tudi za [izdelke, ki so bili predmet
notranjih dobav,] dobavljene na podlagi iste okvirne pogodbe,
vendar pa knjižene kot pridobitve iz referenčne države članice
(od članice skupine z drugo številko DDV v primerjavi s tisto na
računu, ki se nanaša na popust)?«
V opisanem primeru se je družba WCT (kupec blaga oz. prejemnik
rabata) spraševala, ali je zahteva davčne uprave, da se ločeno
knjiži DDV, ki ustreza rabatom, ki se nanašajo na notranje dobave
in DDV, ki ustreza rabatom za dobave znotraj Unije, pretiran
formalizem, saj naj na državni proračun ne bi imelo vpliva? Odgovor
na slednje je še toliko bolj pomemben v primeru, če dobavitelj
preneha z opravljanjem dejavnosti v določeni državi članici, ni več
registriran za namene DDV v tej državi članici in zato ne more več
izdati računa za rabate za nacionalne dobave niti od države
članice, v kateri je opravil dobavo, dobavitelj ne more zahtevati
vračila dela DDV, ki ga je plačal.
Sodišče EU je v povezavi z obravnavano zadevo obrazložilo
naslednje:
»27
V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da se prvo vprašanje
nanaša na razlago člena 90 Direktive o DDV, ki se v
odstavku 1 nanaša na preklic naročila, zavrnitev, celotno ali
delno neplačilo ali znižanje cene po dobavi, in državam članicam
nalaga, da zmanjšajo davčno osnovo in s tem znesek DDV, ki ga
dolguje davčni zavezanec, vsakič, ko ta po sklenitvi transakcije ni
prejel dela ali celotnega plačila (sodba z dne 3. julija 2019,
UniCredit Leasing, C-242/18, EU:C:2019:558, točka 37 in
navedena sodna praksa).
28
Vendar je, kot je razvidno iz navedb predložitvenega
sodišča, namen prvega vprašanja ugotoviti, ali so nacionalni
davčni organi upravičeni davčnemu zavezancu naložiti odločbo o
odmeri davka, ki izhaja iz popravka začetnega odbitka po pridobitvi
rabatov za notranje dobave blaga.
29
Člen 185 Direktive o DDV pa se nanaša prav na popravek
začetnega odbitka, zlasti v primeru rabatov, pridobljenih po
obračunu DDV.
30
Zato je treba prvo vprašanje razumeti tako, da se z njim skuša
ugotoviti, ali je treba člen 185 Direktive o DDV razlagati
tako, da lahko nacionalni davčni organi davčnemu zavezancu naložijo
popravek začetnega odbitka DDV, če po tem, ko je ta pridobil rabate
za notranje dobave blaga, ti organi menijo, da je bil začetni
odbitek DDV večji od odbitka, do katerega je bil ta davčni
zavezanec upravičen.
[…]
33
Iz člena 185(1) te direktive izhaja, da se popravek začetnega
odbitka zlasti opravi, če se po opravljenem obračunu DDV spremenijo
dejavniki, uporabljeni za določitev zneska, ki se odbije, med
drugim v primeru znižanja cen.
34
Iz člena 184 v povezavi s členom 185(1) Direktive o DDV
je razvidno, da če je zaradi spremembe enega od elementov, ki so
bili sprva upoštevani pri izračunu odbitkov, popravek nujen, mora
izračun zneska tega popravka pripeljati do tega, da znesek končnih
odbitkov ustreza znesku, ki bi ga bil davčni zavezanec upravičen
odbiti, če bi bila ta sprememba upoštevana že na začetku (glej v
tem smislu sodbo z dne 16. junija 2016, Kreissparkasse
Wiedenbrück, C-186/15, EU:C:2016:452,
točka 47).
35
V obravnavanem primeru, kot je razvidno iz navedb predložitvenega
sodišča, je bil z rabati, ki jih je družba World Comm Trading
pridobila v zvezi z notranjimi dobavami izdelkov mobilne telefonije
v Romuniji, zmanjšan znesek odbitnega DDV za te dobave, kot so ga
prvotno izračunali davčni organi.
36
V takem primeru, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, navedene v
točki 34 te sodbe, je treba začetni odbitek DDV popraviti
tako, da s to spremembo znesek tega odbitka nazadnje ustreza znesku
odbitka, do katerega bi bil davčni zavezanec upravičen, če bi bila
navedena sprememba upoštevana na začetku.
37
Dejstvo, da davčni zavezanec nima ločenega računa za rabate za
notranje dobave, ki ga izda domači dobavitelj, ampak samo skupni
račun, ki ga izda dobavitelj znotraj Skupnosti in ki vpliva tudi na
davčno osnovo za notranje dobave, tega davčnega zavezanca ne
oprošča spoštovanja zahteve po popravku začetnega odbitka DDV, ki
ga je treba opraviti po znižanju cene, saj je ta zahteva sestavni
del sistema odbitka DDV, vzpostavljenega z Direktivo o
DDV.
38
Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da
je treba člen 185 Direktive o DDV razlagati tako, da morajo
nacionalni davčni organi davčnemu zavezancu naložiti popravek
začetnega odbitka DDV, če po tem, ko je ta pridobil rabat za
notranje dobave blaga, ti organi menijo, da je bil začetni odbitek
večji od odbitka, do katerega je bil ta davčni zavezanec
upravičen.«
Sodišče je v sodbi dodatno obrazložilo tudi obveznost izvršitve
popravka odbitka DDV za notranje dobave tudi v primeru, da
dobavitelj preneha opravljati dejavnost na ozemlju zadevne države
članice oz. ni več registriran za namene DDV v tej državi članici
in posledično ne more več izdati računa za rabate za nacionalne
dobave z ID številko te države niti od nacionalnih davčnih organov
zahtevati vračila DDV, ki ga je obračunal in plačal za dobave blaga
na njihovem ozemlju. Izsek iz nadaljevanja sodbe:
»40
V obravnavanem primeru je iz navedb predložitvenega sodišča
razvidno, da družba World Comm Trading pred tem sodiščem za
nasprotovanje popravku DDV navaja, da njen dobavitelj, ki je
prenehal opravljati dejavnost v Romuniji, ni več registriran za
namene DDV v tej državi članici in zato ne more več izdati računa
za rabate za nacionalne dobave z romunsko številko DDV niti od
romunskih davčnih organov zahtevati vračila dela DDV, ki ga je
plačal.
41
V zvezi s tem je treba ugotoviti, da okoliščina, da DDV, ki ga
dolguje dobavitelj davčnega zavezanca, ne bi bil popravljen,
nikakor ne vpliva na pravico pristojne nacionalne davčne uprave, da
zahteva popravek DDV, ki ga je odbil davčni
zavezanec.
42
Po eni strani namreč take okoliščine ni med odstopanji, določenimi
v členu 185(2) Direktive o DDV, v katerem so našteti različni
primeri, v katerih se odbitek ne popravi.
43
Po drugi strani v skladu s sodno prakso Sodišča okoliščina, da DDV,
ki ga dolguje dobavitelj davčnega zavezanca, ne bi bil popravljen,
ne vpliva na pravico davčne uprave, da dobi vračilo DDV, ki ga je
odbil davčni zavezanec (glej v tem smislu sodbo z dne
13. marca 2014, FIRIN, C-107/13, EU:C:2014:151,
točka 57).
44
Glede na zgoraj navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti,
da je treba člen 185 Direktive o DDV razlagati tako, da se
popravek začetnega odbitka DDV od davčnega zavezanca s sedežem v
državi članici zahteva tudi, če je dobavitelj tega davčnega
zavezanca prenehal opravljati dejavnosti v tej državi članici in
navedeni dobavitelj zato ne more več zahtevati vračila dela DDV, ki
ga je plačal.«
Iz navedenega lahko zaključimo, da ne glede na to, da DE za
odobreni rabat, ki se nanaša na dobave blaga na ozemlju Slovenije,
ni izdal dobropisa pod svojo »slovensko« ID številko za namene DDV,
temveč pod »nemško«, je SI dolžan izvršiti popravek začetnega
odbitka DDV za znesek, ki ustreza sorazmernemu delu vrednosti
popusta s strani DE, ki se uporabi za dobave blaga na ozemlju
Slovenije.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H, 90/15-ZDDV-1I,
77/18-ZDDV-1J, 59/19-ZDDV-1K in 72/19-ZDDV-1L.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16,
50/17, 84/18 in 77/19.
·
Direktiva Sveta 2006/112/ES (Uradni list EU,
št. L 347/06), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2018/1910 z
dne 4. decembra 2018 (Uradni list EU, št. L 311/18).