Številka:
02/DS/2016
Datum:
13.01.2016
Vprašanje – opis problema
Avstrijski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s
sedežem v Avstriji (v nadaljevanju AT) je prenesel blago iz
Avstrije (iz svojega podjetja) v Slovenijo, da bi vzpostavil zalogo
blaga pri svojem kupcu, slovenskemu davčnem zavezancu,
identificiranemu za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI). Blago je preneseno v skladišče, ki se nahaja na
ozemlju Slovenije in je v lasti SI, blago pa ostaja do dneva
izvzema blaga iz skladišča s strani SI v lasti AT.
Vprašanje:
·
Kako se z vidika DDV obravnava prenos blaga iz druge države članice
Unije z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri SI ter dobava le-tega
na ozemlju Slovenije?
Mnenje
Če AT prenese blago iz Avstrije v
Slovenije z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri SI, se taka
transakcija obravnava kot pridobitev blaga znotraj Unije, in sicer
takrat, ko SI izvzame blago iz zaloge.
Prav tako je predmet obdavčitve z
DDV vsaka dobava blaga, ki jo opravi SI v okviru opravljanja
dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. V kolikor je dobava
blaga na ozemlju Slovenije obdavčena z DDV, je SI dolžan od dobave
blaga obračunati DDV po predpisani stopnji.
Obrazložitev
Temeljna značilnost prenosa blaga v drugo državo članico Unije z
namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu je predvsem pospešena
distribucija določenega blaga na ozemlju določene države članice
Unije, pri čemer zaloga blaga do njene prodaje oz. izvzema iz
skladišča ostaja v lasti proizvajalca oz. dobavitelja blaga iz
druge države članice.
Z vidika izvajanja določil ZDDV-1 pa obstajajo pri tovrstnem
prenosu blaga, katerega namen je, da se pri kupcu vzpostavi zaloga
blaga, tudi določene »posebnosti«.
a)
Prenos blaga v drugo državo članico ter pridobitev blaga
Predmet obdavčitve z DDV (obdavčen ali oproščen plačila DDV) je v
skladu z določili 2.a) točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 tudi
blago, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec v okviru
opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo.
3. člen ZDDV-1
(predmet
obdavčitve)
(1) Predmet DDV so naslednje
transakcije:
1. dobave blaga, ki jih davčni
zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni
zavezanec) opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti
na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija)
za plačilo;
2. pridobitve blaga znotraj
Unije, ki jih na ozemlju Slovenije, opravi za
plačilo:
a) davčni zavezanec v okviru
opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi
državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni
oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ga ne
zajema ureditev iz tretjega, četrtega ali desetega odstavka 20.
člena tega zakona;
[…]
Definicijo pojma pridobitev blaga znotraj Unije opredeljuje prvi
odstavek 11. člena ZDDV-1.
2. Pridobitev blaga znotraj
Unije
11. člen ZDDV-1
(splošno)
(1) »Pridobitev blaga znotraj
Unije« pomeni pridobitev pravice razpolaganja na premičninah,
kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju
odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec
ali sam pridobitelj ali druga oseba za račun enega od
njiju.
[…]
Transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitev blaga znotraj Unije,
opredeljuje 12. člen ZDDV-1.
12. člen ZDDV-1
(transakcije, ki se obravnavajo
kot pridobitev blaga znotraj Unije)
Za pridobitev blaga znotraj
Unije, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki ga
davčni zavezanec za namene svojega podjetja
ali druga oseba za njegov račun
odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice, na
ozemlju katere je bilo blago izdelano, črpano, predelano, kupljeno,
pridobljeno, ali kamor ga je davčni zavezanec uvozil v okviru
opravljanja dejavnosti.
Pojem pridobitev blaga znotraj Unije ima »objektiven« značaj, kar
pomeni, da je treba pojem pridobitve blaga presojati na podlagi
objektivnih dejavnikov, kot je obstoj fizičnega gibanja blaga med
državami članicami EU, pri čemer ni nujno, da je že opravljen
prenos lastninske pravice na blagu.
Dobava blaga znotraj Unije in pridobitev blaga znotraj Unije
skladno s sodno prakso Sodišča EU dejansko pomenita isto
transakcijo,
zato je pridobitev blaga znotraj Unije soodvisna od dobave blaga
znotraj Unije. Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje
tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca,
in ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico (razen
določenih izjem, ki so opredeljene v a) do h) točki drugega
odstavka 9. člena ZDDV-1). Takšen prenos blaga pa je lahko ob
izpolnitvi pogojev oproščen plačila DDV skladno z določili 2.c)
točke 138. člena Direktive Sveta 2006/112/ES (primerjalo glej 4.
točko 46. člena ZDDV-1).
9. člen ZDDV-1
(prenos blaga v drugo državo
članico)
(1) Za dobavo blaga, opravljeno
za plačilo, se šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih
sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo
državo članico.
(2) Šteje se, da je bil opravljen
prenos blaga v drugo državo članico v skladu s prvim odstavkom tega
člena, če davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun,
odpošlje ali odpelje blago v drugo državo članico za namene svojega
podjetja, razen za namene naslednjih transakcij:
[…]
Pri prenosu blaga v drugo državo članico in pridobitvi blaga iz
druge države članice z namenom vzpostavitve zalog blaga pri kupcu
obstajajo določene posebnosti, ki so opredeljene v 21. členu
PZDDV.
21. člen PZDDV
(Prenos blaga v drugo državo
članico in pridobitev blaga iz druge države članice z namenom
vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu)
(1) Če davčni zavezanec prenese
blago iz svojega podjetja v drugo državo članico z namenom
vzpostaviti zalogo blaga pri kupcu, se tak prenos blaga šteje za
dobavo blaga v skladu z 9. členom ZDDV-1 takrat, ko se taka
transakcija v drugi državi članici obravnava kot pridobitev blaga
znotraj Unije.
(2) Če davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV v drugi državi članici, prenese blago
iz svojega podjetja v drugi državi članici kupcu, ki je
identificiran za namene DDV v Sloveniji, z namenom vzpostavitve
zaloge blaga pri kupcu, se taka transakcija, ne glede na 12.
člen ZDDV-1, obravnava kot pridobitev blaga znotraj Unije
takrat, ko kupec izvzame blago iz
zaloge.
(3) Izraz »zaloge blaga pri
kupcu« pomeni zaloge blaga, ki so v lasti prodajalca in skladiščene
v skladišču kupca (lastnem ali najetem). Skladiščeno blago se
ne sme uporabljati od trenutka, ko je dano v skladišče, do
trenutka, ko je izvzeto iz zaloge.
[…]
(5) Kupec blaga iz drugega
odstavka tega člena je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti
dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki jih ima v
svojem skladišču, posebej pa še:
– državo članico, iz katere je
bilo blago odposlano;
– identifikacijsko številko za
DDV dobavitelja blaga, ki mu jo je izdala država članica, iz katere
je bilo blago odposlano;
– datum odpošiljanja blaga iz
druge države članice;
– datum, ko prejme blago v svoje
skladišče;
– skupno vrednost blaga v zalogi
v eurih;
– opis blaga v
zalogi;
– količino blaga v zalogi
in
– datum, ko izvzame blago iz
zaloge in se šteje, da je opravljena pridobitev skladiščenega
blaga.
Drugi odstavek 21. člena ZDDV-1 opredeljuje, kdaj se prenos blaga
iz ene države članice kupcu z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri
kupcu šteje kot pridobitev blaga. Slednja je za namene izvajanja
določil ZDDV-1 opravljena takrat, ko kupec izvzame blago iz
zaloge. To pomeni, da v trenutku prenosa blaga iz ene države
članice v drugo z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri SI za
namene izvajanja določil ZDDV-1 takšno transakcijo še ne
obravnavamo kot pridobitev blaga, temveč šele takrat, ko bo SI
izvzel blago iz skladišča.
Izvem blaga iz zaloge (skladišča) v bistvu predstavlja nastanek
obdavčljivega dogodka skladno z določilom prvega odstavka 34. člena
ZDDV-1.
V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN
OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
34. člen ZDDV-1
(pridobitev blaga znotraj
Unije)
(1) Obdavčljivi dogodek
nastane, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije. Šteje
se, da je bila pridobitev blaga znotraj Unije opravljena, kadar se
za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju
Slovenije.
(2) Pri pridobitvah blaga
znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa.
Če račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15.
dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi
dogodek.
Več o nastanku obveznosti obračuna DDV pri pridobitvah blaga
znotraj Unije glej pojasnilo strokovnjaka, št. 03/DS/2013 z dne
30.01.2013.
b)
Dobava blaga na ozemlju Slovenije
S tem, ko SI izvzame blago iz zaloge
ter ga dobavi končnemu kupcu, nastane pri SI obveznost obračuna DDV
pri prodaji (dobavi) blaga končnemu kupcu, v kolikor je dobava
blaga na ozemlju Slovenije obdavčena z DDV.
Dobava blaga, kot ena izmed
obdavčljivih transakcij, pomeni prenos pravice do razpolaganja z
opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik, kot to
določa 6. člen ZDDV-1.
1. Dobava blaga
6. člen ZDDV-1
(splošno)
(1) »Dobava blaga« pomeni prenos
pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil
prejemnik lastnik.
[…]
Kdaj nastane obdavčljivi dogodek in
obveznost obračuna DDV pri dobavah blaga, določa prvi odstavek 33.
člena ZDDV-1 (splošno pravilo).
V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN
OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
33. člen ZDDV-1
(dobave blaga ali
storitev)
(1) Obdavčljivi dogodek in s
tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago
dobavljeno ali so
storitve opravljene.
[…]
SI, ki opravi dobavo blaga na ozemlju Slovenije in je slednja
obdavčena z DDV, je od opravljene dobave blaga dolžan obračunati
DDV po predpisani stopnji.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in
90/15-ZDDV-1I.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14.