Številka:
10/DS/2020
Datum:
17.04.2020
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI), opravlja
storitve priprave in prodaje hrane potrošnikom – kupcem v svojem
gostinskem obratu na ozemlju Slovenije.
Zaradi trenutnih razmer v povezavi z
epidemijo (Covid-19) se je SI odločil za dostavo pripravljene hrane
do svojih kupcev na ozemlju Slovenije.
Vprašanje:
·
Kakšna stopnja DDV se uporabi pri
dobavi in dostavi pripravljene hrane?
Mnenje
Kadar storitev prevoza (dostave)
hrane ni vključena v ceno blaga, temveč se zaračuna ločeno od
dobave pripravljene hrane, se storitev dostave (prevoza) hrane z
vidika DDV obravnava kot samostojna transakcija.
Za dobavo pripravljene hrane (kjer
niso vključene storitve, kot so npr. strežba, uporaba pribora in
pohištva, itd., ki so značilne za gostinske storitve) se uporabi
nižja 9,5% stopnja DDV (šteje se, da je opravljena dobava
blaga in ne storitev), medtem ko se za storitev dostave
(prevoza) pripravljene hrane na ozemlju Slovenije uporabi splošna
22% stopnja DDV.
Obrazložitev
ZDDV-1 pojem »dobava blaga«
opredeljuje v 6. členu, medtem ko pojem »opravljanje storitev«
določa v 14. členu ZDDV-1.
1. Dobava blaga
6. člen ZDDV-1
(splošno)
(1) »Dobava blaga« pomeni prenos
pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil
prejemnik lastnik.
[…]
3. Opravljanje
storitev
[…]
14. člen ZDDV-1
(splošno)
(1) »Opravljanje storitev« pomeni
vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.
[…]
41. člen ZDDV-1 določa, da se DDV obračunava in plačuje po splošni
stopnji 22% od davčne osnove za vse dobave blag in storitev, razen
za dobave blaga in storitev, za katere zakon določa, da so
obdavčene po nižji 9,5% stopnji DDV (glej Prilogo I k ZDDV-1) ) oz.
5% stopnji DDV (glej Prilogo IV k ZDDV-1) od davčne osnove.
41. člen ZDDV-1
(stopnja DDV)
(1) DDV se obračunava in plačuje
po splošni stopnji 22% od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga
in storitev.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od
davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I in po
posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove za dobave blaga in
storitev iz Priloge IV. Priloga I in Priloga IV sta prilogi tega
zakona in njegov sestavni del.
Priloga I k ZDDV-1, ki opredeljuje seznam dobav blaga in storitev,
za katere se uporablja nižja 9,5% stopnja DDV:
SEZNAM DOBAV BLAGA
IN STORITEV, ZA KATERE SE UPORABLJA NIŽJA STOPNJA
DDV:
(1) Hrana
(vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali;
žive živali, semena, rastline in primesi, ki so (običajno)
namenjene za pripravo hrane; izdelki, ki se (običajno) uporabljajo
kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek; priprava
jedi;
[…]
V skladu s 1. točko Priloge I k ZDDV-1 je z nižjo 9,5% stopnjo DDV
obdavčena hrana (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za
ljudi, kakor tudi priprava jedi. Priprava jedi skladno z 48. členom
PZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti,
ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.
48. člen
PZDDV
(Izdelki iz 1.
točke Priloge I k ZDDV-1)
[…]
(3) Priprava
jedi iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1 pomeni pripravo in strežbo jedi
v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko
dejavnost.
[…]
Nižja davčna stopnja je torej določena le za dobavo hrane in pijače
(razen alkoholnih pijač), kadar gre za dobavo blaga, ter za
storitve priprave jedi.
Kdaj govorimo o opravljanju storitev oz. dobavi blaga v povezavi s
prodajo hrane oz. priprave jedi, nam je lahko v pomoč sodba Sodišča EU v združenih zadevah C-497/09, C-499/09,
C-501/09 in C-502/09 (M. Bog, CinamaxX, L. Lohmeyer in Fleischere i
Nier), z dne 10.03.2011. Posamezni povzetki iz navedene sodbe
ter razsodba:
»50
Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem v zadevah
C-497/09 in C-499/09, z drugim vprašanjem v zadevi C-501/09 ter z
drugim in tretjim vprašanjem v zadevi C-502/09, ki jih je treba
obravnavati skupaj, Sodišče v bistvu sprašuje, ali so različne
dejavnosti dobave jedi in obrokov, pripravljenih za takojšnje
zaužitje, ki se obravnavajo v štirih postopkih v glavni stvari,
dobava blaga v smislu člena 5 Šeste direktive ali opravljanje
storitev v smislu člena 6 te direktive in kakšen vpliv imajo lahko
v zvezi s tem dodatni elementi opravljanja storitve.
[…]
64 Sodišče je v točki 14
zgoraj navedene sodbe Faaborg-Gelting Linien podrobneje presodilo,
da je za gostinsko transakcijo značilen skupek elementov in
dejanj, med katerimi je dobava hrane le eden od sestavnih delov in
med katerimi storitve močno prevladujejo. Zato jo je treba
obravnavati kot storitev v smislu člena 6(1) Šeste direktive.
Drugače pa je, če se transakcija nanaša na živila, ki se
odnesejo s seboj, in če se v zvezi s to transakcijo ne opravljajo
storitve, ki so namenjene temu, da je uživanje jedi na kraju samem
prijetno in da poteka v primernem okolju.
[…]
66 V obravnavanem primeru
se glede na podatke, ki jih je navedlo predložitveno sodišče,
dejavnosti, ki se obravnavajo v postopkih v glavni stvari v zadevah
C-497/09 in C-501/09, nanašajo na prodajo – v gostinskih vozilih
ali na stojnicah – klobas, pomfrita in drugih živil, pripravljenih,
da se še topli takoj zaužijejo.
67 V zvezi s tem je treba
najprej ugotoviti, da je prvi pogoj za prodajo takih proizvodov, da
so bili ti skuhani ali pogreti, kar je storitev, ki jo je treba
upoštevati pri celostni presoji zadevne transakcije, da bi se
opredelila kot dobava blaga ali kot opravljanje
storitev.
68 Ker pa je priprava
končnega toplega proizvoda omejena v bistvu na preproste in
standardizirane postopke in ker večinoma ne poteka na podlagi
naročila stranke, temveč stalno in redno v odvisnosti od
predvidenega povpraševanja na splošno, ta priprava ni prevladujoč
element zadevne transakcije in samo zaradi nje te transakcije ni
mogoče označiti kot opravljanje storitev.
69 Poleg tega je treba v
zvezi z elementi opravljanja storitve, ki so značilni za gostinske
transakcije, kot so razvidni iz sodne prakse, na katero je bilo
opozorjeno v točkah od 63 do 65 te sodbe, ugotoviti, da dejavnosti,
ki se obravnavajo v postopkih v glavni stvari v zadevah C-497/09 in
C-501/09, ne vključujejo ne osebja za strežbo, ne dejanskega
svetovanja strankam, ne postrežbe v pravem pomenu besede, ki zlasti
pomeni prenos naročila v kuhinjo ter poznejšo predstavitev jedi in
njihovo postrežbo strankam, ne zaprtih prostorov z uravnavano
temperaturo, ki so posebej namenjeni uživanju prodajanih živil, ne
garderobe, ne stranišč, niti – kar je bistveno – ne vključujejo ne
posode, ne pohištva, ne jedilnega pribora.
[…]
74 Iz zgoraj navedenih
ugotovitev izhaja, da je v zvezi z dejavnostmi, kakršne se
obravnavajo v postopkih v glavni stvari v zadevah C-497/09,
C-499/09 in C-501/09, prevladujoči element zadevnih transakcij,
obravnavanih kot celota, dobava jedi ali živil, ki so pripravljena
za takojšnje zaužitje, saj je njihova preprosta in standardizirana
priprava bistveno povezana s temi jedmi ali živili, prepustitev
v uporabo osnovne opreme, ki omogoča zaužitje živil na kraju samem
omejenemu številu strank, pa je povsem postranska in manj pomembna
značilnost. To, ali stranke navedeno osnovno opremo uporabljajo ali
ne, ni pomembno, ker glede na to, da takojšnje zaužitje na kraju
samem ni bistvena značilnost zadevne transakcije, to ne more
določiti njene narave.
75 V zvezi z dejavnostmi
podjetja, ki se ukvarja s pripravo in dostavo hrane v okviru zabav
in prireditev, kakršne se obravnavajo v postopku v glavni stvari v
zadevi C-502/09, je najprej treba poudariti, da je – kot je
razvidno iz točke 38 te sodbe – mogočih več kombinacij transakcij,
ki so odvisne od želje strank, in sicer od zgolj priprave in
dostave jedi do polne storitve, ki vključuje med drugim prepustitev
v uporabo posode in pohištva (mize in stoli), oblikovanje jedi,
okrasitev, prepustitev na razpolago osebja, ki skrbi za strežbo,
svetovanje pri sestavi menija ter po potrebi izbiro
pijač.
76 Nato je treba opozoriti, da če
gre za enotno storitev, je opredelitev transakcije kot dobava blaga
ali kot opravljanje storitev odvisna od vseh okoliščin dejanskega
stanja, pri čemer se upoštevajo elementi, ki so z vidika potrošnika
v vsebinskem smislu prevladujoči.
77 V
zvezi z jedmi, ki jih na dom dostavi podjetje, ki se ukvarja s
pripravo in dostavo hrane, je treba navesti, da drugače kot jedi,
ki so dobavljene na stojnicah, pri restavracijskih vozilih in v
kinematografih te jedi na splošno niso rezultat zgolj
standardizirane priprave, temveč vsebujejo element opravljanja
storitve, ki je veliko pomembnejši, njihova priprava pa zahteva več
dela in več znanja. Kakovost jedi, ustvarjalnost in oblikovanje so
v tem primeru elementi, ki so za stranke večinoma odločilni.
Stranki pogosto ni ponujena zgolj možnost, da sama sestavi meni,
temveč celo to, da se pripravijo posamezne jedi po
naročilu.
Ta element storitve je viden tudi
na terminološki ravni, saj se v pogovornem jeziku na splošno
uporablja besedna zveza „catering storitve“, govori pa se o jedeh,
ki so bile „naročene“, in ne „kupljene“ pri podjetju, ki se ukvarja
s pripravo in dostavo hrane na dom.
81 Iz zgoraj navedenega je
razvidno, da je treba na prvo in drugo vprašanje v zadevah C-497/09
in C-499/09, na drugo vprašanje v zadevi C-501/09 ter na drugo in
tretje vprašanje v zadevi C-502/09 odgovoriti, da je treba člena 5
in 6 Šeste direktive razlagati tako, da:
– je prodaja sveže
pripravljenih jedi ali obrokov, ki se lahko takoj zaužijejo, na
stojnicah ali v gostinskih vozilih ali avlah kinematografov dobava
blaga v smislu navedenega člena 5, če se na podlagi vsebinske
preučitve celotne transakcije izkaže, da elementi opravljanja
storitev, podani pred in med dobavo blaga, niso
prevladujoči;
– so dejavnosti podjetja, ki se
ukvarja s pripravo in dostavo hrane, opravljanje storitev v smislu
navedenega člena 6, razen če je dejavnost podjetja, ki se ukvarja s
pripravo in dostavo hrane, omejena na dobavo standardiziranih jedi
in ni drugih dodatnih elementov opravljanja storitev ali če je iz
drugih posebnih okoliščin razvidno, da je dobava jedi prevladujoč
element transakcije.
88 Zato je treba na
tretje vprašanje v zadevah C-497/09 in C-499/09 in na prvo
vprašanje v zadevah C-501/09 in C-502/09 odgovoriti, da je treba v
primeru dobave blaga pojem „živila“ iz kategorije 1 v Prilogi H k
Šesti direktivi razlagati tako, da se nanaša tudi na jedi in
obroke, ki so bili s kuhanjem, pečenjem, cvrtjem ali kako drugače
pripravljeni za takojšnje zaužitje.«
Kar zadeva določitve transakcije kot opravljanje storitev oz.
dobave blaga lahko skladno z zgoraj navedenimi povzetki Sodišča EU
navedemo, da se dobava pripravljene hrane za takojšnje
zaužitje (brez podpornih storitev – strežbe, uporabe pribora in
pohištva itd.) šteje za dobavo blaga. Posledično se za dobavo
pripravljene hrane uporabi nižja 9,5% stopnja DDV.
V opisanem primeru v povezavi z dobavo pripravljene hrane in
opravljeni storitvi dostave (prevoza) hrane tudi ne moremo govoriti
o pojmu enotno opravljene transakcije, kot ga je opredelilo Sodišče
EU v svojih številnih sodbah, temveč o dveh samostojnih
transakcijah, dobavi blaga ter opravljeni storitvi prevoza blaga.
Sodišče EU namreč v svojih sodbah glede enotno opravljenih
transakcij ne »združuje« dobav blaga ter storitev kot takih, temveč
pojem enotno opravljene transakcije razlaga izključno v smislu
opravljanja storitev.
SI, ki opravi dobavo blaga (pripravljene hrane) na ozemlju
Slovenije, zraven pa zaračuna storitev dostave (prevoza) hrane in
te storitve dostave zaračunava ločeno od dobave hrane, mora
storitev prevoza z vidika DDV obravnavati kot samostojno
transakcijo, ki je obdavčena po splošni 22% stopnji DDV.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H, 90/15-ZDDV-1I,
77/18-ZDDV-1J, 59/19-ZDDV-1K in 72/19-ZDDV-1L.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16,
50/17, 84/18 in 77/19.