Številka:
13/DS/2015
Datum:
01.04.2015
Vprašanje – opis problema
Slovenski davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI), je prodal blago (delovni stroj) srbskemu davčnemu
zavezancu s sedežem v Srbiji (v nadaljevanju SR) v vrednosti
50.000,00 EUR.
Blago je bilo poslano iz Slovenije v
Španijo – pariteta DAP Španija (opp. kupec ravna z blagom kot
lastnik »šele« na ozemlju Španije).
SR ni predložil identifikacijske
številke za namene DDV ene izmed držav članic EU.
Vprašanje:
·
Kako se obravnava transakcija v opisanem primeru z vidika
obdavčitve z DDV?
Mnenje
V opisanem primeru gre za t. i.
pošiljčne posle, kjer je SI presegel mejno vrednost 35.000,00 EUR,
določeno v Španiji. Kraj opravljene dobave blaga se šteje ozemlje
Španije. SI je v Španiji dolžan pridobiti identifikacijsko številko
za namene DDV v tej državi ter od dobave blaga SR obračunati
španski DDV.
Obrazložitev
Pogoje za določitev kraja dobave
blaga s prevozom opredeljuje ZDDV-1 v 20. členu, ki je povzet po
32. do 34. členu Direktive Sveta 2006/112/ES. Splošno pravilo glede
opredelitve kraja dobave blaga skladno z 32. členom Direktive Sveta
2006/112/ES (primerjalno glej prvi odstavek 20. člena ZDDV-1) je,
da se za kraj dobave blaga, kadar blago odpošlje ali prevaža
dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, šteje kraj, kjer se blago
nahaja v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga
pridobitelju.
Člen 32 Direktive Sveta
2006/112/ES
Kadar blago odpošlje ali prevaža
dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, se za kraj dobave šteje
kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odpošiljanje
ali prevoz blaga pridobitelju.
[…]
Načelo, ki se uporablja pri
določitvi kraja dobave blaga s prevozom skladno z določilom 32.
člena Direktive Sveta 206/112/ES je t. i. načelo porekla blaga. V
nekaterih primerih, pa pri določitvi kraja dobave blaga s prevozom
prevlada načelo t. i. namembne države.
33. in 34. člen Direktive Sveta
2006/112/ES (primerjalno glej tretji in peti odstavek 20. člena
ZDDV-1) tako določata odstopanje od splošnega pravila (načela
porekla) iz 32. člena Direktive Sveta 2006/112/ES.
Člen 33 Direktiva Sveta
2006/112/ES
1. Z odstopanjem od člena
32 se za kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje
dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz države članice, ki ni
tista, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, šteje
kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali
prevoz blaga pridobitelju konča, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
(a) dobava blaga je opravljena za
davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katere
pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV v skladu s
členom 3(1), ali za katero koli drugo osebo, ki ni davčni
zavezanec;
(b) dobavljeno blago niso niti
nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali
druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali
instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.
[…]
Člen 34 Direktiva Sveta
2006/112/ES
Člen 33 se ne uporablja
za dobave blaga, ki je v celoti odposlano ali odpeljano v isto
državo članico, ki je država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz
blaga konča, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
(a) dobavljeno blago niso
trošarinski izdelki;
(b) skupna vrednost, brez DDV,
teh dobav, opravljenih pod pogoji iz člena 33, v državo članico v
enem koledarskem letu ne presega 100 000 EUR ali
protivrednosti v nacionalni valuti;
(c) skupna vrednost, brez DDV,
teh dobav blaga, razen trošarinskih izdelkov, opravljenih pod
pogoji iz člena 33, v državo članico v predhodnem koledarskem letu
ni presegla 100 000 EUR ali protivrednosti v
nacionalni valuti.
2. Država članica, na ozemlju
katere se nahaja blago v trenutku, ko se konča odpošiljanje ali
prevoz pridobitelju, lahko omeji prag iz odstavka 1 na 35 000 EUR
ali protivrednost v nacionalni valuti, kadar se ta država članica
boji, da bi prag 100 000 EUR lahko povzročil resna izkrivljanja
konkurence.
Države članice, ki uporabijo
možnost iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da
obvestijo ustrezne državne organe v državi članici, v kateri se
odpošiljanje ali prevoz blaga začne.
[…]
Zadevne države članice določijo
podrobna pravila za izvajanje možnosti iz prvega pododstavka, ki se
v vsakem primeru uporablja dve koledarski leti.
Splošno pravilo (načelo porekla
blaga) se torej uporablja za dobave blaga, ki je v celoti odposlano
ali odpeljano v isto državo članico, ki je država, v kateri se
odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
·
dobavljeno blago niso trošarinski
izdelki;
·
skupna vrednost teh dobav, brez DDV,
opravljenih pod pogoji iz točke a) in b), v državo članico v enem
koledarskem letu ne presega zneska, ki ga določi ta
država članica;
·
skupna vrednost teh dobav, brez DDV,
v tej državi članici tudi v predhodnem koledarskem letu ni
presegla predpisanega zneska.
V kolikor omenjeni pogoji niso
izpolnjeni (primeroma skupna vrednost dobav preseže znesek, ki ga
določi država članica), se uporabi načelo namembne
države.
Direktiva 2006/112/ES tako določa,
da lahko država članica, na ozemlju katere se nahaja blago v
trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz pridobitelju, omeji
prag na 35.000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti, kadar se
ta članica boji, da bi prag 100.000 EUR lahko povzročil resna
izkrivljanja konkurence. V skladu s to določbo je Španija
(informativno: tudi Slovenija) določila prag v višini 35.000
EUR.
Vrednostni limiti po posameznih
državah članicah EU (zadnji podatek za marec 2014) so v posameznih
državah članicah različno določeni – glej povezavo.
Dodatna izvedbena določila v
povezavi s 34. členom Direktive so določena tudi v 14. členu
Izvedbene uredbe Sveta 282/2011.
Člen 14 Izvedbene uredbe Sveta 282/2011
Kadar je v koledarskem letu presežen prag, ki ga v skladu s
členom 34 Direktive 2006/112/ES uporablja država članica, člen 33
navedene direktive ne spremeni kraja dobav blaga, razen
trošarinskih izdelkov, ki so bile opravljene v istem koledarskem
letu, preden je bil presežen prag, ki ga uporablja država članica v
tekočem koledarskem letu, in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi
naslednji pogoji:
(a) dobavitelj ni uporabil opcije iz člena 34(4) navedene
direktive;
(b) vrednost njegovih dobav blaga v predhodnem koledarskem letu
ni presegla praga.
Vendar pa člen 33 Direktive 2006/112/ES spremeni kraj naslednjih
dobav v državo članico, v kateri se odpošiljanje ali prevoz
konca:
(a) dobava blaga, s katero je bil v tekočem koledarskem letu
presežen prag, ki ga uporablja država članica v taistem tekočem
koledarskem letu;
(b) vse nadaljnje dobave blaga v to državo članico v navedenem
koledarskem letu;
(c) dobave blaga v to državo članico v koledarskem letu, ki
sledi koledarskemu letu, v katerem se je zgodil dogodek iz točke
(a).
Skladno z navedenim lahko
zaključimo, da se mora SI, ki dobavlja blago SR v eno izmed držav
članic EU ter preseže mejni znesek, predpisan v tej državi članici
EU, identificirati za namene DDV v tej državi članici EU ter
obračunati DDV v skladu z zakonodajo te države, na ozemlju katere
je s takšnimi dobavami presegel mejni znesek.
Opozorilo: Upoštevajoč določila 46. člena ZDDV-1 bi lahko
navedeno transakcijo obravnavali tudi kot oproščeno dobavo blaga
znotraj Unije, v kolikor bi lahko SI »dokazal«, da je SR ravnal pri
pridobitvi blaga na ozemlju Španije kot davčni zavezanec ali kot
pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če deluje »kot tak« v
Španiji, pri čemer je potrebno upoštevati tudi vsebino evropske
sodne prakse.
Informativno – druge potencialne
možnosti, da se SI izogne izpolnjevanju administrativnim
obveznostim v Španiji:
- SR pri nabavi blaga predloži
identifikacijsko številko za namene DDV druge države članice EU.
Posledično bi SI opravil oproščeno dobavo blaga znotraj Unije
skladno z določilom 46. člena ZDDV-1;
ali
- SI izvozi blago v Srbijo, SR pa iz
Srbije izvozi blago v Španijo, pri čemer se v prvi transakciji
šteje, da je opravljen izvoz blaga, oproščen plačila DDV skladno z
določilom 52. člena ZDDV-1;
ali
- določitev paritete fco Slovenija -
prenos pravice do razpolaganja preide na ozemlju Slovenije (skladno
z določilom 19. člena ZDDV-1 je kraj dobave v Sloveniji). SI od
dobave blaga SR obračuna slovenski DDV.
[…]
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A in
86/14-ZDDV-1H.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14.
·
Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15.
marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES
o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Uradni list EU, št.
L 77/11, L 290/12, L 284/13 in L 294/14).
·
Direktiva Sveta 2006/112/ES
(Uradni list
EU, št. L 347/06), Direktiva Sveta 2006/138/ES (Uradni list EU, št.
L 384/06), Direktiva Sveta 2007/75/ES (Uradni list EU, št. L
346/07), Direktiva Sveta 2008/8/ES (Uradni list EU, št. L 44/08),
Direktiva Sveta 2008/9/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva
Sveta 2008/117/ES (Uradni list EU, št. 14/09), Direktiva Sveta
2009/47/ES (Uradni list EU, št. L 116/09), Direktive Sveta
2009/69/ES (Uradni list EU, št. L 175/09), Direktiva Sveta
2009/132/ES (Uradni list EU, št. L 292/09), Direktiva Sveta
2009/162/EU (Uradni list EU, št. L 10/10), Direktiva Sveta
2010/23/EU (Uradni list EU, št. L 72/10), Direktiva Sveta
2010/45/EU (Uradni list EU, št. L189/10), Direktiva Sveta
2010/88/EU (Uradni list EU, št. L 326/10), Direktiva Sveta
2013/42/EU (Uradni list EU, št. L 201/13), Direktiva Sveta
2013/43/EU (Uradni list EU, št. L 201/13) in Direktiva Sveta
2013/61/EU (Uradni list EU, št. L 353/13).