Številka:
05/DS/2021
Datum:
09.07.2021
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI), je fizični
osebi iz Avstrije prodal blago na daljavo. Blago je SI odposlal iz
Slovenije v Avstrijo.
Vprašanje:
·
Kakšna je DDV obravnava prodaje
blaga na daljavo od 01.07.2021 naprej?
Mnenje
V kolikor SI izpolnjuje
pogoje iz prvega odstavka 9. člena Pravilnika o obveznostih
glede DDV v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za
opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (v
nadaljevanju Pravilnik) (npr. skupna vrednost dobavljenega blaga v
tekočem ali preteklem koledarskem letu ne presega
znesek 10.000 eurov), je kraj dobave blaga pri prodaji blaga na
daljavo iz Slovenije v Avstrijo osebi, ki ni davčni zavezanec, v
Sloveniji – kjer ima SI (dobavitelj) sedež dejavnosti. Od
opravljene dobave blaga se obračuna DDV v Sloveniji skladno z
določili ZDDV-1.
V kolikor SI ne izpolnjuje
pogojev iz prvega odstavka 9. člena Pravilnika (npr. skupna
vrednost dobavljenega blaga v tekočem ali preteklem koledarskem
letu presega znesek 10.000 eurov), je kraj dobave blaga skladno s
tretjim odstavkom 6. člena Pravilnika – v Avstriji – kjer se blago
nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča.
SI ima na razpolago naslednje opcije:
·
se identificira za namene DDV v
Avstriji ter izpolni davčno obveznost v Avstriji skladno z
avstrijskim nacionalnim predpisom; ali
·
uporabi posebno ureditev za prodajo
blaga na daljavo znotraj Unije – »Unijska ureditev« (in »izpolni
davčno obveznost za Avstrijo v Sloveniji« s pomočjo sistema VEM) –
glej 2. podpoglavje Pravilnika (členi od 32 do 39).
Obrazložitev
S 1.7.2021 so se začele uporabljati
spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES v povezavi z opravljanjem
storitev in prodajo blaga na daljavo osebam, ki niso davčni
zavezanci. Navedene spremembe je zakonodajalec objavil v
Pravilniku o obveznostih glede DDV v zvezi z
direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in
prodajo blaga na daljavo (v nadaljevanju
Pravilnik).
Do 30.06.2021 je veljalo, da je
kraj dobave blaga na daljavo (tj. blago se npr.
odpošlje/odpelje iz Slovenije v drugo državo članico) osebam, ki
niso davčni zavezanci:
- v Sloveniji, v kolikor
davčni zavezanec (dobavitelj blaga) v tekočem oz. preteklem
koledarskem letu ni presegel vrednostnega limita, ki ga je določila
država članica, v kateri se prevoz/odpošiljanje blaga konča
(vrednostni limiti od 35.000 do 100.000 EUR);
- v drugi državi članici,
kjer se prevoz/odpošiljanje blaga konča, v kolikor je davčni
zavezanec (dobavitelj blaga) v tekočem oz. preteklem letu presegel
vrednostni limit v državi članici, kjer se prevoz konča. To je
posledično pomenilo obvezno pridobitev identifikacijske številke za
namene DDV namembne države ter plačilo DDV v tej državi.
Ureditev od 01.07.2021 naprej
spreminja naslednje:
·
obstoječi različni pragi v državah članicah za prodajo blaga na
daljavo znotraj Unije se odpravijo, na ravni EU tako velja
nov (»skupni«) prag v višini 10.000,00 EUR;
·
v novo določeni prag v višini 10.000,00 EUR, ki pomembno vpliva na
opredelitev kraja določenih transakcij, se všteva prodaja blaga na
daljavo znotraj Unije kot tudi telekomunikacijske storitve,
storitve oddajanja ali elektronske storitve (veza – 30.c člen
ZDDV-1).
Prvi odstavek 3. člena Pravilnika
opredeljuje pojem »prodaja blaga na daljavo«.
3. člen Pravilnika
(splošno)
(1) »Prodaja blaga na daljavo
znotraj Unije« pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga
oseba za njegov račun to blago odpošlje ali odpelje iz države
članice, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz
tega blaga kupcu konča, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri
tem prevozu ali odpošiljanju, če sta izpolnjena naslednja
pogoja:
a) dobava blaga je opravljena
davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, katere
pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV v skladu s prvim
odstavkom 3. člena Direktive 2006/112/ES, ali kateri koli drugi
osebi, ki ni davčni zavezanec, in
b) dobavljeno blago niso niti
nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali
druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali
instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.
[…]
Pojem »prodaje blaga na daljavo znotraj Unije« tako opredeljuje kot
dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun
to blago odpošlje ali odpelje iz države članice, ki ni država
članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz tega blaga kupcu
konča, in zajema dobave za naslednje prejemnike:
·
dobave blaga za osebe, ki niso
davčni zavezanci (potrošniki);
·
dobave blaga (vključno s
trošarinskimi proizvodi) davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki
niso davčni zavezanci, iz člena 151 direktive o DDV (diplomatski
odnosi, mednarodni organi, NATO itd.); ter
·
dobave blaga (razen trošarinskih
proizvodov) za: i) davčne zavezance, ki opravljajo samo dobave
blaga ali storitve, za katere nimajo pravice do odbitka DDV, ii)
davčne zavezance, ki so upravičeni do skupne pavšalne ureditve za
kmete, iii) davčne zavezance, ki so upravičeni do maržne ureditve
za rabljeno blago, in iv) pravne osebe, ki niso davčni zavezanci
(znani tudi kot skupina štirih).
Kot kraj dobave pri prodaji blaga na daljavo znotraj Unije se
skladno z določilom tretjega odstavka 6. člena Pravilnika šteje
kraj, kjer je blago v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga
kupcu konča.
6. člen Pravilnika
(dobava blaga s
prevozom)
(1) Kadar blago odpošlje ali
odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga
šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali
prevoz blaga prejemniku.
(2) Kadar se odpošiljanje ali
prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi, se
šteje, da sta kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršne
nadaljnje dobave v državi članici uvoza blaga.
(3) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena se šteje, da je kraj dobave blaga kraj, kjer se
blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu
konča, pri naslednjih dobavah:
a) prodaji blaga na daljavo
znotraj Unije;
b) prodaji na daljavo s tretjih
ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v državo članico, ki
ni država članica, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga
kupcu;
c) prodaji na daljavo s tretjih
ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v državo članico, v
kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu, kadar se za
obračun DDV uporabi posebna ureditev iz 3. podpoglavja IX. poglavja
tega pravilnika.
(4) Prejšnji odstavek se ne
uporablja za dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk
ali starin iz 1. do 4. točke prvega odstavka 101. člena ZDDV-1, ki
so predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo.
(5) Kadar blago, ki ga odpošlje
ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali
montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim
zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago
instalirano ali montirano.
(6) Kadar se šteje, da je davčni
zavezanec prejel in dobavil blago v skladu s 4. členom tega
pravilnika, se odpošiljanje ali prevoz blaga pripiše dobavi, ki jo
opravi davčni zavezanec, ki omogoča dobavo blaga z uporabo
elektronskega vmesnika.
(7) Davčni zavezanec, ki opravlja
prodaje blaga na daljavo znotraj Unije, pri katerih se kraj dobave
blaga določi v skladu s točko a) tretjega odstavka tega člena, in
za te dobave blaga ne uporablja posebne ureditve v skladu z 2.
podpoglavjem IX. poglavja tega pravilnika, mora davčnemu organu
najpozneje do 31. januarja leta po preteku leta, v katerem so
opravljene te dobave, v elektronski obliki poročati o letnem
prometu, ki ga je dosegel v posamezni državi članici, o obdobju
poročanja in identifikacijski številki za DDV v namembni državi
članici ter o datumu začetka oziroma konca identifikacije za DDV v
tej državi članici.
(8) Davčni zavezanec, ki opravlja
dobave blaga, za katere se v skladu s tretjim odstavkom tega člena
šteje, da so opravljene v druge države članice, in za te dobave
blaga ne uporablja posebne ureditve v skladu z 2. podpoglavjem IX.
poglavja tega pravilnika, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti
podatke o višini letnega prometa, ločeno za vsako namembno državo
članico.
Kot smo že uvodoma zapisali, je na
novo določen prag v višini 10.000 eurov, ki pomembno vpliva na
opredelitev kraja dobave blaga na daljavo. Tako je z 9. členom
Pravilnika določeno, da je (ne glede na točko a) tretjega odstavka
6. člena Pravilnika – tj. kraj, kjer je blago v trenutku, ko se
prevoz/odpošiljanje konča) kraj dobave blaga pri prodaji blaga na
daljavo znotraj Unije kraj, v katerem ima dobavitelj sedež, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
·
dobavitelj ima sedež samo v eni
državi članici;
·
blago je odposlano ali prepeljano
osebi, ki ni davčni zavezanec (glej a) točko 6. člena ZDDV-1) v
državo članico, ki ni država članica sedeža dobavitelja;
in
·
skupna vrednost opravljenih storitev
(telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ter elektronskih
storitev) ali dobavljenega blaga brez DDV v tekočem koledarskem
letu ne presega zneska 10.000 evrov in tega zneska dobavitelj ni
presegel v predhodnem koledarskem letu.
9. člen Pravilnika
(prag za določitev kraja dobave
blaga in opravljanja storitev)
(1) Ne glede na točko a) tretjega
odstavka 6. člena tega pravilnika in prvi odstavek 30.c člena
ZDDV-1 je kraj dobave blaga pri prodaji blaga na daljavo znotraj
Unije in kraj opravljanja storitev, ki so opravljene osebam, ki
niso davčni zavezanci, kraj, v katerem ima dobavitelj ali izvajalec
sedež ali, če sedeža nima, stalno ali običajno prebivališče, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
a) dobavitelj ali izvajalec ima
sedež, ali če sedeža nima, stalno ali običajno prebivališče samo v
eni državi članici,
b) storitev je opravljena osebi,
ki ni davčni zavezanec in ima sedež, stalno ali običajno
prebivališče v kateri koli državi članici, ki ni država članica iz
prejšnje točke, ali je blago odposlano ali prepeljano v državo
članico, ki ni država članica iz prejšnje točke, in
c) skupna vrednost opravljenih
storitev ali dobavljenega blaga iz prejšnje točke brez DDV v
tekočem koledarskem letu ne presega zneska 10.000 eurov in tega
zneska ni presegla niti v predhodnem koledarskem
letu.
(2) Dobavitelj in izvajalec, ki
uporabljata prejšnji odstavek, pošljeta davčnemu organu poročilo o
skupni vrednosti dobav blaga in opravljenih storitev iz točke b)
prejšnjega odstavka brez DDV v predhodnem koledarskem letu po
posamezni državi članici in izjavo o izpolnjevanju pogojev iz
prejšnjega odstavka v elektronski obliki do konca januarja tekočega
leta.
(3) Kadar je v koledarskem letu
presežen prag iz točke c) prvega odstavka tega člena, se od takrat
naprej za določitev kraja dobave blaga ali opravljene storitve po
tem členu uporabljata točka a) tretjega odstavka 6. člena tega
pravilnika in prvi odstavek 30.c člena ZDDV-1.
(4) Ne glede na prvi odstavek
tega člena se lahko dobavitelj blaga ali izvajalec storitve, ki
izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, odloči za
določitev kraja dobave blaga v skladu s točko a) tretjega odstavka
6. člena tega pravilnika ali kraja opravljene storitve v skladu
prvim odstavkom 30.c člena ZDDV-1. V tem primeru mora davčni
zavezanec izbiro vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski
obliki ter ta pravila uporabljati najmanj v tekočem koledarskem
letu in dveh naslednjih koledarskih letih.
(5) Davčni zavezanec pošlje
poročilo in izjavo iz drugega odstavka tega člena v elektronski
obliki, ki je dostopna v sistemu eDavki.
V kolikor SI izpolnjuje pogoje iz 9.
člena Pravilnika, je kraj dobave blaga pri prodaji blaga na daljavo
iz Slovenije v Avstrijo osebi, ki ni davčni zavezanec, v Sloveniji
– kjer ima SI sedež dejavnosti. Od opravljene dobave blaga se
obračuna DDV v Sloveniji skladno z določili ZDDV-1.
V kolikor SI ne izpolnjuje pogojev
iz 9. člena Pravilnika (npr. skupna vrednost dobavljenega blaga v
tekočem ali preteklem koledarskem letu presega znesek 10.000
eurov), je kraj dobave blaga skladno s točko a) tretjega odstavka
6. člena Pravilnika – v Avstriji – kjer se blago nahaja v trenutku,
ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča. SI ima na
razpolago naslednje opcije:
·
se identificira za namene DDV v
Avstriji ter izpolni davčno obveznost v Avstriji skladno z
avstrijskim nacionalnim predpisom; ali
·
uporabi posebno ureditev za prodajo
blaga na daljavo znotraj Unije – »Unijska ureditev« (in »izpolni
davčno obveznost za Avstrijo v Sloveniji« s pomočjo sistema VEM) –
glej 2. podpoglavje Pravilnika (členi od 32 do 39).
·
Zakon
o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H, 90/15-ZDDV-1I,
77/18-ZDDV-1J, 59/19-ZDDV-1K, 72/19-ZDDV-1L, 175/20-ZIUOPDVE in
203/20-ZIUPOPDVE.
·
Direktiva Sveta 2006/112/ES (Uradni list EU,
št. L 347/06), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2020/2020 z
dne 7 decembra 2020 (Uradni list EU, št. L 419/20).
·
Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca
2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost (prenovitev), Uradni list
EU, št. L 77/11, 290/12, 284/13, 294/14, 348/17 in
311/18).
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16,
50/17, 84/18, 77/19 in 58/21.
·
Pravilnik o obveznostih glede davka na dodano vrednost v
zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev
in prodajo blaga na daljavo, Uradni list RS, št.
102/21.