EVROPSKA UNIJA
SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
Sodba Sodišča Evropske unije (sedmi
senat) v zadevi: C-201/18
Datum: 27.03.2019
V zadevi:
Mydibel
Predmet spora:
1 Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 14,
15, 168, 184, 185, 187 in 188 Direktive Sveta 2006/112/ES z
dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila
spremenjena z Direktivo Sveta 2009/162/EU z dne 22. decembra
2009 (UL 2010, L 10, str. 14) (v nadaljevanju:
Direktiva o DDV), ter načel nevtralnosti davka na dodano vrednost
(DDV) in enakega obravnavanja.
2 Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Mydibel SA in État
belge (Belgijska država) zaradi popravka odbitka DDV.
Pravni okvir
3 Člen 14
Direktive o DDV določa:
„1. ‚Dobava
blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v
stvareh kot lastnik.
2. Za dobavo
blaga se poleg transakcije iz odstavka 1 štejejo naslednje
transakcije:
(a) prenos
lastninske pravice na premoženju proti plačilu odškodnine po nalogu
ali ki ga je opravil državni organ ali je bil opravljen v njegovem
imenu ali na podlagi zakona;
(b) dejanska
izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno
obdobje ali prodaje blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob
normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu
zadnjega obroka;
(c) prenos
blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali
prodajo.
3. Države
članice lahko za dobavo blaga štejejo predajo določenih gradbenih
del.“
4 Člen 15
te direktive določa:
„1. Za
premoženje v stvareh se štejejo električna energija, plin ter
energija za ogrevanje, hlajenje in podobno.
2. Države
članice lahko za premoženje v stvareh štejejo:
(a) določene
pravice na nepremičninah;
(b) stvarne
pravice, ki dajejo imetniku pravico uporabnika
nepremičnine;
(c) deleži
ali udeležbe, ki so enakovredni deležem, ki dajejo imetniku de
iure ali de facto lastninsko pravico ali pravico do
posesti nepremičnine ali dela nepremičnine.“
5 Člen 168
navedene direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za
namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v
državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da
odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje
zneske:
(a) DDV, ki
ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago in
storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni
zavezanec;
(b) DDV, ki
ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot dobave blaga in
opravljanje storitev v skladu s členoma 18(a)
in 27;
(c) DDV, ki
ga je dolžan plačati za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu
s členom 2(1)(b)(i);
(d) DDV, ki
ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga
znotraj Skupnosti v skladu s členoma 21 in 22;
(e) DDV, ki
ga je dolžan ali ga je plačal za uvoženo blago v to državo
članico.“
6 V
poglavju 5, naslovljenem „Popravki odbitkov“ iz naslova X
Direktive o DDV so členi od 184 do 189 te direktive.
Člen 184 navedene direktive določa:
„Začetni odbitek se popravi, če je bil odbitek
višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec
upravičen.“
7 Člen 185
Direktive o DDV določa:
„1. Popravek
se zlasti opravi, če se po opravljenem obračunu DDV spremenijo
dejavniki, uporabljeni za določitev zneska, ki se odbije, med
drugim v primeru odpovedi nakupov ali znižanja cen.
2. Z
odstopanjem od odstavka 1 se odbitek ne popravi, če ostanejo
transakcije v celoti ali delno neplačane, v primeru uradno
dokazanega ali potrjenega uničenja, izgube ali tatvine premoženja
ter v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev
iz člena 16.
Če transakcije v celoti ali delno ostanejo
neplačane in v primeru tatvine lahko države članice vseeno
zahtevajo popravek.“
8 Člen 186
te direktive določa:
„Države članice določijo podrobnosti za uporabo
členov 184 in 185.“
9 Člen 187
navedene direktive določa:
„1. Za
investicijsko blago se popravek razporedi na obdobje petih let,
vključno z letom, v katerem je bilo blago pridobljeno ali
izdelano.
Vendar lahko države članice pri popravku
upoštevajo obdobje celih pet let od trenutka prve uporabe
blaga.
Pri nepremičninah, ki so bile pridobljene kot
investicijsko blago, se lahko obdobje popravka podaljša na največ
20 let.
2. Letni
popravek se nanaša samo na eno petino, oziroma v primeru
podaljšanja obdobja popravka, samo na ustrezni del DDV,
obračunanega od investicijskega blaga.
Popravek iz prvega pododstavka se izvede na
podlagi razlik v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede
na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago pridobljeno,
izdelano ali, kadar je to ustrezno, prvič uporabljeno.“
10 V
členu 188 iste direktive je določeno:
„1. Pri
dobavi investicijskega blaga v obdobju popravka se šteje, kakor da
jih je davčni zavezanec uporabljal za poslovni namen do konca
obdobja popravka.
Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti
obdavčena, če je dobava investicijskega blaga obdavčena.
Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti
oproščena, če je dobava investicijskega blaga oproščena.
2. Popravek
iz odstavka 1 se izvede samo enkrat za celotno preostalo
obdobje popravka. Vendar, če je dobava investicijskega blaga
oproščena, lahko države članice določijo, da popravek ni potreben,
če je pridobitelj davčni zavezanec, ki to investicijsko blago
uporablja izključno za transakcije, pri katerih je imel pravico do
odbitka DDV.“
11 Člen 189
Direktive o DDV določa:
„Za namene uporabe členov 187 in 188
lahko države članice sprejmejo naslednje ukrepe:
(a) opredelijo
pojem investicijskega blaga;
(b) navedejo
znesek DDV, ki se upošteva za popravek;
(c) sprejmejo
vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da popravek ne pomeni
nobene neupravičene prednosti;
(d) dovolijo
administrativne poenostavitve.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za
predhodno odločanje
12 Družba
Mydibel proizvaja izdelke iz krompirja in je iz tega naslova
zavezanka za DDV. Je lastnica več nepremičnin, za katere je v
celoti odbila davke, obračunane za gradnjo, preoblikovanje ali
prenovo.
13 Družba
Mydibel je 1. oktobra 2009, da bi povečala svojo likvidnost, z
dvema finančnima institucijama sklenila neobdavčljivi transakciji
sale and lease back (prodaja in povratni zakup) v zvezi s
svojimi nepremičninami, razdeljenimi na dva dela. Za vsak del je
družba Mydibel s tema institucijama sklenila dve pogodbi v obliki
notarskega zapisa. Prvič, sklenila je pogodbo o ustanovitvi zakupne
pravice na navedenih nepremičninah v korist navedenih institucij za
dobo 99 let proti takojšnjemu plačilu nadomestila v višini
9.630.000 EUR za prvi del in 2.700.000 EUR za drugi
del ter letno nadomestilo v višini 25 EUR. Drugič, sklenila je
pogodbo o zakupu nepremičnin za iste nepremičnine, ki sta jih ti
isti instituciji družbi Mydibel dali v zakup za nepreklicno obdobje
15 let proti plačilu četrtletne zakupnine, ki ustreza
vrednosti naložbe v višini 9.630.000 EUR za prvi del
in 2.700.000 EUR za drugi del, povečani za obresti. V
skladu z zadnjenavedeno pogodbo ima družba Mydibel ob izteku zakupa
možnost nakupa po ceni, ki ustreza 10 % vrednosti naložbe za
prvi del in 3 % te vrednosti za drugi del.
14 Po davčnem
inšpekcijskem nadzoru, ki je bil opravljen 11. maja in
8. junija 2012 in je zajemal obdobje od 1. januarja 2009
do 31. decembra 2010, je belgijska davčna uprava na podlagi
mehanizma popravka zavrnila odbitek DDV, ki je bil prvotno
obračunan na zadevne nepremičnine zaradi navedenih transakcij
sale and lease back (prodaja in povratni zakup).
15 Družbi
Mydibel je bilo 18. septembra 2012 v odobritev poslano
obvestilo o popravku, nato je bil 22. novembra 2013 sestavljen
zapisnik, ki je bil skupaj z odločbo o popravku vročen isti dan.
Zadnjenavedena odločba se nanaša, prvič, na znesek v višini
981.381,28 EUR za napake pri odbitku DDV, drugič, na
sorazmerno globo v višini 98.130,00 EUR in, tretjič, na
zamudne obresti od 21. januarja 2011. Belgijska davčna uprava
je z odtegnitvami s kreditnega salda tekočega računa DDV družbe
Mydibel za potrditev zneska popravka prejela skupni znesek v višini
1.363.971,20 EUR.
16 Družba
Mydibel je 1. aprila 2014 pri tribunal de première instance du
Hainaut (sodišče prve stopnje v Hainautu, Belgija) vložila predlog
za odpravo odločbe o popravku in zapisnika z dne 22. novembra
2013.
17 Tribunal de
première instance du Hainaut (sodišče prve stopnje v Hainautu) je s
sodbo z dne 13. oktobra 2015 ta predlog razglasilo za dopusten
in delno utemeljen. Presodilo je, da denarne kazni ni treba
plačati, in État belge naložilo, naj družbi Mydibel povrne vse
zneske, ki jih je prejela iz naslova preklicane denarne kazni,
povišane za zamudne obresti, v preostalem pa je predlog družbe
Mydibel zavrnilo.
18 Družba
Mydibel je 4. marca 2016 pri cour d’appel de Mons (pritožbeno
sodišče v Monsu, Belgija) vložila pritožbo zoper to
sodbo.
19 Predložitveno
sodišče se sprašuje, ali v okoliščinah, kakršne so te v postopku v
glavni stvari, določbe Direktive o DDV nalagajo obveznost popravka
odbitka DDV in če je tako, ali je takšen popravek v skladu z
načelom nevtralnosti DDV in načelom enakega
obravnavanja.
20 V teh
okoliščinah je cour d’appel de Mons (pritožbeno sodišče v Monsu)
prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti
vprašanji:
„1. Ali je
treba člene 14, 15, 168, 184, 185, 187 in 188 Direktive
[2006/112] razlagati in uporabljati tako, da se DDV na
nepremičnino, pridobljeno kot investicijsko blago, ki je bil
prvotno pravilno odbit, popravi, če je bila ta nepremičnina,
pridobljena kot investicijsko blago, predmet transakcije sale
and lease back (prodaja in povratni zakup), ker:
– je
transakcija sale and lease back (prodaja in povratni zakup)
sestavljena tako, da je davčni zavezanec zakupno pravico (to je
začasno stvarno pravico) podelil finančnima institucijama, ti pa
sta v povezavi s tem davčnemu zavezancu istočasno odobrili
zakup;
– je
ta transakcija sale and lease back (prodaja in povratni
zakup) popolnoma finančna transakcija, katere namen je povečati
likvidnost davčnega zavezanca;
– transakcija
sale and lease back (prodaja in povratni zakup) ni bila
obdavčena z DDV;
– je
nepremičnina, pridobljena kot investicijsko blago, ostala v posesti
davčnega zavezanca ter se je neprekinjeno in trajno uporabljala za
obdavčeno dejavnost davčnega zavezanca tako pred transakcijo kot po
njej?
2. Ali sta
razlaga in uporaba zgoraj navedenih določb, na podlagi katerih je
treba prvotno odbiti DDV popraviti, v skladu z načelom nevtralnosti
DDV in/ali načelom enakega obravnavanja?“
Vprašanji za predhodno
odločanje
Prvo vprašanje
21 Predložitveno
sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člene 184, 185, 187 in 188 Direktive o DDV razlagati
tako, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari,
vsebujejo obveznost popravka DDV na nepremičnino, ki je bil prvotno
pravilno odbit, če je bila ta nepremičnina predmet neobdavčljive
transakcije sale and lease back (prodaja in povratni
zakup).
22 Člena 184
in 185 Direktive o DDV na splošno določata pogoje, pod
katerimi mora nacionalna davčna uprava od davčnega zavezanca
zahtevati popravek. Nasprotno členi od 187 do 189 te
direktive določajo posebna pravila glede popravka odbitka DDV za
investicijsko blago (glej v tem smislu sodbo z dne 11. aprila
2018, SEB bankas, C-532/16, EU:C:2018:228, točke od 25
do 28).
23 Najprej je
treba ugotoviti, da iz predloga za sprejetje predhodne odločbe
izhaja, da je treba zadevne nepremičnine iz postopka v glavni
stvari opredeliti kot „investicijsko blago“, kar mora predložitveno
sodišče preveriti glede na nacionalno pravo. Na podlagi
člena 189(a) navedene direktive lahko namreč države članice
opredelijo pojem „investicijsko blago“. Sodišče je razsodilo, da ta
pojem zajema blago, ki se uporablja za gospodarsko dejavnost in ki
se razlikuje po svoji trajnosti in vrednosti, zaradi česar stroški
pridobitve običajno niso obračunani kot tekoči stroški, temveč so
amortizirani v več poslovnih obdobjih (sodba z dne
16. februarja 2012, Eon Aset Menidjmunt, C-118/11,
EU:C:2012:97, točka 35 in navedena sodna praksa).
24 Na prvem
mestu je treba preveriti, ali je treba na podlagi členov 184
in 185 iste direktive izvesti popravek odbitka DDV.
25 Iz
člena 184 Direktive o DDV je razvidno, da se začetni odbitek
DDV popravi, če je bil višji ali nižji od odbitka, do katerega je
bil davčni zavezanec upravičen. V skladu s členom 185 te
direktive se popravek odbitka opravi zlasti, če se po opravljenem
obračunu DDV spremenijo dejavniki, uporabljeni za določitev zneska,
ki se odbije.
26 Glede
morebitnega vpliva dogodkov, nastalih po odbitku DDV, ki ga izvede
davčni zavezanec, na navedeni odbitek iz sodne prakse Sodišča
izhaja, da uporaba blaga ali storitev oziroma uporaba, ki je zanje
predvidena, določa obseg začetnega odbitka, do katerega je davčni
zavezanec upravičen, ter obseg morebitnih popravkov v naslednjih
obdobjih (sodba z dne 31. maja 2018, Kollroß in Wirtl,
C-660/16 in C-661/16, EU:C:2018:372, točka 54 in navedena
sodna praksa).
27 Mehanizem
popravka, določen v členih od 184 do 186 Direktive o DDV,
je namreč sestavni del sistema odbitkov DDV, ki ga določa ta
direktiva. Njegov namen je izboljšati natančnost odbitkov, da se
zagotovi nevtralnost DDV, tako da predhodno izvedene transakcije še
naprej omogočajo pravico do odbitka, samo če se uporabljajo za
zagotavljanje storitev, ki so obdavčene s tem davkom. Namen tega
mehanizma je torej uvedba tesne in neposredne zveze med pravico do
odbitka vstopnega DDV ter uporabo zadevnega blaga in storitev za
pozneje obdavčene transakcije (sodba z dne 31. maja 2018,
Kollroß in Wirtl, C-660/16 in C-661/16, EU:C:2018:372,
točka 55 in navedena sodna praksa).
28 V
obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da je
družba Mydibel zadevne nepremičnine iz postopka v glavni stvari
neprekinjeno in trajno uporabljala za opravljanje svoje poklicne
dejavnosti. Poleg tega se je družba Mydibel v skladu z navedbami iz
te odločbe, čeprav je s transakcijo sale and lease back
(prodaja in povratni zakup) iz postopka v glavni stvari nastala
obveznost takojšnjega plačila nadomestila tej družbi, zavezala
plačevati zadevnima finančnima institucijama četrtletno zakupnino
za obdobje 15 let, česar skupni znesek ustreza znesku tega
nadomestila, povečanega za obresti. Tako se zdi, da je navedena
družba še naprej uporabljala transakcije, izvedene za namene
gradnje, prezidave ali obnove zadevnih nepremičnin za obdavčljive
izstopne transakcije. Ta ugotovitev, ki jo mora preveriti
predložitveno sodišče, pomeni, da se dejavniki, uporabljeni za
določitev zneska odbitkov, po opravljenem obračunu DDV niso
spremenili.
29 V nasprotju
s tem, kar Evropska komisija trdi v pisnem stališču, same
ustanovitve zakupne pravice, ki ni predmet DDV, ni mogoče šteti za
spremembo dejavnikov, uporabljenih za določitev odbitkov, ki je
nastala po opravljenem obračunu DDV. Ta ustanovitev namreč sama po
sebi ne pretrga tesne in neposredne zveze med pravico do odbitka
vstopnega DDV ter uporabo zadevnega blaga in storitev za
obdavčljive izstopne transakcije.
30 Iz tega
sledi, da člena 184 in 185 Direktive o DDV v okoliščinah,
kakršne so te v postopku v glavni stvari, ne nalagata popravka
prvotno odbitega DDV, kar pa mora preveriti predložitveno
sodišče.
31 Na drugem
mestu je treba preučiti, ali se za okoliščine v postopku v glavni
stvari uporabljajo posebna pravila glede popravka odbitka DDV za
investicijsko blago in zlasti člena 187 in 188 Direktive
o DDV.
32 Člen 187
te direktive opisuje nekatera podrobna pravila za izvedbo popravka
odbitka DDV za investicijsko blago. Iz člena 187(1) navedene
direktive je namreč razvidno, da se za tako blago popravek
razporedi na obdobje petih let, to obdobje pa se za nepremičnine,
pridobljene kot investicijsko blago, lahko podaljša na največ
20 let.
33 V skladu s
členom 188(1) iste direktive je treba pri dobavi v obdobju
popravka investicijsko blago obravnavati, kakor da ga je davčni
zavezanec uporabljal za poslovni namen do konca obdobja
popravka.
34 Sodišče je
pojasnilo, da se pojem „dobava blaga“ ne nanaša na prenos
lastninske pravice v oblikah, določenih z veljavnim nacionalnim
pravom, ampak na vsak prenos premoženja v stvareh, ki ga opravi ena
stranka, ki drugo stranko pooblasti, da s tem premoženjem dejansko
razpolaga, kot da bi bila njegov lastnik (glej v tem smislu sodbo z
dne 22. oktobra 2015, PPUH Stehcemp, C-277/14, EU:C:2015:719,
točka 44 in navedena sodna praksa).
35 Čeprav mora
nacionalno sodišče v vsakem posameznem primeru glede na dejansko
stanje tega primera ugotoviti, ali zadevna transakcija v zvezi
blagom povzroči prenos pravice do razpolaganja s premoženjem kot
lastnik (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 2005,
Centralan Property, C-63/04, EU:C:2005:773, točka 63), mu
lahko Sodišče kljub temu predloži vse koristne napotke v zvezi s
tem.
36 Ugotoviti je
treba, da je za transakcije sale and lease back (prodaja in
povratni zakup) iz postopka v glavni stvari značilno, da na eni
strani davčni zavezanec zakupno pravico podeli dvema finančnima
institucijama iz postopka v glavni stvari, ti pa na drugi strani
davčnemu zavezancu odobrita zakup nepremičnin.
37 Ugotoviti je
torej treba, ali je treba v okviru postopka v glavni stvari
podelitev zakupne pravice in zakup nepremičnin obravnavati ločeno
ali skupaj.
38 Sodišče je
ugotovilo, da gre za enotno storitev, kadar so dva ali več
dejavnikov ali dejanj, ki jih opravi davčni zavezanec, tako tesno
povezani, da dejansko sestavljajo eno samo nedeljivo gospodarsko
storitev, katere razdelitev bi bila umetna (sodba z dne
21. februarja 2008, Part Service, C-425/06, EU:C:2008:108,
točka 53 in navedena sodna praksa).
39 Nacionalno
sodišče mora presoditi, ali dejstva, ki so mu predložena, določajo
obstoj enotne transakcije ne glede na njeno opredelitev v pogodbi
(sodba z dne 21. februarja 2008, Part Service, C-425/06,
EU:C:2008:108, točka 54).
40 V
obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe razvidno, da so
transakcije sale and lease back (prodaja in povratni zakup)
iz postopka v glavni stvari izključno finančne transakcije za
povečanje likvidnosti družbe Mydibel in da so nepremičnine iz
postopka v glavni stvari ostale v posesti te družbe, ki jih je
neprekinjeno in trajno uporabljala za namene svojih obdavčljivih
transakcij. Ta dejstva kažejo na to – kar pa mora preveriti
predložitveno sodišče – da je vsaka od teh transakcij enotna
transakcija, saj je ustanovitev zakupne pravice na nepremičninah v
postopku v glavni stvari neločljivo povezana z zakupom istih
nepremičnin.
41 Iz tega
sledi, da vsaka transakcija sale and lease back (prodaja in
povratni zakup) iz postopka v glavni stvari pomeni enotno
transakcijo, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče. V teh
okoliščinah teh transakcij ni mogoče opredeliti kot „dobavo blaga“,
ker pravice, ki so na podlagi teh transakcij prenesene na finančni
instituciji iz postopka v glavni stvari, in sicer civilne pravice
zakupa, zmanjšane za pravice, ki izhajajo iz zakupa nepremičnin,
katerih imetnik je družba Mydibel, tema institucijama ne omogočajo
razpolaganja z nepremičninami iz postopka v glavni stvari, kot da
bi bili njihovi lastnici.
42 Glede na
navedeno člena 187 in 188 Direktive o DDV v okoliščinah,
kakršne so te v postopku v glavni stvari, ne zahtevata popravka
prvotno odbitega DDV, kar pa mora preveriti predložitveno
sodišče.
43 V teh
okoliščinah je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba
člene 184, 185, 187 in 188 Direktive o DDV – s
pridržkom preveritve upoštevnih dejstev in elementov nacionalnega
prava, ki jo mora opraviti predložitveno sodišče – razlagati
tako, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari,
ne nalagajo obveznosti popravka DDV na nepremičnino, ki je bil
prvotno pravilno odbit, če je bila ta nepremičnina predmet
transakcije sale and lease back (prodaja in povratni zakup),
ki ni obdavčena z DDV.
Drugo vprašanje
44 Predložitveno
sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je razlaga
členov 184, 185, 187 in 188 Direktive o DDV, v skladu s
katero ti členi v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni
stvari, določajo obveznost popravka prvotno odbitega DDV v skladu z
načeloma nevtralnosti DDV in enakega obravnavanja.
45 Ob
upoštevanju odgovora na prvo vprašanje se drugo vprašanje postavlja
le, če bo predložitveno sodišče po preveritvi štelo, da transakcije
sale and lease back (prodaja in povratni zakup) iz postopka
v glavni stvari pomenijo spremembo dejavnikov, uporabljenih za
določitev zneska odbitkov, izvedenih po opravljenem obračunu DDV, v
smislu člena 185 Direktive o DDV, ali pa dobavo v smislu
člena 188 navedene direktive in da zato v okoliščinah iz
postopka v glavni stvari obstaja obveznost popravka prvotno
odbitega DDV.
46 Taka
obveznost popravka prvotno odbitega DDV pa bi vsekakor bila v
skladu z načeloma nevtralnosti DDV in enakega
obravnavanja.
47 V zvezi s
tem zadostuje ugotovitev, da v teh okoliščinah davčni zavezanec, ki
je opravil takšno neobdavčljivo transakcijo, ki se nanaša na
nepremičnino, katere lastnik je, z vidika DDV ni v primerljivem
položaju s položajem davčnega zavezanca, ki je po izvedbi del, pri
katerih se je lahko odbil vstopni DDV, neprekinjeno lastnik
nepremičnine.
48 V teh
okoliščinah je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je razlaga
členov 184, 185, 187 in 188 Direktive o DDV, v skladu s
katero ti členi v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni
stvari, nalagajo obveznost popravka prvotno odbitega DDV, v skladu
z načeloma nevtralnosti DDV in enakega obravnavanja.
Stroški
49 Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat)
razsodilo:
1. S
pridržkom preveritve upoštevnih dejstev in elementov nacionalnega
prava, ki jo mora opraviti predložitveno sodišče, je treba
člene 184, 185, 187 in 188 Direktive Sveta 2006/112/ES z
dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/162/EU z
dne 22. decembra 2009, razlagati tako, da v okoliščinah,
kakršne so te v postopku v glavni stvari, ne nalagajo obveznosti
popravka davka na dodano vrednost (DDV) na nepremičnino, ki je bil
prvotno pravilno odbit, če je bila ta nepremičnina predmet
transakcije sale and lease back (prodaja in povratni
zakup), ki ni obdavčena z DDV.
2. Razlaga
členov 184, 185, 187 in 188 Direktive 2006/112, kakor je
bila spremenjena z Direktivo 2009/162, v skladu s katero ti členi v
okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, nalagajo
obveznost popravka prvotno odbitega davka na dodano vrednost (DDV)
je v skladu z načeloma nevtralnosti DDV in enakega
obravnavanja.