Številka:
40/DS/2016
Datum:
03.10.2016
Vprašanje – opis problema
Mali davčni zavezanec, s sedežem v
Sloveniji (v nadaljevanju SI-mali), opravlja storitve oddajanja
nastanitvenih zmogljivosti na ozemlju Slovenije.
SI-mali se je z avstrijskim davčnim
zavezancem, identificiranim za namene DDV in s sedežem v Avstriji
(v nadaljevanju AT), dogovoril, da bo rezervacije nastanitvenih
zmogljivosti ponujal preko spletne aplikacije, ki je v lasti
AT.
Za vsako rezervacijo, ki jo opravi
končni kupec, pripada AT provizija v določenem odstotku.
Vprašanji:
·
Ali se za namene izvajanja DDV kraj
opravljanja storitev s strani AT opredeli na podlagi:
-
posebnega pravila iz 27. člena
ZDDV-1 (posredovanje pri najemu nepremičnin – kraj opravljanja
storitev je kraj, kjer nepremičnina leži); ali
-
splošnega pravila iz prvega odstavka
25. člena ZDDV-1 (kraj opravljanja storitev je kraj, kjer ima
naročnik sedež dejavnosti)?
·
V odvisnosti od odgovora na prejšnje
vprašanje, kakšne obveznosti ima SI-mali v povezavi s provizijo,
zaračunano s strani AT?
Mnenje
V opisanem primeru se kraj
opravljanja storitev opredeli na podlagi splošnega pravila iz
prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, tj. kraj opravljanja storitev je
tam, kjer ima naročnik sedež dejavnosti – tj. v
Sloveniji.
SI-mali je v skladu s četrtim
odstavkom 78. člena ZDDV-1 dolžan pridobiti identifikacijsko
številko za namene DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo
prejel storitve, za katere se šteje kot plačnik DDV ter od prejete
storitve obračunati DDV v Sloveniji.
Obrazložitev
Med sodobna orodja pri nudenju
nastanitev danes vsekakor sodi računalniški rezervacijski sistem,
ki jih uporabljajo številni ponudniki nastanitev. To so sistemi na
spletnih straneh, preko katerih ponudniki nastanitev dostopajo
neposredno do končnih kupcev in preko katerih lahko končni kupci
opravijo rezervacijo nastanitve.
Ne glede na takšno »tehnično
poenostavitev« pa je treba poznati morebitne DDV obveznosti, ki jih
imajo davčni zavezanci, kateri prejmejo račun za provizijo s strani
lastnika takšnega (rezervacijskega) sistema.
-
Opredelitev kraja opravljanja
storitev
V opisanem primeru se postavlja
vprašanje, kje je kraj opravljanja storitev:
-
ali lahko opravljeno storitev s
strani AT opredelimo kot posredovanje pri zakupu ali najemu
nepremičnin?;
-
ali se za opredelitev kraja
opravljanja storitev uporabi splošno pravilo?
Storitve v povezavi z nepremičninami
opredeljuje 27. člen ZDDV-1.
27. člen ZDDV-1
(storitve v zvezi z
nepremičninami)
Kraj opravljanja storitev v
zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in
nepremičninskih posrednikov, nastanitvijo v hotelih ali podobnih
nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvijo v počitniških
domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih
kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in
storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so
storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju
samem, je kraj, kjer se nepremičnina nahaja.
Z izpolnitvijo rezervacije preko spletne aplikacije končni kupec
vstopi v neposredno (pravno zavezujoče) pogodbeno razmerje s
ponudnikom nastanitve (tj. s SI-malim), pri čemer AT ponuja le sistem (spletno aplikacijo), preko
katerega se lahko opravi rezervacija nastanitve, zato AT ne deluje
kot posrednik v povezavi z nastanitvijo.
Glede na to, da se po našem mnenju
posebno pravilo (27. člen ZDDV-1) v opisanem primeru ne more
uporabiti, opravljena storitev pa ni opredeljena v nobenem drugem
posebnem pravilu, se posledično uporabi splošno pravilo glede
opredelitve kraja opravljanja storitev.
3.2. Splošna
pravila
25. člen ZDDV-1
(splošna pravila)
(1) Kraj opravljanja storitev,
ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer
ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te
storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni
v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh
storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto.
Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj
opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te
storitve, stalno oziroma običajno prebivališče.
[…]
V opisanem primeru je tako kraj
opravljanja storitev, ki jih prejme SI-mali, kraj, kjer ima slednji
sedež svoje dejavnosti – tj. v Sloveniji. Ker je v opisanem primeru
kraj opravljanja storitev v Sloveniji, je treba izpostaviti
določene obveznosti s področja DDV, ki jih ima davčni zavezanec –
SI-mali, ki se nahaja v vlogi prejemnika teh storitev.
-
Obveznosti davčnih
zavezancev
Plačnike DDV v slovenski proračun
določa 76. člen ZDDV-1.
1. Obveznost
plačila
76. člen ZDDV-1
(osebe, ki morajo plačati
DDV)
(1) DDV mora
plačati:
1. vsak davčni zavezanec, ki
opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen v primerih, v
katerih je v skladu s tem členom DDV dolžna plačati druga
oseba;
2. vsaka oseba, identificirana za
DDV v Sloveniji, kateri je dobavljeno blago pod pogoji iz 22. člena
tega zakona, če to dobavo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v
Sloveniji;
3.
vsak davčni zavezanec ali
pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za
namene DDV, katerima se opravijo storitve iz prvega odstavka 25.
člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima
sedeža v Sloveniji;
[…]
Iz 3. točke prvega odstavka 76.
člena ZDDV-1 izhaja, da je plačnik DDV vsak davčni zavezanec,
kateremu se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1,
če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.
V opisanem primeru je tako plačnik DDV SI-mali.
Ne glede na to, da SI-mali uporablja
posebno ureditev za male davčne zavezance (94. člen ZDDV-1), je
zaradi opredelitve kot plačnika DDV v Sloveniji na podlagi 3. točke
prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan pridobiti tudi
identifikacijsko številko za namene DDV, kot to določa četrti
odstavek 78. člena ZDDV-1.
2. Identifikacija
78. člen ZDDV-1
(obveznost
prijavljanja)
(1) Vsaka oseba mora davčnemu
organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni
zavezanec, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske
številke za DDV.
Davčni zavezanec mora davčnemu
organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in
prenehanje opravljanja dejavnosti.
(2) Obveznost predložitve
zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV iz prejšnjega
odstavka se ne nanaša na:
a) davčnega zavezanca iz prvega
odstavka 94. člena tega zakona, ki utemeljeno pričakuje, da v
obdobju 12 mesecev ne bo presegel prometa v znesku 50.000
eurov;
b) davčnega zavezanca iz drugega
odstavka 94. člena tega zakona;
c) davčnega zavezanca, ki na
ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev,
od katerih se DDV ne sme odbiti.
[…]
(4) Ne glede na drugi odstavek
tega člena mora vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji
in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je
plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES
izključno prejemnik storitev in vsak davčni zavezanec, za
katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za
katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena dolžan
plačati DDV, predložiti davčnemu organu zahtevek za izdajo
identifikacijske številke za DDV.
[…]
Podrobnejša izvedbena določila v
povezavi z identifikacijo za namene DDV določa 130. člen PZDDV, pri
čemer v devetem odstavku opredeljuje, kdaj mora davčni zavezanec iz
četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1 pridobiti identifikacijsko
številko za namene DDV.
130. člen PZDDV
(Identifikacija za namene
DDV)
[…]
(9) Vsak davčni zavezanec, ki
opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive
Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve in
vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike
Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko
prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan plačati DDV, mora pridobiti
identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je
verjetno, da bo prejel ali opravil take
storitve.
Na podlagi devetega odstavka 130.
člena PZDDV je tako SI-mali, ki je določen kot plačnik DDV, dolžan
pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem
je verjetno, da bo prejel storitve s strani AT.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in
90/15-ZDDV-1I.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14 in
39/16.