Številka:
16/DS/2014
Datum:
23.04.2014
Vprašanje – opis problema
Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s
sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-1), se je skupaj z drugim
slovenskim davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV in s
sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-2), udeležil izobraževanja v
Sloveniji, ki ga je organiziral slovenski davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI-3). SI-3 je SI-1 izstavil račun za opravljeno
transakcijo ter obračunal slovenski DDV skladno z določili
ZDDV-1.
Med SI-1 in SI-2 je dogovorjeno, da bo SI-1 del storitev
izobraževanja v svojem imenu zaračunal (»prefakturiral«) SI-2.
Vprašanje
·
Ali lahko SI-1 pri izdaji računa za del zaračunanih storitev
izobraževanja SI-2 le-te izključi iz davčne osnove skladno s c)
točko šestega odstavka 36. člena ZDDV-1?
Mnenje
Kadar SI-1 ne deluje (posluje) v
tujem imenu in za tuj račun, je treba šteti, da deluje v svojem
imenu za svoj račun ali v svojem imenu in za tuj račun, ter se
skladno z določili 16. člena ZDDV-1 šteje, da je transakcijo
opravil sam. To pomeni, da je
znesek, ki ga prejme od SI-2 kot »povračilo za izdatke« predmet
obravnave pri določitvi davčne osnove za namene DDV in jih ne sme
izključiti iz davčne osnove.
Obrazložitev
36. člen ZDDV-1 opredeljuje, kaj
predstavlja davčno osnovo za namene DDV in kaj je iz nje
izključeno. Splošno pravilo je, da predstavlja davčno osnovo vse,
kar predstavlja plačilo, kot to določa prvi odstavek 36. člena
ZDDV-1.
VI. DAVČNA OSNOVA
36. člen ZDDV-1
(dobave blaga ali
storitev)
(1) Pri dobavah blaga ali
storitev davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo
(v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo
prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje
osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno
povezane s ceno takih dobav, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
[…]
Nadalje šesti odstavek 36. člena
ZDDV-1 določa nekatere izjeme od splošnega pravila in iz davčne
osnove izključuje cenovne popuste, rabate ter zneske, ki jih davčni
zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki
jih je plačal v imenu in za račun naročnika.
36. člen ZDDV-1
(dobave blaga ali
storitev)
[…]
(6) V davčno osnovo se ne
vštevajo:
a) cenovni popusti za predčasno
plačilo;
b) cenovni popusti in rabati,
odobreni naročniku in obračunani v trenutku dobave;
c) zneski, ki jih davčni
zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki
jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem
knjigovodstvu kot prehodne postavke. Davčni zavezanec mora
zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme
odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij.
[…]
Iz c) točke šestega odstavka 36.
člena ZDDV-1 izhaja, da se v davčno osnovo ne vštevajo zneski,
ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika, če so
»kumulativno« izpolnjeni naslednji pogoji in sicer:
·
gre za povračila za določene
izdatke;
·
davčni zavezanec posluje v
tujem imenu in za tuj račun; in
·
zneske, ki jih davčni zavezanec
prejme od svojega naročnika, vodi v svojem knjigovodstvu kot
prehodne postavke (pri čemer mora zagotoviti tudi ustrezna dokazila
o dejanskem obsegu le-teh.
Kadar davčni zavezanec ne deluje
(posluje) v tujem imenu in za tuj račun, je treba šteti, da deluje
v svojem imenu za svoj oz. tuj račun in se skladno z določili 16.
člena ZDDV-1 šteje, da je transakcijo opravil sam.
16. člen ZDDV-1
(opravljanje storitev v svojem
imenu in za račun druge osebe)
Kadar davčni zavezanec pri
opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe,
se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam.
16. člen ZDDV-1 je pomemben predvsem
zaradi opredelitve, v čigavem imenu in za čigav račun deluje davčni
zavezanec (glej tudi Obligacijski zakonik – OZ) ter pomembno
prispeva k odgovoru na množico vprašanj davčnih zavezancev, kako z
vidika DDV obravnavati določena »prefakturiranja
izdatkov«.
Tako SI-1 prejeti račun od SI-3
evidentira v svojih poslovnih knjigah in v evidencah za namene DDV,
ter – v kolikor izpolnjuje ostale pogoje skladno z določili ZDDV-1
– lahko uveljavi pravico do odbitka DDV. Znesek, ki ga
prejme od SI-2 kot »povračilo za izdatke«, prav tako evidentira v
svojih poslovnih knjigah in v evidencah za namene DDV, kjer izkaže
obveznost za obračunani DDV.
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter
ostali predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3,
18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G in
46/13-ZIPRS1314-A).