Pojasnilo DURS, št.
4230-319465/2013-5, z dne 10. 12. 2013
Na
vprašanje glede upoštevanja finančnih storitev, opravljenih davčnim
zavezancem iz druge države članice, katerih kraj obdavčitve se
določi v skladu s prvim odstavkom 25. člena Zakona o davku na
dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11,
78/11, 38/12, 83/12, 14/13 in 46/13-ZIPRS1314-A), v izračunu
odbitnega deleža, pojasnjujemo:
Finančna storitev, za katero se kraj obdavčitve določi v
skladu s splošnim pravilom (25. člen) in je opravljena davčnemu
zavezancu s sedežem zunaj Slovenije, se upošteva v izračunu
odbitnega deleža, pri tem pa se upošteva davčna obravnava kot velja
v Sloveniji.
To pomeni, da v kolikor bi se finančna storitev opravila v
Sloveniji in bi bila v skladu z ZDDV-1 obdavčena, se pri izračunu
odbitnega deleža upošteva tako v števcu kot v imenovalcu. Če
bi bila finančna storitev, če bi se opravila v Sloveniji, v skladu
z ZDDV-1 oproščena plačila DDV, se storitev upošteva v imenovalcu,
medtem ko se tudi v števcu upošteva v primeru, če gre za storitev,
ki je v skladu s točkami 1 in 4 (a) do (e) 44. člena tega zakona
oproščena plačila DDV, in je opravljena davčnemu zavezancu s
sedežem zunaj Unije. V tem primeru namreč ta storitev daje pravico
do odbitka DDV.
V
skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 je kraj opravljanja
storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj,
kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te
storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni
v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh
storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto.
Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj
opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te
storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Kraj obdavčitve
storitev se tako v teh primerih prenese v državo sedeža prejemnika
storitve, ki je v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES
tudi plačnik DDV.
Davčni zavezanec ima v skladu z a) točko drugega odstavka 63. člena
ZDDV-1 pravico do odbitka DDV, če se blago in storitve uporabijo za
namene transakcij, ki jih je v zvezi z dejavnostjo iz drugega
odstavka 5. člena tega zakona opravil zunaj Slovenije, če bi bil
upravičen do odbitka DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji. Na
podlagi c) točke drugega odstavka 63. člena zakona ima davčni
zavezanec pravico do odbitka DDV tudi od transakcij, ki so
oproščene v skladu s točkami 1 in 4 (a) do (e) 44. člena tega
zakona, če ima naročnik sedež zunaj Unije ali če so te transakcije
neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz iz Unije.
V
skladu s prvim odstavkom 65. člena ZDDV-1 se lahko za blago in
storitve, ki jih davčni zavezanec potrebuje tako za transakcije,
pri katerih DDV lahko odbije v skladu s 63. členom tega zakona, kot
za transakcije, pri katerih DDV ne sme odbiti, odbije samo tak
delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam. Ta delež se določi v
skladu s tem členom za vse transakcije, ki jih opravi davčni
zavezanec. Nadalje je v drugem odstavku 65. člena tega zakona
določen način izračuna odbitnega deleža. In sicer se odbitni delež
določi tako, da se navede:
a) v števcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se
nanaša na transakcije, pri katerih je DDV odbiten po 63. členu tega
zakona;
b) v imenovalcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki
se nanaša na transakcije, vključene v števcu, in na transakcije,
pri katerih DDV ni odbiten, vključno s subvencijami, razen tistih,
ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev iz prvega
odstavka 36. člena tega zakona.
Če
davčni zavezanec opravi finančno storitev, katere kraj obdavčitve
se določi v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1, davčnemu
zavezancu s sedežem zunaj Slovenije, se ta storitev upošteva v
izračunu odbitnega deleža, in sicer glede na davčno obravnavo kot
velja v Sloveniji.
To
pomeni, da v kolikor bi se take storitve opravile v Sloveniji in bi
bile v skladu z ZDDV-1 obdavčene, se pri izračunu odbitnega deleža
upoštevajo tako v števcu kot v imenovalcu oziroma v primeru
oprostitve plačila DDV za te storitve samo v imenovalcu, razen če
so bile opravljene davčnemu zavezancu s sedežem zunaj Unije.
Namreč, če davčni zavezanec tovrstne storitve opravi davčnemu
zavezancu s sedežem zunaj Unije, je treba glede pravice do odbitka
DDV upoštevati tudi določbo c) točke drugega odstavka 63. člena
ZDDV-1. Ker storitve, ki so oproščene v skladu s točkami 1 in 4 (a)
do (e) 44. člena tega zakona, dajejo pravico do odbitka DDV, če ima
naročnik sedež zunaj Unije ali če so te transakcije neposredno
povezane z blagom, namenjenim za izvoz iz Unije, se le te
upoštevajo tako v števcu kot imenovalcu.
Dodajamo še, da v primeru, če ima davčni zavezanec s sedežem v
Sloveniji, izven Slovenije poslovno enoto, se promet, ki ga ustvari
le ta, pri izračunu odbitnega deleža ne upošteva.
S tem
pojasnilom se pojasnilo št. 4230-329/2010 z dne 22. 9. 2010
nadomešča v delu, ki se nanaša na upoštevanje finančnih storitev,
opravljenih davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici, ki
bi bile oproščene plačila DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji, v
izračunu odbitnega deleža.
Vir: Spletne strani Davčne uprave
Republike Slovenije [16.12.2013].
Vsebina pojasnila / mnenja
DURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§
Zakon o davku na dodano vrednost
- ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D,
78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G in
46/13-ZIPRS1314-A).
§
Pravilnik o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost – PZDDV (Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12 in 54/13).
Kratek komentar DDVpoznavalca:
Pojasnilo DURS (skladno z našim mnenjem) je
korektno.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji pojasnilo DURS in komentar k pojasnilu, je pripis
uredništva.