Številka:
35/DS/2013
Datum:
06.08.2013
Vprašanje – opis problema
Slovenskemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v
Sloveniji (v nadaljevanju zavezanec), je dne 01.07.2013 na podlagi
zavezančevega zahtevka prenehala identifikacija za namene DDV –
prehod iz splošne ureditve obračunavanja DDV na posebno ureditev za
male davčne zavezance.
V »obdobju identificiranosti« za namene DDV (tj. do vključno
30.06.2013) je zavezanec prejel blago oz. storitve (v nadaljevanju
transakcije) za namene svoje obdavčene dejavnosti, pri katerih je
bil skladno z določili ZDDV-1 obračunan DDV s strani izvajalcev
transakcij in za katere je lahko v celoti uveljavil pravico do
odbitka DDV.
Račun za eno izmed prejetih transakcij je zavezanec prejel »šele«
avgusta 2013, tj. po prenehanju identifikacije za namene DDV in
izteku roka za predložitev (zadnjega) obračuna za namene DDV.
Zavezanec je davčne obračune za namene DDV izvajal v mesečnih
davčnih obdobjih.
Vprašanje:
·
ali lahko zavezanec uveljavi pravico do odbitka DDV za račun, ki ga
je prejel po prenehanju identifikacije za namene DDV in izteku roka
za predložitev (zadnjega) obračuna za namene DDV?
Mnenje
Skladno z načelom nevtralnosti, kot temeljnim načelom sistema DDV,
lahko zavezanec uveljavi pravico do odbitka DDV na podlagi računov,
prejetih po datumu prenehanja identifikacije za namene DDV, če:
·
se transakcije nanašajo na obdobje, ko je zavezanec še bil
identificiran za namene DDV;
·
je zavezanec le-te uporabil za namene transakcij, za katere lahko
uveljavi pravico do odbitka DDV; in
·
še ni potekel prekluzivni rok za uveljavitev pravice do odbitka DDV
(zavezanec lahko uveljavi pravico do odbitka DDV najpozneje v
zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem
je pridobil to pravico.
Obrazložitev
ZDDV-1 ureja prenehanje identifikacije za namene DDV v 80. členu,
podrobnejša izvedbena določila pa je minister, pristojen za
finance, na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 146. člena
ZDDV-1, določil s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (PZDDV) v 132. členu.
80. člen ZDDV-1
(prenehanje identifikacije za
namene DDV)
(1) O prenehanju
identifikacije za namene DDV davčni organ odloči po prejemu
zahtevka davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni
zavezanec, za prenehanje identifikacije za namene DDV
oziroma po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ne obstajajo več
razlogi za identifikacijo za namene DDV. Davčni zavezanec predloži
zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV davčnemu organu
v elektronski obliki.
[…]
132. člen PZDDV
(Prenehanje identifikacije za
namene DDV)
(1) Davčnemu zavezancu, ki v
obdobju zadnjih 12 mesecev oziroma v zadnjem koledarskem letu ne
presega prometa v višini, določeni v prvem in drugem odstavku 94.
člena ZDDV-1, na zahtevo davčnega zavezanca preneha identifikacija
za namene DDV.
[…]
Iz navedenih členov je razvidno, da je prenehanje identifikacije za
namene DDV na podlagi zahtevka zavezanca vezano (pogojeno,
omejeno) »samo« z objektivno okoliščino, da zavezanec v obdobju
zadnjih 12 mesecev ni presegel zneska obdavčljivega prometa
iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1.
94. člen ZDDV-1
(oprostitev obračunavanja
DDV)
(1) Davčni zavezanec je oproščen
obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel
oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov
obdavčljivega prometa.
[…]
Nastanek in obseg pravice do odbitka DDV ureja ZDDV-1 v členih od
62 do 72, ter v posameznih členih pri posebnih ureditvah
glede obračunavanja DDV (posebna ureditev za male davčne zavezance,
turistične agencije, obdavčljive preprodajalce itd.).
Skladno z določili ZDDV-1 je pri odbitku DDV treba ločiti
trenutek nastanka pravice do odbitka DDV (62. člen ZDDV-1)
in trenutek, v katerem lahko davčni zavezanec to pravico
uveljavi – izpolnitev vseh pogojev za uveljavitev pravice do
odbitka DDV (67. člen ZDDV-1).
1. Nastanek in obseg pravice do
odbitka
62. člen ZDDV-1
(nastanek pravice
do odbitka DDV)
Pravica do
odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna
DDV.
67. člen ZDDV-1
(uveljavljanje pravice do
odbitka)
(1) Za uveljavljanje pravice
do odbitka DDV mora davčni zavezanec izpolnjevati naslednje
pogoje:
a) za odbitke v skladu s
točko a) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo
blaga ali storitev, mora imeti račun, izdan v
skladu 80.a do 84.a členom tega zakona;
[…]
(2) Davčni zavezanec opravi
odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano
davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem
obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu
s prvim odstavkom tega člena. Če davčni zavezanec ne opravi
odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek DDV
kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem
davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je
pridobil pravico do odbitka DDV.
[…]
(6) Davčni zavezanec sme odbiti
DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za
njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske
deklaracije za uvoženo blago.
Skladno z določili 33. člena ZDDV-1 glede nastanka obveznosti
obračuna DDV (in posledično glede nastanka pravice do odbitka DDV
skladno z določilom 62. člena ZDDV-1) je obveznost obračuna DDV v
opisanem primeru nastala pri izvajalcih transakcij v obdobju pred
datumom prenehanja identifikacije zavezanca za namene DDV, s čimer
je v obdobju pred prenehanjem identifikacije zavezanca za namene
DDV nastala tudi pravica do odbitka DDV pri zavezancu.
Kar zadeva uveljavitev pravice do odbitka DDV, pa ZDDV-1 za
uveljavitev te pravice določa pogoj, da zavezanec razpolaga z
računom, izdanim v skladu z določili ZDDV-1, s čimer so izpolnjeni
»administrativni« pogoji, vezani na že pridobljeno pravico.
Skladno z navedenim lahko zaključimo, da lahko zavezanec uveljavi
pravico do odbitka DDV na podlagi računov, prejetih po datumu
prenehanja identifikacije za namene DDV, ki se nanašajo na
transakcije, ko je zavezanec še bil identificiran za namene DDV. To
pravico lahko skladno z določilom drugega odstavka 67. člena ZDDV-1
uveljavi najpozneje v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki
sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV.
Naj opozorimo še na določbo četrtega odstavka 94. člena ZDDV-1, ki
določa, da mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV v
skladu s 63. členom ZDDV-1.
94. člen ZDDV-1
(oprostitev obračunavanja
DDV)
[…]
(4) Davčni zavezanec, ki
uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV v skladu s tem členom, nima
pravice do odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti
ga ne sme izkazovati na izdanih računih.
[…]
Omenjena določba po našem mnenju gre v smeri, kadar davčni
zavezanec prejema transakcije z obračunanim DDV v obdobju, ko že
uporablja posebno ureditev za male davčne zavezance in ne na
transakcije, ki jih je prejel (veza datum nastanka obdavčljivega
dogodka in obveznosti obračuna DDV) pred prehodom iz splošne
ureditve obračunavanja DDV na posebno ureditev za male davčne
zavezance.
Dodatno: Pri uveljavitvi odbitka DDV v opisanem
primeru se postavlja vprašanje administrativne izvedbe postopka
uveljavitve odbitka DDV. 88.b člen ZDDV-1 namreč omogoča izvedbo
popravka napak iz preteklih davčnih obdobij (tudi popravke napak v
»škodo« davčnih zavezancev, naknadno uveljavitev pravice do odbitka
DDV itd.) le v tekočem davčnem obračunu, kar pa v tem
primeru ni mogoče, saj mali davčni zavezanci ne oddajajo davčnih
obračunov za namene DDV. V izogib morebitnim nevšečnostim
priporočamo, da davčni zavezanci v primeru prehoda iz splošne na
posebno ureditev za male davčne zavezance od izvajalcev transakcij
»zahtevajo« čim hitrejšo izstavitev računov za opravljene
transakcije.
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter
ostali predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3,
18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G in
46/13-ZIPRS1314-A.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na
dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12 in 54/13.