www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

UVOZ, KI MU SLEDI DOBAVA ZNOTRAJ UNIJE – Dokaz za pošiljanje ali prevoz blaga v drugo državo članico – Prenos pravice do razpolaganja z blagom na pridobitelja – Oprostitve plačila DDV pri uvozu (11.10.2018)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (četrti
senat) v zadevi: C-108/17</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 20.06.2018</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi: Enteco
Baltic</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 138,
člena 143(1)(d) in člena 143(2) Direktive Sveta
2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na
dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je
bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/69/ES z dne 25. junija
2009 (UL 2009, L 175, str. 12) (v nadaljevanju:
Direktiva o DDV) ter načel davčne nevtralnosti in varstva
legitimnih pričakovanj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo „Enteco Baltic“ UAB
in Muitines departamentas prie Lietuvos Respublikos finansu
ministerijos (carinski organ v sestavi ministrstva za finance,
Litva; v nadaljevanju: NCO) glede oprostitve plačila davka na
dodano vrednost (DDV) za uvoz goriva s poreklom iz Belorusije v
Litvo, ki mu sledi odpošiljanje ali prevoz tega goriva v druge
države članice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravo Unije</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Direktiva o DDV</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
skladu s členom 14(1) Direktive o DDV „,[d]obava blaga‘ pomeni
prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot
lastnik“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 131
te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Oprostitve iz poglavij 2 do 9 se
uporabljajo brez vpliva na druge določbe [prava Unije] in pod
pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja
pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja
vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 138(1)
navedene direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga
prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje
ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj [Unije],
opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni
davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država
članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga
začne.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Z
Direktivo 2009/69, katere rok za prenos se je iztekel
1. januarja 2011, je bil členu 143 Direktive o DDV v
njeni prvotni različici dodan odstavek 2. Ker so bile
transakcije iz postopka v glavni stvari opravljene v obdobju med
letoma 2010 in 2012, se za postopek v glavni stvari
uporabljata zaporedni različici tega člena 143.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
uvodnih izjavah od 3 do 5 Direktive 2009/69 je
navedeno:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(3)      Uvoz
blaga je oproščen [DDV], če uvozu sledi dobava ali prenos tega
blaga davčnemu zavezancu v drugi državi članici. Pogoje, pod
katerimi se prizna oprostitev, določijo države članice. Vendar
izkušnje kažejo, da trgovci izkoriščajo razlike v uporabi, da bi se
izognili plačilu DDV za blago, uvoženo v teh razmerah.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(4)      Za
preprečevanje takšnega izkoriščanja je treba za določene
transakcije na ravni Skupnosti določiti sveženj minimalnih pogojev,
pod katerimi se ta oprostitev uporablja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(5)      Ker
zaradi navedenih razlogov ciljev te direktive, in sicer
obravnavanje vprašanja utaje DDV, države članice same ne morejo
zadovoljivo doseči, in ker se ta cilj lažje doseže na ravni
Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe […]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 143
Direktive o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Države
članice oprostijo naslednje transakcije:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(d)      uvoz
blaga, poslanega ali odpeljanega s tretjega ozemlja ali tretje
države v državo članico, ki ni država, v kateri se odpošiljanje ali
prevoz blaga konča, če je dobava takega blaga, ki jo opravi
uvoznik, določen ali priznan za osebo, dolžno plačati davek v
skladu s členom 201, oproščena v skladu s
členom 138;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Oprostitev
iz točke (d) odstavka 1 velja v primerih, ko uvozu blaga
sledi dobava blaga, oproščenega v skladu s členom 138(1)
in (2)(c), le če uvoznik v trenutku uvoza pristojnim organom
države članice uvoza zagotovi vsaj naslednje
informacije:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      svojo
identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici uvoza,
ali identifikacijsko številko za DDV svojega davčnega zastopnika,
ki je dolžan plačati DDV, izdano v državi članici uvoza;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      identifikacijsko
številko za DDV stranke, ki ji je blago dobavljeno v skladu s
členom 138(1), izdano v drugi državi članici […];</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      dokaz, da
je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz države
članice uvoza v drugo državo članico.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Vendar lahko države članice določijo, da se
dokaz iz točke (c) pristojnim organom predloži izključno na
zahtevo.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 167
te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko
nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Predpisi o upravnem sodelovanju in boju
proti goljufijam na področju DDV</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Uredba Sveta
(EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem
sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano
vrednost (UL 2010, L 268, str. 1) je prenovljena
različica Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne
7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju [DDV] in
razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 218/92 (UL, posebna izdaja v
slovenščini, poglavje 9, zvezek 1,
str. 392).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Uredba
št. 904/2010 v skladu s svojim členom 61, prvi odstavek,
razveljavlja Uredbo št. 1798/2003 z učinkom od
1. januarja 2012 in se v skladu s svojim členom 62, drugi
odstavek, uporablja od tega datuma. Glede na čas izmenjave
informacij, za katere je zaprošeno v postopku v glavni stvari, je
Uredba št. 904/2010 upoštevna za namene te zadeve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V uvodnih
izjavah 3, 4 in 7 Uredbe št. 904/2010 je
navedeno:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(3)      Davčna
utaja in izogibanje davkom, ki segata čez meje držav članic,
povzročata proračunske izgube in kršitve načela poštenega
obdavčevanja. Lahko povzročita izkrivljanje pretoka kapitala in
pogojev konkurence. Zato vplivata na delovanje notranjega
trga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(4)      Boj proti
utaji DDV zahteva tesno sodelovanje med pristojnimi organi v vsaki
državi članici, ki so odgovorni za uporabo določb na navedenem
področju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(7)      Za namene
pobiranja dolgovanega davka, bi morale države članice sodelovati in
tako zagotoviti pravilno odmero DDV. Zato morajo ne samo
nadzorovati pravilno uporabo dolgovanega davka na svojem ozemlju,
temveč bi morale tudi ponuditi pomoč drugim državam članicam za
zagotovitev pravilne uporabe davka v zvezi z dejavnostjo, ki se
opravlja na njihovem ozemlju, dolgovan pa je v drugi državi
članici.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 1(1)
in (2) te uredbe določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ta uredba
določa pogoje, pod katerimi sodelujejo pristojni organi v državah
članicah, odgovorni za uporabo predpisov o DDV, drug z drugim in s
Komisijo, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti z navedenimi
predpisi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Zato določa pravila in postopke, ki omogočajo
pristojnim organom držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo
kakršne koli informacije drug z drugim, ki lahko pomagajo, da se
izvede pravilna odmera DDV, da se nadzira pravilna uporaba DDV,
predvsem pri transakcijah znotraj Skupnosti, ter se bori proti
goljufijam na področju DDV. Določa predvsem pravila in postopke, ki
državam članicam omogočajo zbiranje in izmenjavo navedenih
informacij z elektronskimi sredstvi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ta uredba
določa pogoje, pod katerimi organi iz odstavka 1 pomagajo pri
zaščiti prihodkov iz DDV v vseh državah članicah.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 7(1)
navedene uredbe določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ
sporoči informacije iz člena 1, vključno z informacijami, ki
se nanašajo na poseben primer ali primere.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 54(1)
te uredbe določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Zaprošeni organ v eni državi članici zagotovi
organu prosilcu v drugi državi članici informacije iz člena 1,
če:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      število
in narava zahtevkov za informacije s strani organa prosilca v
določenem obdobju zaprošenemu organu ne nalaga nesorazmerne upravne
obremenitve;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      je organ
prosilec izrabil običajne vire informacij, ki bi jih v okoliščinah
lahko uporabil za pridobitev zahtevanih informacij, brez tveganja,
da ogrozi doseganje želenega cilja.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Predpisi o trošarinah</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Direktiva
Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za
trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL 2009,
L 9, str. 12) v svojem poglavju IV določa pravila,
ki urejajo gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila
trošarine. V tem poglavju so členi od 17 do 31 te
direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 21,
od (1) do (3), navedene direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Za
trošarinsko blago se šteje, da se giblje pod režimom odloga plačila
trošarine, če ga spremlja elektronski administrativni dokument,
obdelan v skladu z odstavkoma 2 in 3.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Za namene
odstavka 1 tega člena pošiljatelj predloži osnutek
elektronskega administrativnega dokumenta pristojnim organom
odpremne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema iz
člena 1 Odločbe št. 1152/2003/ES (v nadaljnjem besedilu
,računalniško podprti sistem‘).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Pristojni
organi odpremne države članice elektronsko preverijo podatke v
osnutku elektronskega administrativnega dokumenta.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Kadar podatki niso veljavni, se o tem takoj
obvesti pošiljatelja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Kadar so ti podatki potrjeni, pristojni organi
odpremne države članice dokument opremijo z enotno administrativno
referenčno oznako in jo sporočijo pošiljatelju.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 24
navedene direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ob
prejemu trošarinskega blaga v katerem koli namembnem kraju iz
točk (i), (ii) ali (iv) člena 17(1)(a) ali iz
člena 17(2) prejemnik pristojnim organom namembne države
članice z uporabo računalniško podprtega sistema takoj in
najpozneje v petih delovnih dneh po koncu gibanja – razen v
primerih, ki se pristojnim organom ustrezno utemeljijo –
predloži poročilo o prejemu blaga (v nadaljnjem besedilu ,poročilo
o prejemu‘).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Pristojni
organi namembne države članice elektronsko preverijo podatke v
poročilu o prejemu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Kadar podatki niso veljavni, je pošiljatelj o
tem takoj obveščen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Ko so ti podatki potrjeni, pristojni organi
namembne države članice prejemniku potrdijo registracijo poročila o
prejemu in ga posredujejo pristojnim organom odpremne države
članice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      Pristojni
organi odpremne države članice poročilo o prejemu pošljejo
pošiljatelju. Kadar sta kraj odpreme in namembni kraj v isti državi
članici, pristojni organi te države članice pošljejo poročilo o
prejemu neposredno pošiljatelju.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Uredba
Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o
izvajanju Direktive 2008/118 v zvezi z računalniškimi postopki za
gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine
(UL 2009, L 197, str. 24) med drugim v skladu s
svojim členom 1(a) določa pravila v zvezi z obliko in vsebino
elektronskih sporočil, ki se izmenjajo prek računalniško podprtega
sistema iz člena 21(2) Direktive 2008/118, za namene členov
od 21 do 25 te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 3
te uredbe določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Osnutek
elektronskega administrativnega dokumenta, predložen v skladu s
členom 21(2) Direktive [2008/118], in elektronski
administrativni dokument, opremljen z administrativno referenčno
oznako v skladu s tretjim pododstavkom člena 21(3) navedene
direktive, izpolnjujeta zahteve iz tabele 1 v Prilogi I k tej
uredbi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Osnutek
elektronskega administrativnega dokumenta se predloži največ
7 dni pred datumom, ki je naveden na navedenem dokumentu kot
datum odpreme zadevnega trošarinskega blaga.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 7
navedene uredbe določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Poročilo o prejemu, predloženo v skladu s
členom 24 Direktive [2008/118], in poročilo o izvozu,
predloženo v skladu s členom 25 navedene direktive,
izpolnjujeta zahteve iz tabele 6 v Prilogi I k tej
uredbi.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Litovsko pravo</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 143(1)
in (2) Direktive o DDV je bil v litovsko pravo prenesen s
členom 35 Lietuvos Respublikos pridetines vertes mokesčio
istatymas (litovski zakon o DDV, v nadaljevanju: zakon o DDV). Ta
člen 35 spada pod naslov V zakona o DDV – „Primeri,
v katerih uvoženo blago ni obdavčeno z DDV pri uvozu“. Navedeni
člen določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Uvoženo
blago se oprosti DDV pri uvozu, če je ob uvozu znano, da je to
blago namenjeno izvozu in bo odpeljano v drugo državo članico ter
da bo dobava blaga od uvoznika iz Republike Litve v drugo državo
članico na podlagi poglavja VI tega zakona obdavčena z ničelno
stopnjo DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Določbe
tega člena se uporabijo, če je uvoznik registriran kot zavezanec za
DDV v Republiki Litvi, blago pa se odpelje v drugo državo članico v
obdobju, ki ni daljše od enega meseca od dneva obdavčljivega
dogodka iz člena 14(12) ali (13) tega zakona. Iz
objektivnih razlogov je mogoče določiti daljši rok za prevoz
blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Podrobna
pravila za uporabo tega člena določi nacionalna carinska uprava
skupaj s centralno davčno upravo.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 49(1)
zakona o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Ničelna stopnja DDV se uporablja za blago,
dobavljeno osebi, ki je registrirana kot zavezanec za DDV v drugi
državi članici, in izvoženo z nacionalnega ozemlja v drugo državo
članico […]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 56
zakona o DDV, ki se nanaša na „[d]okazilo o uporabi ničelne stopnje
DDV“, določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      […]
Zavezanec za DDV, ki je uporabil ničelno stopnjo DDV na podlagi
člena 49 tega zakona, mora imeti dokazila o izvozu blaga z
nacionalnega ozemlja in če se ničelna stopnja DDV uporabi za dobavo
blaga osebi, ki je registrirana kot zavezanec za DDV v drugi državi
članici, mora imeti dokaz, da je oseba, h kateri je bilo blago
izvoženo, zavezanec za DDV v drugi državi članici.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      Ne glede
na druge določbe tega člena ima davčna uprava v skladu s podrobnimi
pravili, določenimi v zakonu o davčni upravi (Mokesčiu
administravimo istatymas), pravico zahtevati predložitev dodatnih
dokazov, na podlagi katerih je mogoče presoditi utemeljenost
uporabe ničelne stopnje DDV. […]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Ne glede
na druge določbe tega člena ima davčna uprava pravico, da na lastno
pobudo ali prek pooblaščenih organov pregona zbere dodatne dokaze,
na podlagi katerih je mogoče presoditi utemeljenost uporabe ničelne
stopnje DDV. […]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Pravila o
oprostitvi DDV na uvoz blaga, ki se uvozi in dobavi v drugo državo
članico Evropske unije (v nadaljevanju: Pravila), so bila odobrena
s sklepom št. 1B-439/VA-71 direktorja NCO in vodje Valstybine
mokesčiu inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansu ministerijos
(nacionalni davčni inšpektorat pri ministrstvu za finance, Litva)
(v nadaljevanju: inšpektorat) z dne 29. aprila 2004.
Točka 4 teh pravil določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Blago, uvoženo na nacionalno ozemlje, je
oproščeno DDV, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.1.      ob uvozu
je znano, da je blago namenjeno izvozu in bo odpeljano v drugo
državo članico;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Točka 7
navedenih pravil določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Za carinski pregled se skupaj z uvozno carinsko
deklaracijo poleg drugih dokumentov predložijo:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>7.2.      dokumenti,
ki dokazujejo, da je blago, uvoženo na ozemlje države, namenjeno
prevozu in bo odpeljano v drugo državo članico (zlasti prevozne
listine ali pogodba).“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Pravila so
bila spremenjena s sklepom direktorja NCO in vodje inšpektorata
št. 1B-773/VA-119 z dne 28. decembra 2010, ki je začel
veljati 1. januarja 2011. S tem sklepom jim je bila dodana
točka 7<sup>1</sup>, ki določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Uvoznik mora regionalen carinski urad nemudoma
pisno obvestiti, če se kraj skladiščenja blaga ali kupec blaga
spremeni (davčni zavezanec v drugi državi članici in/ali država
članica, v katero bo blago dobavljeno, navedena v dokumentih,
predloženih za carinski pregled), tako da predloži nove dokaze za
pojasnitev razlogov za spremembo in priloži kopije
dokazil.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Enteco
Baltic je družba s sedežem v Litvi. Dejavnost, ki jo opravlja, je
trgovina na debelo z gorivom.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zadevnem
obdobju v postopku v glavni stvari med letoma 2010
in 2012 je družba Enteco Baltic v Litvo uvozila gorivo iz
Belorusije. To gorivo je bilo dano v tako imenovani „carinski
postopek 42“, ki omogoča sprostitev blaga v prosti promet z
oprostitvijo DDV pri uvozu. Ta družba je v uvoznih deklaracijah
navedla identifikacijsko številko za DDV pridobiteljev s sedežem v
drugi državi članici, ki jim je nameravala dobaviti blago. To blago
je skladiščila v skladiščih za trošarinsko blago, ki so bila v
lasti drugih litovskih podjetij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba
Enteco Baltic je to gorivo prodala družbam s sedežem na Poljskem,
Slovaškem in Madžarskem na podlagi pisnih pogodb in posameznih
naročil. V teh pogodbah je bila določena dobava
„<i>ex</i>-<i>works</i>“ („franko tovarna“). Tako je morala družba
Enteco Baltic na podlagi navedenih pogodb pridobiteljem samo
izročiti gorivo v Litvi, ti pa so bili nato odgovorni za nadaljnji
prevoz blaga v namembno državo članico. Tako posamezna naročila
pridobiteljev kot računi, ki jih je izdala družba Enteco Baltic, so
bili običajno poslani po elektronski pošti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Za namene
prevoza so bili za blago sestavljeni elektronski dokumenti o
prevozu trošarinskega blaga in tovorni listi CMR (tovorni listi,
uvedeni na podlagi konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz
blaga, podpisane v Ženevi 19. maja 1956, kakor je bila
spremenjena s protokolom z dne 5. julija 1978). Te so
izpolnili odgovorni uslužbenci odpremnega davčnega skladišča, v
njih pa so bili med drugim navedeni kraj odpreme blaga (to je
odpremno davčno skladišče), pridobitelj blaga in kraj prejema blaga
(to je namembno davčno skladišče).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po dobavi
blaga v namembna davčna skladišča na Poljskem je družba Enteco
Baltic prejela elektronsko potrditev dobave tega blaga (v
nadaljevanju: potrditev e-ROR). Prejemala je tudi tovorne liste
CMR, na katerih so namembna davčna skladišča potrdila prejem
navedenega blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba
Enteco Baltic je blago včasih prodala davčnim zavezancem v drugih
državah članicah in ne tistim, katerih identifikacijske številke so
bile navedene na uvoznih deklaracijah. Podatki o teh davčnih
zavezancih, vključno z njihovo identifikacijsko številko za DDV, so
bili inšpektoratu vedno predloženi v mesečnih poročilih o dobavi
blaga v drugih državah članicah.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vilniaus
teritorine muitine (regionalni carinski urad v Vilni, Litva; v
nadaljevanju: CUV) je leta 2012 opravil delno analizo uvoznih
deklaracij za obdobje od 1. aprila 2010 do 31. maja 2012
in ugotovil nepravilnosti v zvezi z identifikacijskimi številkami
za DDV. Te nepravilnosti je popravil.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Inšpektorat
je leta 2013 od madžarske, poljske in slovaške davčne uprave
prejel informacije o morebitni goljufiji pri uporabi „carinskega
postopka 42“. Te uprave so zlasti navedle, da ne morejo
potrditi, da so pridobitelji prejeli zadevno gorivo, in da ti za
zadevno obdobje niso predložili obračuna DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na podlagi
teh informacij je inšpektorat leta 2013 opravil nov davčni
nadzor, ki se je nanašal na to, ali je družba Enteco Baltic
izpolnila obveznosti na področju DDV za obdobje od 1. januarja
2012 do 30. junija 2013. Ugotovil je, da je ta družba
predložila dovolj dokazov o izvozu blaga z litovskega ozemlja in
resničnosti prenosa pravice do razpolaganja s tem blagom kot
lastnik na pridobitelje. Po mnenju inšpektorata ni bilo dokazano,
da je družba Enteco Baltic pri zadevnih transakcijah ravnala
malomarno ali neprevidno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      CUV je v
letih 2014 in 2015 opravil nov nadzor za obdobje med
vključno 1. aprilom 2010 in 31. majem 2012 ter začetni
nadzor za obdobje od 1. junija 2012 do 31. decembra 2013.
Po teh nadzorih je CUV ugotovil, da družba Enteco Baltic goriva ni
dobavila davčnim zavezancem, navedenim na uvoznih deklaracijah,
oziroma ni dokazala, da je bilo gorivo odpeljano in da je bila
pravica do razpolaganja z njim kot lastnik prenesena na osebe,
katerih ime je bilo navedeno na računih, na katerih je bil naveden
dolgovani DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Enteco
Baltic se je obrnila na poljsko družbo, ki zagotavlja gospodarske
obveščevalne storitve, da bi pridobila dodatne informacije o
zadevnem prevozu. Ta družba je tudi predlagala CUV, naj poskuša od
poljskih davčnih skladišč pridobiti informacije, ki jih navedena
obveščevalna družba ni mogla. Temu predlogu ni bilo
ugodeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      CUV je
25. novembra 2015 sprejel inšpekcijsko poročilo, v katerem je
ugotovil, da je družba Enteco Baltic napačno menila, da je bil uvoz
goriva iz Belorusije oproščen DDV. Zato ji je naložil plačilo
zneska 3.220.822 EUR iz naslova DDV, povečanega za globe in
zamudne obresti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      NCO je to
odločitev potrdil z odločbo z dne 16. marca 2016.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba
Enteco Baltic se je zoper to odločbo NCO pritožila pri Mokestiniu
ginču komisija prie Lietuvos Respublikos Vyriausybes (komisija za
reševanje davčnih sporov pri vladi, Litva). Ta je z odločbo z dne
1. junija 2016 zadevo vrnila v odločanje NCO.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako družba
Enteco Baltic kot NCO sta vložila tožbo pri predložitvenem sodišču
in med drugim predlagala odpravo odločbe komisije za reševanje
davčnih sporov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Vilniaus apygardos administracinis teismas
(regionalno upravno sodišče v Vilni) prekinilo odločanje in Sodišču
v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ali je
treba člen 143(2) Direktive o DDV razlagati tako, da je z njim
davčnemu organu države članice prepovedano zavrniti uporabo
oprostitve iz člena 143(1)(d) te direktive zgolj zato, ker je
bilo v trenutku uvoza predvideno, da se bo blago dobavilo zavezancu
za DDV in je bila zato na uvozni deklaraciji navedena njegova
identifikacijska številka za DDV, pozneje pa je bilo blago zaradi
spremenjenih okoliščin dobavljeno drugemu davčnemu zavezancu
(zavezancu za DDV) in so bili javnemu organu posredovani vsi
podatki o istovetnosti dejanskega pridobitelja?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ali je
mogoče člen 143(1)(d) Direktive o DDV v okoliščinah, kakršne
so te v obravnavani zadevi, razlagati tako, da se lahko dokumenti,
ki niso bili zavrnjeni in ki potrjujejo prevoz blaga iz davčnega
skladišča na ozemlju države članice do davčnega skladišča v drugi
državi članici (tovorni listi (v elektronski obliki, v
nadaljevanju: tovorni listi e-AD) in potrditve e-ROR), štejejo za
zadosten dokaz resničnosti izvoza blaga v drugo državo
članico?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Ali je
treba člen 143(1)(d) Direktive o DDV razlagati tako, da je z
njim davčnemu organu države članice prepovedana zavrnitev uporabe
oprostitve iz te določbe, če pravica razpolaganja z blagom ni bila
prenesena neposredno na pridobitelja, ampak na osebe, ki jih je ta
določil (prevozna podjetja ali davčna skladišča)?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      Ali je
upravna praksa v nasprotju z načeloma nevtralnosti DDV in varstva
legitimnih pričakovanj, če se na podlagi te prakse razlagi v zvezi
s tem, kaj je treba šteti za prenos pravice razpolaganja, in tem,
kakšne dokaze je treba predložiti v dokaz takega prenosa, razlikuje
glede na to, ali se uporablja člen 167 ali člen 143(1)(d)
Direktive o DDV?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Ali
področje uporabe načela dobre vere v zvezi z obračunom DDV zajema
tudi pravico oseb do oprostitve DDV pri uvozu (na podlagi
člena 143(1)(d) Direktive o DDV) v primerih, kot je ta iz
postopka v glavni stvari, torej kadar carinski urad davčnemu
zavezancu ne prizna pravice do oprostitve DDV pri uvozu na podlagi
tega, da niso bili izpolnjeni pogoji za nadaljnjo dobavo blaga v
Evropski uniji (člen 138 Direktive o DDV)?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>6.      Ali je
treba člen 143(1)(d) Direktive o DDV razlagati tako, da je z
njim prepovedana upravna praksa države članice, v skladu s katero
domneva, (i) da pravica razpolaganja ni bila prenesena na točno
določenega pogodbenega partnerja in (ii) da je davčni zavezanec
vedel ali bi mogel vedeti za morebitno goljufijo na področju DDV,
ki jo je storil pogodbeni partner, temelji na dejstvu, da je
podjetje komuniciralo s pogodbenimi partnerji prek elektronskih
sredstev komunikacije in da je davčni organ ob pregledu ugotovil,
da pogodbeni partnerji niso poslovali na naslovih, ki so bili
navedeni, in da niso predložili obračuna DDV za transakcije z
davčnim zavezancem?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>7.      Ali je
treba člen 143(1)(d) Direktive o DDV razlagati tako, da čeprav
je davčni zavezanec tisti, ki mora dokazati pravico do oprostitve
davka, to ne pomeni, da pristojni javni organ, ki odloča o
vprašanju prenosa pravice razpolaganja, ni dolžan zbrati
informacij, do katerih imajo dostop le javni organi?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanja za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Prvo vprašanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člen 143(1)(d) in člen 143(2)(b) Direktive o DDV
razlagati tako, da nasprotujeta temu, da pristojni organi države
članice zavrnejo oprostitev DDV pri uvozu zgolj zato, ker je bilo
po spremembi okoliščin, do katere je prišlo po uvozu, zadevno blago
dobavljeno davčnemu zavezancu, ki ni tisti, čigar identifikacijska
številka za DDV je bila navedena v uvozni deklaraciji, čeprav je
uvoznik vse informacije v zvezi z istovetnostjo novega pridobitelja
zagotovil pristojnim organom države članice uvoza.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Uvodoma je
treba poudariti, da se je, kot je bilo opozorjeno v točki 6 te
sodbe, rok za prenos Direktive 2009/69, s katero je bil
členu 143 Direktive o DDV v njeni prvotni različici dodan
odstavek 2, iztekel 1. januarja 2011. Zadnjenavedena
določba se zato uporablja samo od tega datuma.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na prvem
mestu, iz člena 143(1)(d) Direktive o DDV izhaja, da države
članice oprostijo uvoz blaga, poslanega ali odpeljanega s tretjega
ozemlja ali tretje države v državo članico, ki ni država, v kateri
se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je dobava takega blaga,
ki jo opravi uvoznik, določen ali priznan za osebo, dolžno plačati
davek v skladu s členom 201 navedene direktive, oproščena v
skladu s členom 138 navedene direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Oprostitev
DDV pri uvozu je tako pogojena s tem, da uvoznik nato opravi dobavo
znotraj Skupnosti, ki je sama oproščena na podlagi člena 138
Direktive o DDV, in je zato odvisna od spoštovanja materialnih
pogojev, določenih v tem členu, kot je generalni pravobranilec
ugotovil v točkah 42, 50 in 68 sklepnih
predlogov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Niti
člen 138 niti člen 143(1)(d) Direktive o DDV pa ne
določata, da mora uvoznik navesti identifikacijsko številko za DDV
pridobitelja, ki sodeluje pri nadaljnji transakciji znotraj
Skupnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point49" id=
"point49"><span style='font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Pred
spremembo Direktive o DDV v njeni prvotni različici z Direktivo
2009/69 je bila taka obveznost lahko določena z nacionalnim pravom,
kot je določalo litovsko pravo v postopku v glavni
stvari.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point50" id=
"point50"><span style='font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker v zvezi
s tem ni nobene določbe v Direktivi o DDV, je namreč naloga držav
članic, da v skladu s členom 131 te direktive določijo pogoje
za oprostitev uvoza, ki mu sledi dobava znotraj Skupnosti, zaradi
zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitve pri uvozu,
določene v tej direktivi, in preprečevanja vsakršnih mogočih
goljufij, izogibanja in zlorab. Vendar morajo države članice ob
izvrševanju svojih pristojnosti spoštovati splošna pravna načela,
ki so del pravnega reda Unije (glej v tem smislu sodbe z dne
6. septembra 2012, Mecsek-Gabona, C-273/11, EU:C:2012:547,
točka 36 in navedena sodna praksa; z dne 9. oktobra 2014,
Traum, C-492/13, EU:C:2014:2267, točka 27, in z dne
9. februarja 2017, Euro Tyre, C-21/16, EU:C:2017:106,
točka 33).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point51" id=
"point51"><span style='font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je Sodišče v kontekstu oprostitve dobav znotraj Skupnosti,
določene v členu 138(1) Direktive o DDV že odločilo, da države
članice – ker je ta oprostitev odvisna od spoštovanja
materialnih pogojev, izčrpno določenih v tej določbi, med katerimi
ni obveznosti pridobitelja, da ima identifikacijsko številko za
DDV – načeloma ne smejo zavrniti navedene oprostitve zaradi
nespoštovanja formalne zahteve, kot je identifikacija pridobitelja
za DDV, ki je lahko določena z nacionalnim pravom države članice
(glej v tem smislu sodbo z dne 9. februarja 2017, Euro Tyre,
C-21/16, EU:C:2017:106, točki 29 in 32).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point52" id=
"point52"><span style='font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Enako velja,
kadar v skladu s členom 131 Direktive o DDV država članica
določi, da je priznanje oprostitve pri uvozu iz
člena 143(1)(d) te direktive pogojeno s tem, da uvoznik
predloži identifikacijsko številko za DDV pridobitelja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point53" id=
"point53"><span style='font-size:12.0pt'>53</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na drugem
mestu, člen 143(2)(b) Direktive o DDV, kakor je bil spremenjen
z Direktivo 2009/69, zdaj določa, da mora uvoznik za priznanje
oprostitve pri uvozu iz odstavka 1(d) tega člena ob uvozu
zagotoviti identifikacijsko številko za DDV
pridobitelja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point54" id=
"point54"><span style='font-size:12.0pt'>54</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Čeprav je to
določbo glede na njeno besedilo mogoče razlagati tako, da je treba
oprostitev pri uvozu zavrniti, če uvoznik, potem ko je navedel
identifikacijsko številko za DDV pridobitelja, zadevno blago dobavi
drugemu pridobitelju, bi bila taka razlaga vseeno v nasprotju s
splošno sistematiko člena 143(2) Direktive o DDV in njegovega
sobesedila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point55" id=
"point55"><span style='font-size:12.0pt'>55</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po eni
strani namreč iz uvodnih izjav od 3 do 5 Direktive
2009/69 izhaja, da so v členu 143(2) Direktive o DDV našteti
minimalni pogoji za uporabo oprostitve DDV pri uvozu, ki jo določa.
Ti pogoji so bili v Direktivo o DDV dodani zato, ker je treba
preprečiti, da bi subjekti, ki izkoriščajo razlike v pogojih za
priznanje oprostitve pri uvozu, ki so jih predhodno določile države
članice, zlorabljali ali goljufivo uporabljali sistem oprostitve
plačila DDV. Iz tega izhaja, da obveznosti iz člena 143(2)(b)
Direktive o DDV po spremembi, sprejeti z Direktivo 2009/69, v
skladu s katero mora uvoznik zagotoviti identifikacijsko številko
za DDV pridobitelja, ni mogoče šteti za vsebinski pogoj za
oprostitev, temveč je namenjena zgolj odpravljanju razhajanj pri
uporabi oprostitve med različnimi državami članicami.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point56" id=
"point56"><span style='font-size:12.0pt'>56</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      To velja
toliko bolj, ker z Direktivo 2009/69 ni bil spremenjen
člen 143(1)(d) Direktive o DDV, ki napotuje na vsebinske
pogoje za oprostitev nadaljnje dobave blaga znotraj Skupnosti,
določene v členu 138 te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point57" id=
"point57"><span style='font-size:12.0pt'>57</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po drugi
strani je treba glede na preudarke, ki jih je navedel generalni
pravobranilec v točkah od 67 do 71 sklepnih predlogov,
dodati, da nasprotna razlaga te določbe ne bi bila združljiva s
pogojevanjem priznanja oprostitve pri uvozu s spoštovanjem pogojev
za oprostitev nadaljnje dobave blaga znotraj Skupnosti in bi, če
zadnjenavedeni pogoji ne bi bili spremenjeni – zlasti
člen 138 Direktive o DDV – z Direktivo 2009/69, v sistem
teh oprostitev vnašala nedoslednosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point58" id=
"point58"><span style='font-size:12.0pt'>58</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato bodisi
na podlagi Direktive o DDV v njeni prvotni različici bodisi na
podlagi Direktive o DDV oprostitve pri uvozu načeloma ni mogoče
zavrniti zgolj zato, ker je bilo blago dobavljeno pridobitelju, ki
ni tisti, čigar številka je bila navedena ob uvozu, če je dokazano,
da uvozu dejansko sledi dobava znotraj Skupnosti, ki izpolnjuje
pogoje za oprostitev iz člena 138(1) te direktive, in da je
uvoznik vedno ustrezno obvestil pristojni organ o spremembah
istovetnosti pridobiteljev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point59" id=
"point59"><span style='font-size:12.0pt'>59</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugače bi
bilo le, če je uvoznik namenoma sodeloval pri davčni utaji, ki je
ogrozila delovanje skupnega sistema DDV, ali če zaradi kršitve
formalnih zahtev ni mogoče predložiti trdnega dokaza, da so bile
vsebinske zahteve izpolnjene (glej v tem smislu po analogiji sodbi
z dne 20. oktobra 2016, Plöckl, C-24/15, EU:C:2016:791,
točke 39, 43, 44 in 46, in z dne 9. februarja 2017,
Euro Tyre, C-21/16, EU:C:2017:106, točke od 36 do 39
in 42).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point60" id=
"point60"><span style='font-size:12.0pt'>60</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je treba opozoriti, da za sankcioniranje neupoštevanja formalnih
zahtev države članice lahko določijo sankcije, ki ne pomenijo
zavrnitev oprostitve plačila DDV, kot je naložitev globe ali
denarne kazni, ki je sorazmerna teži kršitve (glej v tem smislu
sodbo z dne 19. aprila 2018, Firma Hans Bühler, C-580/16,
EU:C:2018:261, točka 52).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point61" id=
"point61"><span style='font-size:12.0pt'>61</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob
upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov je treba na prvo vprašanje
odgovoriti, da je treba člen 143(1)(d) in člen 143(2)(b)
Direktive o DDV razlagati tako, da nasprotujeta temu, da pristojni
organi države članice zavrnejo oprostitev DDV pri uvozu zgolj zato,
ker je bilo po spremembi okoliščin, do katere je prišlo po uvozu,
zadevno blago dobavljeno davčnemu zavezancu, ki ni tisti, čigar
identifikacijska številka za DDV je bila navedena v uvozni
deklaraciji, čeprav je uvoznik vse informacije v zvezi z
istovetnostjo novega pridobitelja zagotovil pristojnim organom
države članice uvoza, če je dokazano, da so dejansko izpolnjeni
vsebinski pogoji za oprostitev nadaljnje dobave znotraj
Skupnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Drugo vprašanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point62" id=
"point62"><span style='font-size:12.0pt'>62</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člen 143(1)(d) Direktive o DDV v povezavi s členom 138 in
členom 143(2)(c) te direktive razlagati tako, da je mogoče
dokumente, kot so tovorni listi CMR in e-AD ter potrditve e-ROR, ki
potrjujejo prevoz blaga od davčnega skladišča v državi članici
uvoza do namembnega kraja, ki ni kraj pridobitelja, temveč davčnega
skladišča v drugi državi članici, šteti za zadostne dokaze o
odpošiljanju ali prevozu blaga v smislu te določbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point63" id=
"point63"><span style='font-size:12.0pt'>63</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Opozoriti je
treba, da člen 143(1)(d) Direktive o DDV določa oprostitev
uvoza blaga, ki mu sledijo dobave znotraj Skupnosti, ki so same
oproščene na podlagi člena 138(1) te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point64" id=
"point64"><span style='font-size:12.0pt'>64</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po eni
strani iz člena 143(2)(c) Direktive o DDV, katerega določbe
izvirajo iz sprememb, sprejetih z Direktivo 2009/69, izhaja, da se
oprostitev pri uvozu uporabi le, če uvoznik ob uvozu predloži
dokaz, da je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz
države članice uvoza v drugo državo članico.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point65" id=
"point65"><span style='font-size:12.0pt'>65</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem so pred temi spremembami pogoje, od katerih je bila odvisna
oprostitev plačila DDV za uvoz blaga, določena s členom 143(1)
Direktive o DDV, morale določiti države članice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point66" id=
"point66"><span style='font-size:12.0pt'>66</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po drugi
strani je treba opozoriti, da se oprostitev dobave blaga znotraj
Skupnosti na podlagi člena 138(1) Direktive o DDV uporabi
samo, če je bila pravica do razpolaganja s tem blagom kot lastnik
prenesena na pridobitelja, če je prodajalec dokazal, da je bilo
navedeno blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in če
je po tem odpošiljanju ali prevozu to blago fizično zapustilo
ozemlje države članice odhoda pošiljke ali prevoza blaga (sodbi z
dne 6. septembra 2012, Mecsek-Gabona, C-273/11, EU:C:2012:547,
točka 31 in navedena sodna praksa, in z dne 9. februarja
2017, Euro Tyre, C-21/16, EU:C:2017:106, točka 25).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point67" id=
"point67"><span style='font-size:12.0pt'>67</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tisti, ki
zahteva priznanje pravice do oprostitve DDV, torej dobavitelj
blaga, mora predložiti dokaz, da so pogoji iz člena 138(1)
Direktive o DDV izpolnjeni (sodba z dne 27. septembra 2007,
Twoh International, C-184/05, EU:C:2007:550, točka 26). Vendar
je v okoliščinah, v katerih je pravica do razpolaganja z blagom kot
lastnik prenesena na pridobitelja na ozemlju države članice odhoda
pošiljke ali prevoza in v katerih pridobitelj pošilja ali prevaža
blago zunaj ozemlja te države članice, dokaz, ki ga dobavitelj
lahko predloži davčnim organom, odvisen predvsem od elementov, ki
jih v ta namen prejme od pridobitelja (sodbi z dne
16. decembra 2010 v zadevi Euro Tyre Holding, C-430/09,
EU:C:2010:786, točka 37, in z dne 14. junija 2017,
Santogal M-Comércio e Reparação de Automóveis, C-26/16,
EU:C:2017:453, točka 66).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point68" id=
"point68"><span style='font-size:12.0pt'>68</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je iz člena 138(1) Direktive o DDV in iz sodne prakse Sodišča
razvidno, da je pogoj v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom
zadevnega blaga izpolnjen, takoj ko je blago dejansko zapustilo
ozemlje države članice odhoda pošiljke ali prevoza, da bi bilo
odpeljano na ozemlje namembne države članice (glej v tem smislu
sodbo z dne 27. septembra 2007, Teleos in drugi, C-409/04,
EU:C:2007:548, točki 27 in 33).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point69" id=
"point69"><span style='font-size:12.0pt'>69</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz zgoraj
navedenega izhaja, da mora uvoznik za priznanje oprostitve pri
uvozu iz člena 143(1)(d) Direktive o DDV med drugim organom
države članice uvoza dokazati, prvič, da je zadevno blago ob uvozu
namenjeno, da se odpelje ali odpošlje v drugo državo članico, in
drugič, da je bilo v okviru nadaljnje dobave znotraj Skupnosti
zadevno blago predmet takega odpošiljanja ali takega
prevoza.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point70" id=
"point70"><span style='font-size:12.0pt'>70</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem zadostuje, da uvoznik dokaže, da je zadevno blago namenjeno, da
se odpošlje ali odpelje, in da je nato dejansko odposlano ali
odpeljano v drugo državo članico, ne da bi bilo treba dokazati, da
je bilo odposlano ali odpeljano prav na naslov pridobitelja tega
blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point71" id=
"point71"><span style='font-size:12.0pt'>71</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru se predložitveno sodišče sprašuje zlasti o
dokazni vrednosti tovornih listov CMR in e-AD ter potrditev e-ROR.
Čeprav mora predložitveno sodišče oceniti dokazno vrednost dokazov,
ki so bili predloženi v sporu o glavni stvari, mu lahko Sodišče
kljub temu predloži vse elemente za razlago, ki izhajajo iz prava
Unije in bi mu lahko koristili.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point72" id=
"point72"><span style='font-size:12.0pt'>72</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba najprej glede tovornih listov e-AD napotiti na določbe
prava Unije o elektronskem administrativnem dokumentu za gibanje
blaga pod režimom odloga plačila trošarine (v nadaljevanju:
dokument e-AD), kakršno je to v postopku v glavni stvari, ki je
predmet teh dajatev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point73" id=
"point73"><span style='font-size:12.0pt'>73</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po eni
strani je iz določb člena 21(2) Direktive 2008/118 in
člena 3 Uredbe št. 684/2009 v povezavi s tabelo 1 v
Prilogi I k navedeni uredbi razvidno, da pošiljatelj ne prej
kot sedem dni pred datumom odpreme zadevnega trošarinskega blaga
pristojnim organom odpremne države članice predloži osnutek
dokumenta e-AD, ki vsebuje med drugim informacije v zvezi z
zadevnimi gospodarskimi subjekti, in sicer pošiljateljem in
prejemnikom, krajem odpreme in namembnim krajem, odpremljenim
blagom in računom, ki se nanaša na to blago, ter v zvezi z njegovim
prevozom. Navedeni organi preverijo podatke v tem osnutku v skladu
s členom 21(3) te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point74" id=
"point74"><span style='font-size:12.0pt'>74</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je
generalni pravobranilec poudaril v točkah 122 in 124
sklepnih predlogov, je treba šteti, da lahko tak osnutek dokumenta
e-AD, če je pravilno izpolnjen in predložen ob uvozu, pomeni dokaz,
da je bilo v navedenem trenutku zadevno blago namenjeno temu, da se
odpelje ali odpošlje v drugo državo članico v smislu
člena 143(2)(c) Direktive o DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point75" id=
"point75"><span style='font-size:12.0pt'>75</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po drugi
strani je treba navesti, da prejemnik v skladu s členom 24
Direktive 2008/118 ob prejemu trošarinskega blaga predloži potrdilo
o prejemu blaga pristojnim organom namembne države članice in ti
organi ga posredujejo pošiljatelju. V zvezi s tem je iz
člena 7 Uredbe št. 684/2009 v povezavi s tabelo 6
Priloge I k tej uredbi razvidno, da to potrdilo o prejemu med
drugim vsebuje sklicevanje na upoštevni dokument e-AD.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point76" id=
"point76"><span style='font-size:12.0pt'>76</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je
generalni pravobranilec poudaril v točki 126 sklepnih
predlogov, je treba šteti, da je mogoče s takim potrdilom o prejemu
dokazati, da je zadevno blago dejansko zapustilo ozemlje države
članice odpreme in da je bilo odposlano ali odpeljano v drugo
državo članico v smislu člena 138(1) Direktive o
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point77" id=
"point77"><span style='font-size:12.0pt'>77</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Dalje, glede
potrditev e-ROR je iz elementov v spisu razvidno, da se te
potrditve izdajo po odpošiljanju ali prevozu tega blaga. Ker te
potrditve ob uvozu še ne obstajajo, z njimi ni mogoče dokazati, da
je v navedenem trenutku zadevno blago namenjeno prevozu ali
odpošiljanju v drugo državo članico v smislu člena 143(2)(b)
Direktive o DDV. Lahko pa se upoštevajo pri dokazovanju resničnosti
odpošiljanja ali prevoza navedenega blaga v skladu s
členom 138(1) te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point78" id=
"point78"><span style='font-size:12.0pt'>78</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje je
treba glede tovornih listov CMR poudariti, da se izdajo pred
odpošiljanjem ali prevozom v namembno državo članico in da je na
njih med drugim naveden kraj odpreme, kupec, kraj prejema in
prevozna sredstva. Zato je z njimi mogoče dokazati, da je zadevno
blago namenjeno, da se odpošlje ali odpelje v navedeno državo, in
se lahko upoštevajo v okviru člena 143(2)(c) Direktive o DDV,
če so bili predloženi ob uvozu. Upoštevati jih je mogoče tudi na
podlagi člena 138(1) te direktive, in to toliko bolj, če na
koncu odpošiljanja ali prevoza vsebujejo oznako prejema.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point79" id=
"point79"><span style='font-size:12.0pt'>79</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je iz predložitvene odločbe razvidno, da si pred predložitvenim
sodiščem stranke v postopku v glavni stvari nasprotujejo glede
tega, ali je mogoče oprostitev uvoza zavrniti zgolj zato, ker na
tovornih listih CMR, ki jih je predložila družba Enteco Baltic, ni
bilo oznake prejema oziroma je bila oznaka registracije poljskih
davčnih skladišč. Vendar je treba poudariti, da zgolj ta okoliščina
ne more povzročiti zavrnitve oprostitve, če drugi dokazi, ki jih je
ta družba predložila, dokazujejo, prvič, da je bilo zadevno blago
ob uvozu namenjeno, da se odpošlje ali odpelje v državo članico, ki
ni država članica uvoza, in drugič, da je bilo z naslednjo
transakcijo to blago dejansko odposlano ali odpeljano v to drugo
državo članico.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point80" id=
"point80"><span style='font-size:12.0pt'>80</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato mora
predložitveno sodišče preveriti, ali sta ta pogoja ob upoštevanju
vseh dokazov, ki jih je predložila družba Enteco Baltic,
izpolnjena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point81" id=
"point81"><span style='font-size:12.0pt'>81</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
zgoraj navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba
člen 143(1)(d) Direktive o DDV v povezavi s členom 138 in
členom 143(2)(c) te direktive razlagati tako, da:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        je
mogoče dokumente, ki potrjujejo prevoz blaga od davčnega skladišča
v državi članici uvoza do namembnega kraja, ki ni kraj
pridobitelja, temveč davčnega skladišča v drugi državi članici,
šteti za zadostne dokaze o odpošiljanju ali prevozu tega blaga v
drugo državo članico;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        se
dokumenti, kot so tovorni listi CMR in dokumenti e-AD, lahko
upoštevajo pri ugotavljanju, da je ob uvozu v državo članico
zadevno blago namenjeno, da se odpošlje ali odpelje v drugo državo
članico, v smislu člena 143(2)(c) Direktive o DDV, če so
navedeni dokumenti takrat predloženi in vsebujejo vse potrebne
informacije. S temi dokumenti ter potrditvami e-ROR in potrdilom o
prejemu, izdanimi ob koncu gibanja pod režimom odloga plačila
trošarine, je mogoče dokazati, da je navedeno blago dejansko
odposlano ali odpeljano v drugo državo članico v skladu s
členom 138(1) te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Tretje in četrto
vprašanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point82" id=
"point82"><span style='font-size:12.0pt'>82</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s tretjim in četrtim vprašanjem, ki ju je treba preučiti
skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 143(1)(d)
Direktive o DDV razlagati tako, da nasprotuje temu, da organi
države članice uvozniku zavrnejo priznanje pravice do oprostitve
DDV, določene s to določbo, za uvoz blaga, ki ga je opravil v tej
državi in ki mu je sledila dobava znotraj Skupnosti, kadar to blago
ni bilo preneseno neposredno na pridobitelja, temveč so ga prevzela
prevozna podjetja in davčna skladišča, ki jih je zadnjenavedeni
določil, in ali se pojem „dobava blaga“ v smislu člena 14(1)
te direktive v tem okviru razlaga enako kot v okviru člena 167
navedene direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point83" id=
"point83"><span style='font-size:12.0pt'>83</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba opozoriti, da je oprostitev pri uvozu iz člena 143(1)(d)
Direktive o DDV pogojena z nadaljnjo izvedbo dobave znotraj
Skupnosti, ki je oproščena na podlagi člena 138(1) te
direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point84" id=
"point84"><span style='font-size:12.0pt'>84</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako kot pri
vsaki dobavi blaga, kakor je opredeljena v členu 14(1)
Direktive o DDV, se pri dobavi blaga znotraj Skupnosti zahteva, da
kupec na pridobitelja prenese pravico do razpolaganja s premoženjem
v stvareh kot lastnik (glej v tem smislu sodbo z dne
6. septembra 2012, Mecsek-Gabona, C-273/11, EU:C:2012:547,
točka 32).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point85" id=
"point85"><span style='font-size:12.0pt'>85</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
ustaljeno sodno prakso ima pojem „dobava blaga“ v smislu Direktive
o DDV avtonomno in enotno opredelitev, ki je lastna pravu Unije
(glej v tem smislu sodbo z dne 3. junija 2010, De Fruytier,
C-237/09, EU:C:2010:316, točka 22). V skladu s ciljem
Direktive o DDV, ki med drugim zajema vzpostavitev sistema DDV na
podlagi enotne opredelitve obdavčljivih transakcij (glej v tem
smislu sodbi z dne 8. februarja 1990, Shipping and Forwarding
Enterprise Safe, C-320/88, EU:C:1990:61, točka 8, in z dne
11. maja 2017, Posnania Investment, C-36/16, EU:C:2017:361,
točka 25), mora imeti ta pojem v okviru te direktive enoten
pomen. Zato ga ni mogoče razlagati drugače v okviru oprostitve pri
uvozu in v okviru pravice do odbitka vstopnega DDV iz
člena 167 Direktive o DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point86" id=
"point86"><span style='font-size:12.0pt'>86</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz sodne
prakse Sodišča izhaja tudi, da se pojem „dobava blaga“ ne nanaša na
prenos lastninske pravice v oblikah, določenih z upoštevnim
nacionalnim pravom, ampak zajema vsak prenos premoženja v stvareh
ene stranke, ki drugo stranko pooblasti, da s tem premoženjem
dejansko razpolaga, kot da bi bila njen lastnik (sodba z dne
3. junija 2010, De Fruytier, C-237/09, EU:C:2010:316,
točka 24 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point87" id=
"point87"><span style='font-size:12.0pt'>87</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Prenos
pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik ne
zahteva, da stranka, na katero je to premoženje preneseno, z njim
fizično razpolaga, niti da se navedeno premoženje fizično odpelje k
njej in/ali da ga ta fizično prejme (sklep z dne 15. julija
2015, Itales, C-123/14, neobjavljen, EU:C:2015:511,
točka 36).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point88" id=
"point88"><span style='font-size:12.0pt'>88</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če pa ni
prenosa pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik, s pojmom
„dobava blaga“ ne more biti zajet niti prenos premoženja zgolj za
imetništvo (glej v tem smislu sodbo z dne 14. julija 2005,
British American Tobacco in Newman Shipping, C-435/03,
EU:C:2005:464, točka 36) niti to, da prevoznik zadevno blago
fizično odpelje z enega kraja v drugi za račun drugih subjektov
(glej v tem smislu sodbo z dne 3. junija 2010, De Fruytier,
C-237/09, EU:C:2010:316, točka 25).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point89" id=
"point89"><span style='font-size:12.0pt'>89</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
sporom o glavni stvari je treba za ugotovitev, ali je treba
transakcije, ki so bile opravljene med uvoznikom in pridobitelji po
uvozu zadevnega blaga, šteti za „dobavo blaga“ v smislu Direktive o
DDV, kot to izhaja iz točk od 95 do 97 sklepnih predlogov
generalnega pravobranilca, presoditi, ali je družba Enteco Baltic
pravico do razpolaganja s tem blagom kot lastnik prenesla na
prevoznike in davčna skladišča ali pa so imeli ti le vlogo
posrednika pri prevozu in skladiščenju, ne da bi bilo nanje
preneseno to pooblastilo. V zadnjenavedenem primeru in pod pogojem,
da je družba Enteco Baltic navedeno pooblastilo dejansko prenesla
na pridobitelje, kot je razvidno iz predloga za sprejetje predhodne
odločbe, je treba navedene transakcije šteti za „dobavo
blaga“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point90" id=
"point90"><span style='font-size:12.0pt'>90</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče mora ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin, s katerimi je
seznanjeno, preveriti, ali je tako v sporu, o katerem odloča (glej
v tem smislu sodbi z dne 8. februarja 1990, Shipping and
Forwarding Enterprise Safe, C-320/88, EU:C:1990:61, točka 13,
in z dne 18. julija 2013, Evita-K, C-78/12, EU:C:2013:486,
točka 34).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point91" id=
"point91"><span style='font-size:12.0pt'>91</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če se na
podlagi te presoje ugotovi, da je družba Enteco Baltic pravico do
razpolaganja z blagom kot lastnik prenesla na pridobitelje, in če
so izpolnjeni drugi pogoji za oprostitev pri uvozu, se družbi
Enteco Baltic ne sme zavrniti oprostitve pri uvozu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point92" id=
"point92"><span style='font-size:12.0pt'>92</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
zgoraj navedeno je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti,
da je treba člen 143(1)(d) Direktive o DDV razlagati tako, da
nasprotuje temu, da organi države članice uvozniku zavrnejo
priznanje pravice do oprostitve DDV, določene s to določbo, za uvoz
blaga, ki ga je opravil v tej državi članici in ki mu je sledila
dobava znotraj Skupnosti, z obrazložitvijo, da to blago ni bilo
preneseno neposredno na pridobitelja, temveč so ga prevzela
prevozna podjetja in davčna skladišča, ki jih je zadnjenavedeni
določil, če je uvoznik na pridobitelja prenesel pravico do
razpolaganja z navedenim blagom kot lastnik. V tem okviru je treba
pojem „dobava blaga“ v smislu člena 14(1) te direktive
razlagati enako kot v okviru člena 167 navedene
direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Peto in šesto vprašanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point93" id=
"point93"><span style='font-size:12.0pt'>93</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s petim in šestim vprašanjem, ki ju je treba preučiti
skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 143(1)(d)
Direktive o DDV razlagati tako, da nasprotuje upravni praksi, v
skladu s katero se v okoliščinah, kakršne so te v sporu o glavni
stvari, priznanje pravice do oprostitve DDV pri uvozu zavrne
dobrovernemu uvozniku, kadar pogoji za oprostitev nadaljnje dobave
znotraj Skupnosti niso izpolnjeni zaradi davčne utaje, ki jo stori
pridobitelj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point94" id=
"point94"><span style='font-size:12.0pt'>94</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede tega
je treba spomniti, da v skladu s sodno prakso Sodišča ni v
nasprotju s pravom Unije, da se od subjekta zahteva, da ravna v
dobri veri in sprejme vse ukrepe, ki jih je mogoče razumno
zahtevati, da se prepriča, da ne bo zaradi transakcije, ki jo
opravi, sodeloval pri davčni utaji. Če je zadevni davčni zavezanec
vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, ki jo je
opravil, del pridobiteljeve davčne utaje, in ni sprejel vseh
razumnih ukrepov, ki bi jih lahko sprejel, da bi to utajo
preprečil, mu je treba zavrniti priznanje pravice do oprostitve
(glej v tem smislu sodbo z dne 6. septembra 2012,
Mecsek-Gabona, C-273/11, EU:C:2012:547, točki 48 in 54
ter navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point95" id=
"point95"><span style='font-size:12.0pt'>95</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče mora na podlagi celovite presoje vseh elementov in
okoliščin dejanskega stanja zadeve v glavni stvari preveriti, ali
je družba Enteco Baltic ravnala dobroverno in sprejela vse ukrepe,
ki se lahko od nje razumno zahtevajo, da bi se prepričala, da ne bo
zaradi opravljenih transakcij uvoza in dobave sodelovala pri davčni
utaji (glej v tem smislu sodbo z dne 6. septembra 2012,
Mecsek-Gabona, C-273/11, EU:C:2012:547, točka 53). Sodišče mu
lahko kljub temu zagotovi vse elemente za razlago, ki izhajajo iz
prava Unije in bi mu lahko koristili (sodba z dne 14. junija
2017, Santogal M-Comércio e Reparação de Automóveis, C-26/16,
EU:C:2017:453, točka 72).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point96" id=
"point96"><span style='font-size:12.0pt'>96</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru spis, ki je na voljo Sodišču, ne vsebuje
elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je
dokazano, da je družba Enteco Baltic ravnala z zahtevano
skrbnostjo. V zvezi s tem je treba vendarle pojasniti, da kot je
generalni pravobranilec poudaril v točkah od 102 do 104
sklepnih predlogov, na podlagi okoliščine, da se je uvoznik s
strankami sporazumeval po elektronski poti, ni mogoče niti
ugotoviti njegovega pomanjkanja dobre vere ali njegove malomarnosti
niti domnevati, da je ta družba vedela ali bi morala vedeti, da je
sodelovala pri davčni utaji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point97" id=
"point97"><span style='font-size:12.0pt'>97</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če bi
predložitveno sodišče ugotovilo, da je družba Enteco Baltic ravnala
dobroverno in je sprejela vse ukrepe, ki se lahko od nje razumno
zahtevajo, da bi se prepričala, da ne bo zaradi opravljenih
transakcij uvoza in dobave sodelovala pri davčni utaji, je treba
opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso načelo pravne
varnosti nasprotuje temu, da bi lahko država članica, ki je najprej
sprejela dokumente, ki jih je prodajalec predložil kot dokazila, ki
utemeljujejo pravico do oprostitve dobave, pozneje od tega
prodajalca zahtevala, naj plača DDV za to dobavo zaradi
pridobiteljeve utaje, za katero navedeni prodajalec ni vedel in ni
mogel vedeti (glej v tem smislu sodbi z dne 27. septembra
2007, Teleos in drugi, C-409/04, EU:C:2007:548, točka 50, in z
dne 14. junija 2017, Santogal M-Comércio e Reparação de
Automóveis, C-26/16, EU:C:2017:453, točka 75).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point98" id=
"point98"><span style='font-size:12.0pt'>98</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz elementov
spisa, s katerim razpolaga Sodišče, ni razvidno, da so ti pogoji
izpolnjeni v postopku v glavni stvari. V zvezi s tem sicer iz teh
elementov izhaja, da je na podlagi dokazov, ki jih je predložila
družba Enteco Baltic, inšpektorat ugotovil, da so bili pogoji za
oprostitev dobav znotraj Skupnosti izpolnjeni in da tej družbi ni
bilo mogoče očitati nobene malomarnosti. Vendar je treba poudariti,
da analiza, ki jo je opravil inšpektorat in ki se je vsekakor
nanašala le na nekatere transakcije v postopku v glavni stvari, CUV
ni preprečevala, da pri novem nadzoru, opravljenem ob upoštevanju
veljavnih rokov, preveri, ali družba Enteco Baltic ni vedela in ni
mogla vedeti za morebitno davčno utajo, ki jo je storil
pridobitelj, v zvezi z vsemi zadevnimi transakcijami.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point99" id=
"point99"><span style='font-size:12.0pt'>99</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Razlage
načela pravne varnosti ob upoštevanju ugotovitev, navedenih v
točkah 97 in 98 te sodbe, ni mogoče omajati s trditvijo,
ki sta jo na obravnavi podali litovska vlada in Komisija, in sicer,
da sta imela nadzora, ki sta ju opravila inšpektorat oziroma CUV,
različna predmeta, saj naj bi se s prvim preučevalo spoštovanje
pogojev, določenih s členom 138 Direktive o DDV, z drugim pa
preverjalo izpolnjevanje pogojev, določenih v členu 143(1)(d)
te direktive. Priznanje oprostitve pri uvozu na podlagi
člena 143(1)(d) Direktive o DDV je namreč odvisno od
izpolnjevanja pogojev za oprostitev nadaljnje dobave znotraj
Skupnosti v skladu s členom 138(1) te direktive. V skladu z
navedbami v predložitveni odločbi pa se je odločba CUV nanašala
prav na pogoje iz zadnjenavedene določbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point100" id=
"point100"><span style=
'font-size:12.0pt'>100</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Glede
na zgoraj navedeno je treba na peto in šesto vprašanje odgovoriti,
da je treba člen 143(1)(d) Direktive o DDV razlagati tako, da
nasprotuje upravni praksi, v skladu s katero se v okoliščinah,
kakršne so te v sporu o glavni stvari, priznanje pravice do
oprostitve DDV dobrovernemu uvozniku zavrne, kadar pogoji za
oprostitev nadaljnje dobave znotraj Skupnosti niso izpolnjeni
zaradi davčne utaje, ki jo stori pridobitelj, razen če je dokazano,
da je uvoznik vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija del
pridobiteljeve utaje, in ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi
jih lahko sprejel, da ne bi sodeloval pri tej utaji. Zgolj na
podlagi tega, da sta se uvoznik in pridobitelj sporazumevala prek
elektronskih komunikacijskih sredstev, ni mogoče domnevati, da je
uvoznik vedel ali bi lahko vedel, da je sodeloval pri taki
utaji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Sedmo vprašanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point101" id=
"point101"><span style=
'font-size:12.0pt'>101</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Predložitveno
sodišče s sedmim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člen 143(1)(d) Direktive o DDV razlagati tako, da morajo
pristojni nacionalni organi pri presoji prenosa pravice do
razpolaganja z blagom kot lastnik zbrati informacije, do katerih
imajo dostop samo javni organi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point102" id=
"point102"><span style=
'font-size:12.0pt'>102</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    V
zvezi s tem je treba spomniti, da mora uvoznik po analogiji s sodno
prakso, navedeno v točki 67 te sodbe, in kot navaja tudi
predložitveno sodišče, dokazati, da so pogoji za oprostitev pri
uvozu iz člena 143(1)(d) Direktive o DDV izpolnjeni. Zato mora
med drugim dokazati, da je bila pravica do razpolaganja z blagom
kot lastnik prenesena na pridobitelja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point103" id=
"point103"><span style=
'font-size:12.0pt'>103</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Poleg
tega v okviru transakcij znotraj Skupnosti iz sodne prakse Sodišča
izhaja, da če ponudnik ne more predložiti potrebnih dokazov za
ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev dobave znotraj
Skupnosti, davčni organom države članice odhoda pošiljke ali
prevoza blaga ni treba zahtevati informacij od organov namembne
države članice na podlagi določb Uredbe št. 1798/2003, ki se
nanašajo na sistem izmenjave informacij med davčnimi upravami držav
članic (glej v tem smislu sodbo z dne 22. aprila 2010, X in
fiscale eenheid Facet-Facet Trading, C-536/08 in C-539/08,
EU:C:2010:217, točka 37, ter po analogiji sodbo z dne
27. septembra 2007, Twoh International, C-184/05,
EU:C:2007:550, točke 28, 34 in 38).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point104" id=
"point104"><span style=
'font-size:12.0pt'>104</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Tako
razlago je mogoče uporabiti za Uredbo št. 904/2010, ki se v
skladu s svojim členom 62, drugi odstavek, uporablja od
1. januarja 2012 in s katero je v skladu z njenim
členom 61, prvi odstavek, Uredba št. 1798/2003
razveljavljena od istega datuma.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point105" id=
"point105"><span style=
'font-size:12.0pt'>105</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Kot
je namreč razvidno zlasti iz uvodnih izjav 3, 4 in 7
Uredbe št. 904/2010, je njen cilj boj proti goljufijam na
področju DDV in davčnim utajam ter prispevanje k pravilni uporabi
DDV. Zato ta uredba v skladu s svojim členom 1(1), drugi
pododstavek, določa pravila in postopke, ki omogočajo pristojnim
organom držav članic, da sodelujejo in drug z drugim izmenjujejo
kakršne koli informacije, ki lahko omogočijo, da se izvede pravilna
odmera DDV, da se nadzira pravilna uporaba DDV, predvsem pri
transakcijah znotraj Skupnosti, ter da se bori proti goljufijam na
področju DDV. Natančneje, člen 7(1) navedene uredbe zato
določa, da zaprošeni organ na zahtevo nacionalnega organa sporoči
vse informacije, ki lahko omogočijo, da se izvede pravilna odmera
DDV. Člen 54(1) Uredbe št. 904/2010 določa omejitve te
izmenjave informacij med nacionalnimi organi, ki niso dolžni
posredovati zahtevanih informacij v vseh okoliščinah. Če v tej
uredbi v zvezi s tem ni izrecne določbe, ta zato ne daje nobene
posebne pravice davčnemu zavezancu, da zahteva predložitev
informacij, če ne bi mogel sam predložiti dokazov, ki bi lahko
utemeljili njegovo pravico do oprostitve DDV (glej po analogiji
sodbo z dne 27. septembra 2007, Twoh International, C-184/05,
EU:C:2007:550, točke od 30 do 34).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point106" id=
"point106"><span style=
'font-size:12.0pt'>106</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Glede
na zgoraj navedeno je treba na sedmo vprašanje odgovoriti, da je
treba člen 143(1)(d) Direktive o DDV razlagati tako, da
pristojnim nacionalnim organom pri presoji prenosa pravice do
razpolaganja z blagom kot lastnik ni treba zbrati informacij, do
katerih imajo dostop samo javni organi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point107" id=
"point107"><span style=
'font-size:12.0pt'>107</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Ker
je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj
v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      <b>Člen 143(1)(d)
in člen 143(2)(b) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne
28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost,
kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/69/ES z dne
25. junija 2009, je treba razlagati tako, da nasprotujeta
temu, da pristojni organi države članice zavrnejo oprostitev davka
na dodano vrednost pri uvozu zgolj zato, ker je bilo po spremembi
okoliščin, do katere je prišlo po uvozu, zadevno blago dobavljeno
davčnemu zavezancu, ki ni tisti, čigar identifikacijska številka za
davek na dodano vrednost je bila navedena v uvozni deklaraciji,
čeprav je uvoznik vse informacije v zvezi z istovetnostjo novega
pridobitelja zagotovil pristojnim organom države članice uvoza, če
je dokazano, da so dejansko izpolnjeni vsebinski pogoji za
oprostitev nadaljnje dobave znotraj Skupnosti.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      <b>Člen 143(1)(d)
Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/69,
v povezavi s členom 138 in členom 143(2)(c) te direktive,
kakor je bila spremenjena, je treba razlagati tako,
da:</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        <b>je
mogoče dokumente, ki potrjujejo prevoz blaga od davčnega skladišča
v državi članici uvoza do namembnega kraja, ki ni kraj
pridobitelja, temveč davčnega skladišča v drugi državi članici,
šteti za zadostne dokaze o odpošiljanju ali prevozu tega blaga v
drugo državo članico.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        <b>se
dokumenti, kot so tovorni listi, uvedeni na podlagi Konvencije o
pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga, podpisane v Ženevi
19. maja 1956, kakor je bila spremenjena s Protokolom z dne
5. julija 1978, in elektronski administrativni dokumenti za
gibanje blaga pod režimom odloga plačila trošarine lahko upoštevajo
pri ugotavljanju, da je ob uvozu v državo članico zadevno blago
namenjeno, da se odpošlje ali odpelje v drugo državo članico, v
smislu člena 143(2)(c) Direktive 2006/112, kakor je bila
spremenjena, če so navedeni dokumenti takrat predloženi in
vsebujejo vse potrebne informacije. S temi dokumenti ter
elektronskimi potrditvami o dobavi blaga in potrdilom o prejemu,
izdanimi ob koncu gibanja pod režimom odloga plačila trošarine, je
mogoče dokazati, da je navedeno blago dejansko odposlano ali
odpeljano v drugo državo članico v skladu s členom 138(1)
Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      <b>Člen 143(1)(d)
Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/69,
je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da organi države
članice uvozniku zavrnejo priznanje pravice do oprostitve davka na
dodano vrednost, določene s to določbo, za uvoz blaga, ki ga je
opravil v tej državi članici in ki mu je sledila dobava znotraj
Skupnosti, z obrazložitvijo, da to blago ni bilo preneseno
neposredno na pridobitelja, temveč so ga prevzela prevozna podjetja
in davčna skladišča, ki jih je zadnjenavedeni določil, če je
uvoznik na pridobitelja prenesel pravico do razpolaganja z
navedenim blagom kot lastnik. V tem okviru je treba pojem „dobava
blaga“ v smislu člena 14(1) te direktive, kakor je bila
spremenjena, razlagati enako kot v okviru člena 167 navedene
direktive, kakor je bila spremenjena.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      <b>Člen 143(1)(d)
Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/69,
je treba razlagati tako, da nasprotuje upravni praksi, v skladu s
katero se v okoliščinah, kakršne so te v sporu o glavni stvari,
priznanje pravice do oprostitve davka na dodano vrednost pri uvozu
dobrovernemu uvozniku zavrne, kadar pogoji za oprostitev nadaljnje
dobave znotraj Skupnosti niso izpolnjeni zaradi davčne utaje, ki jo
stori pridobitelj, razen če je dokazano, da je uvoznik vedel ali bi
moral vedeti, da je bila transakcija del pridobiteljeve utaje, in
ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko sprejel, da ne bi
sodeloval pri tej utaji. Zgolj na podlagi tega, da sta se uvoznik
in pridobitelj sporazumevala prek elektronskih komunikacijskih
sredstev, ni mogoče domnevati, da je uvoznik vedel ali bi lahko
vedel, da je sodeloval pri taki utaji.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      <b>Člen 143(1)(d)
Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/69,
je treba razlagati tako, da pristojnim nacionalnim organom pri
presoji prenosa pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik ni
treba zbrati informacij, do katerih imajo dostop samo javni
organi.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

ODLOG UGOTAVLJANJA DAVČNE OBVEZNOSTI po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 (podrobnejši opis)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
11.12.2024 - 09:09:16
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
04.12.2024 - 08:10:16
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ – obračun za OKTOBER 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
04.11.2024 - 10:26:17

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjev poziv tlačanom
Kako lahko vsak prebivalec sodeluje pri soobli ...
27.11.2024 - 11:58:58
Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48

ARHIV