Številka:
42/DS/2014
Datum:
05.11.2014
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-1), opravlja
računovodsko dejavnost (področje M/SKD – šifra 69.200). SI-1 kot
najemodajalec ima z drugim davčnim zavezancem, identificiranim za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-2),
sklenjeno najemno pogodbo za nepremičnino (poslovni prostor), ki se
nahaja na ozemlju Slovenije.
SI-1 je prejel od SI-2 naročilo za
izvedbo gradbene storitve (SKD/43 – specializirana gradbena dela)
na poslovnem prostoru, ki je predmet najema (pleskanje sten). Ker
SI-1 nima ustreznih resursov za izvedbo transakcije, je slednji
izvedbo naročil pri drugem davčnem zavezancu, identificiranemu za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju izvajalec
gradbene storitve).
Izvajalec gradbene storitve je za
opravljeno gradbeno storitev izstavil račun skladno z določili 76.a
člena ZDDV-1 (obrnjena davčna obveznost) – plačnik DDV je SI-1 kot
prejemnik storitev.
Vprašanje:
·
Ali lahko SI-1 prefakturira SI-2 gradbeno storitev (F/Gradbeništvo
SKD) in opredeli SI-2 kot plačnika DDV skladno z določili 76.a
členu ZDDV-1, čeprav SI-1 ni registriran za opravljanje gradbene
dejavnosti?
Mnenje
V kolikor se opravi transakcija, ki
se po svoji vsebini uvršča na področje F/Gradbeništvo (SKD), ne
glede na to, ali je SI-1 registriran za opravljanje te dejavnosti
oz. ali ima vsa dovoljenja za opravljanje te dejavnosti ali ne, je
SI-1 dolžan postopati skladno z vsebino opravljene
transakcije. To pomeni, da se plačnik DDV za navedeno transakcijo
opredeli na podlagi 76.a člena ZDDV-1, saj so v opisanem primeru
izpolnjeni tudi ostali pogoji za uporabo obrnjene davčne obveznosti
(kraj opravljanja storitev je na ozemlju Slovenije, SI-1 in SI-2
sta identificirana za namene DDV v Sloveniji).
Obrazložitev
Vsak poslovni subjekt ob ustanovitvi
in vpisu v ustrezni poslovni register opredeli skladno s standardno
klasifikacijo dejavnosti 2008 (SKD) tudi dejavnosti, katere
namerava pretežno izvajati. Velikokrat pa se dogodi, da
davčni zavezanec v okviru svoje »primarne« dejavnosti opravi tudi
transakcijo, za katero ni registriran/vpisan v ustreznem registru.
Posledično se zato lahko pojavi vprašanje, kako postopati z vidika
DDV pri t.i. »prefakturiranju stroškov« oz. posameznih transakcij z
vidika določitve vsebine transakcije, kraja obdavčljive
transakcije, itd.
3. člen ZDDV-1 določa transakcije,
ki so predmet obravnave skladno z določili slovenske zakonodaje.
Gre za obdavčljive transakcije, med katerimi je tudi opravljanje
storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje
ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo.
3. člen ZDDV-1
(predmet
obdavčitve)
(1) Predmet DDV so naslednje
transakcije:
[…]
3. opravljanje storitev, ki
jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske
dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo;
[…]
V praksi je pogost pojav, da davčni
zavezanec prejme naročilo za izvedbo storitve (za katero morebiti
ni registriran oz. nima resursov) in katere izvedbo prepusti
drugemu izvajalcu storitve, storitev pa nato »prefakturira« drugi
osebi. Takšne »primere« zajema tudi 16. člen ZDDV-1, ki
opredeljuje, da opravljanje storitev v svojem imenu in za račun
druge osebe predstavlja samostojno transakcijo, opravljeno za
plačilo s strani osebe, ki takšno transakcijo izvede.
16. člen ZDDV-1
(opravljanje storitev v svojem
imenu in za račun druge osebe)
Kadar davčni zavezanec pri
opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe,
se šteje, da prejme in dobavi te storitve
sam.
V primerih »prefakturiranj«
davčni zavezanec, ki
opravi »prefakturiranje«, ne glede na to, da ni registriran za
opravljanje te dejavnosti, nima ustreznih resursov in/ali drugih
dovoljenj za opravljanje tovrstnih storitev, opredeljuje
tovrstno opravljene transakcije vedno glede na njihovo dejansko
vsebino. Davčni organ je v povezavi z dovoljenjem za
opravljanje dejavnosti in izvajanje določil ZDDV-1 že podal
pojasnilo DURS (sedaj FURS), št. 4230-261/2008-2, 20.
10. 2008, ki se nanaša na
zavarovalne in pozavarovalne transakcije, ki ga lahko smiselno
apliciramo tudi v ostalih primerih opravljanja transakcij za namene
DDV.
»Smiselno
lahko glede konkretno obravnavane problematike zaključimo, da če
iz same vsebine transakcije izhaja, da gre za z zavarovalnimi in
pozavarovalnimi transakcijami povezano storitev zavarovalnega
zastopnika ali posrednika, potem je ta storitev oproščena plačila
DDV v skladu s 1. točko 44. člena ZDDV-1, in sicer ne glede na to,
ali zavarovalni zastopnik ali posrednik ima dovoljenje za
opravljanje te dejavnosti ali ne oziroma ali izpolnjuje z ZZavar
določene pogoje za opravljanje te dejavnosti ali
ne.«
V kolikor določen poslovni dogodek
predstavlja dogodek, ki po ZDDV-1 predstavlja gradbeno storitev, se
ob hkratnem izpolnjevanju vseh preostalih pogojev plačnik DDV
določi na podlagi 76.a člena ZDDV-1.
X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV
IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO
DAVČNI ZAVEZANCI
76.a člen ZDDV
(prejemniki blaga ali storitev
kot plačniki DDV)
DDV mora plačati davčni
zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se
opravijo naslednje dobave:
a) gradbena dela, vključno s
popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v
zvezi z nepremičninami;
[…]
Podrobnejša izvedbena določila v
povezavi z obveznostjo plačila DDV kot prejemnik blaga oz. storitev
na podlagi 76.a člena ZDDV-1, opredeljujejo členi od 127. do 127.b
PZDDV.
1. Obveznost
plačila
127. člen PZDDV
(Prejemnik blaga oziroma
storitev)
Plačnik
DDV na
podlagi tretjega odstavka 76. člena ZDDV-1 je oseba,
identificirana za namene DDV v
Sloveniji.
127.a člen PZDDV
(Prejemniki blaga ali storitev
kot plačniki DDV)
(1) Plačnik DDV na podlagi
76.a člena ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, prejemnik blaga ali
storitve, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kadar mu dobavi
blago ali opravi storitve iz 76.a člena ZDDV-1 davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV v Sloveniji.
[…]
127.b člen PZDDV
(Gradbene
storitve)
(1) Med gradbena dela,
vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in
rušenjem v zvezi z nepremičninami iz a) točke 76.a člena ZDDV-1
se uvrščajo storitve pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne
klasifikacije dejavnosti.
[…]
Obrnjeno davčno breme po a) točki
76.a členu ZDDV-1 se uporablja torej za transakcije, pri katerih so
hkrati (kumulativno) izpolnjeni naslednji pogoji:
·
kraj opravljene storitve je na
ozemlju Slovenije;
·
transakcija je opravljena med dvema
davčnima zavezancema, identificiranima za namene DDV v Sloveniji;
in
·
transakcija ustreza opredelitvi
»gradbena storitev«, kot to opredeljuje SKD
(F/Gradbeništvo).
Zaključek: Vsak davčni zavezanec mora ob registraciji
prijaviti dejavnosti po SKD, ki jih bo opravljal, hkrati pa
morebiti pridobiti ustrezna dovoljenja, določena s predpisi, ki
veljajo na ozemlju Slovenije. Vendar davčni zavezanec, ki opravi
določeno transakcijo, sam pa ni registriran za opravljanje te
transakcije (dejavnosti), nima ustreznih resursov in/ali drugih
dovoljenj za opravljanje tovrstnih storitev, za namene izvajanja
določil ZDDV-1 opredeljuje opravljene transakcije vedno glede na
njihovo dejansko vsebino.
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter
ostali predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3,
18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G in
46/13-ZIPRS1314-A).
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12 in 54/13.