Številka:
38/DS/2015
Datum:
23.09.2015
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-1), je
drugemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV in s
sedežem v Sloveniji, nad katerim poteka stečajni postopek (v
nadaljevanju SI-2), izvedel gradbeno storitev na nepremičnini, ki
leži na ozemlju Slovenije. Gradbena storitev se skladno s SKD
uvršča v področje F/Gradbeništvo.
SI-1 bo za opravljeno gradbeno
storitev izdal račun SI-2.
SI-1 sprašuje:
·
ali stečajni postopek, ki poteka pri
SI-2, kakor koli vpliva na opredelitev plačnika DDV skladno z
določili ZDDV-1, kadar je SI-2 prejemnik gradbenih
storitev?
Mnenje
Stečajni postopek, ki poteka pri
prejemniku gradbenih storitev, ne vpliva na določitev
slednjega kot plačnika DDV, če so izpolnjeni vsi pogoji skladno z
določilom 76.a člena ZDDV-1.
Obrazložitev
Insolventnost je položaj, ki
nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh
svojih obveznosti, ki so zapadle v določenem obdobju oz. če postane
dolgoročno plačilno nesposoben (14. člen ZFPPIPP).
Po začetku stečajnega postopka pa
sme stečajni dolžnik nadaljevati proizvodnjo ali opravljanje drugih
poslov iz svoje dejavnosti, če sodišče dovoli nadaljevanje
poslovanja stečajnega dolžnika. Prav tako se prodaja sredstev,
zalog, opreme itd. stečajnega dolžnika šteje za opravljanje
dejavnosti skladno z določili ZDDV-1, razen v primeru, ko govorimo
o prenosu podjetja ali dela podjetja. Pogoji za nadaljevanje
poslovanja stečajnega dolžnika so opredeljeni v 317. členu
ZFPPIPP.
317. člen ZFPPIPP
(pogoji za nadaljevanje
poslovanja stečajnega dolžnika)
(1) Po začetku stečajnega
postopka sme stečajni dolžnik nadaljevati proizvodnjo ali
opravljanje drugih poslov iz svoje dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika), če sodišče
dovoli nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika.
(2) Sodišče o nadaljevanju
poslovanja stečajnega dolžnika odloči na predlog upravitelja in na
podlagi soglasja upniškega odbora.
(3) Upravitelj mora dati predlog
iz drugega odstavka tega člena v enem mesecu po začetku stečajnega
postopka.
(4) Predlog iz drugega odstavka
tega člena, ki je vložen po poteku roka iz tretjega odstavka tega
člena, sodišče zavrže.
(5) Predlog iz drugega odstavka
tega člena mora vsebovati razloge za presojo upravitelja, da bo z
nadaljevanjem poslovanja stečajnega dolžnika mogoče doseči
ugodnejše pogoje za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki se
uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote.
(6) Sodišče dovoli nadaljevanje
poslovanja stečajnega dolžnika:
1. če s tem soglaša upniški
odbor,
2. če se s tem dosežejo ugodnejši
pogoji za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja
pri tem poslovanju, kot poslovne celote in
3. če se z nadaljevanjem
poslovanja ne krši načelo omejevanja tveganj iz 228. člena tega
zakona.
Kadar so izpolnjeni pogoji za
nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika, lahko le-ta (tj. po
upravitelju stečajnega dolžnika) med drugim naročajo storitve tudi
s področja gradbeništva, za katere skladno z določili ZDDV-1 velja
mehanizem obrnjene davčne obveznosti, kot je ta opredeljen v
nadaljevanju.
Pri tem se postavlja vprašanje, ali
ima stečajni postopek, ki poteka pri davčnem zavezancu, kakršen
koli vpliv pri določitvi plačnika DDV skladno z določili ZDDV-1,
kadar je slednji (stečajni dolžnik) prejemnik gradbenih
storitev.
ZDDV-1 v 76. členu opredeljuje
osebe, ki morajo plačati DDV.
1. Obveznost
plačila
76. člen ZDDV-1
(osebe, ki morajo plačati
DDV)
(1) DDV mora
plačati:
1. vsak davčni zavezanec, ki
opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen v primerih, v
katerih je v skladu s tem členom DDV dolžna plačati druga
oseba;
[…]
Države članice imajo možnost, da v
posebnih primerih določijo prejemnika dobav kot osebo, ki je dolžna
obračunati in plačati DDV. Navedeni ukrep poenostavlja pravila in
preprečuje davčne utaje in izogibanje plačilu davka v določenih
sektorjih in pri določenih vrstah transakcij. V ZDDV-1 je ta
možnost prenesena v 76.a člen ZDDV-1, podrobnejša pravila o
izvajanju tega določila pa so določena v PZDDV s členi od 127. do
127b.
76.a člen ZDDV-1
(prejemniki blaga ali storitev
kot plačniki DDV)
DDV mora plačati davčni
zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se
opravijo naslednje dobave:
a) gradbena dela, vključno s
popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v
zvezi z nepremičninami;
[…]
X. OBVEZNOSTI DAVCNIH ZAVEZANCEV
IN DOLOCENIH OSEB, KI NISO DAVCNI
ZAVEZANCI
1. Obveznost
plačila
127.a člen PZDDV
(Prejemniki blaga ali storitev
kot plačniki DDV)
(1) Plačnik DDV na podlagi
76.a člena ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, prejemnik
blaga ali storitve, identificiran za namene DDV v Sloveniji,
kadar mu dobavi blago ali opravi storitve iz 76.a člena ZDDV-1
davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v
Sloveniji.
[…]
127.b člen PZDDV
(Gradbene
storitve)
(1) Med gradbena dela, vključno s
popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v
zvezi z nepremičninami iz a) točke 76.a člena ZDDV-1 se uvrščajo
storitve pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije
dejavnosti.
(2) Ne glede na uvrstitev v
standardno klasifikacijo dejavnosti se za gradbena dela iz
prejšnjega odstavka šteje tudi postavljanje montažnih
stavb.
Tako se s 76.a členom ZDDV-1 za določene transakcije uporablja
obrnjena davčna obveznost, pri kateri je DDV dolžan (predhodno tudi
obračunati) plačati davčni zavezanec, ki prejme transakcijo
(naročnik, prejemnik) in ne zavezanec, ki opravi transakcijo.
V opisanem primeru je torej SI-2 (stečajni dolžnik) tisti, ki mora
obračunati in plačati DDV, v kolikor so (kumulativno) izpolnjeni
(»le«) naslednji pogoji:
·
izvajalec in prejemnik sta davčna zavezanca, identificirana za
namene DDV v Sloveniji;
·
opravijo se transakcije, opredeljene v 76.a členu ZDDV-1; in
·
kraj opravljene transakcije je na ozemlju Slovenije.
Dolžnost plačnika davka, da obračuna in plača DDV, izhaja
neposredno iz določb ZDDV-1, ki so kogentne narave. Davčni
zavezanci (in tudi davčni organ) so dolžni poslovne dogodke
presojati po njihovi vsebini in skladno z davčno zakonodajo, pri
čemer na določitev plačnika DDV skladno z določilom 76.a člena
ZDDV-1 ne vpliva (ne)likvidno stanje prejemnika transakcij
(postopek prisilne poravnave, stečajni postopek), saj niti ZDDV-1
niti PZDDV ne določata kakršnih koli »dodatnih« kriterijev za
tovrstne postopke.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A in
86/14-ZDDV-1H.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14.
·
Zakon o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. 63/13-UPB7 in
100/13-ZFPPIPP-F.