Številka:
45/DS/2017
Datum:
14.12.2017
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI), je od
drugega davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV in s
sedežem na Hrvaškem (v nadaljevanju HR), prejel račun za dobavo
blaga z montažo, ki jo je HR opravil SI na ozemlju
Avstrije.
SI je transakcijo (dobavo blaga z
montažo), ki mu jo je opravil HR na ozemlju Avstrije, »le«
zaračunal (prefakturiral) naprej davčnemu zavezancu,
identificiranemu za namene DDV in s sedežem v Nemčiji (v
nadaljevanju DE).
Vprašanje:
Ali se kraj opravljene transakcije
med SI in DE (druga transakcija) opredeli na podlagi:
·
desetega odstavka 20. člena ZDDV-1
(dobava blaga s prevozom) in je SI o opravljeni transakciji dolžan
poročati v polje 15 obrazca DDV-O; ali
·
prvega odstavka 19. člena ZDDV-1
(dobava blaga brez prevoza) in SI o opravljeni transakciji ni
dolžan poročati v obrazec DDV-O v Sloveniji?
Mnenje
SI v opisanem primeru ni opravil
dobave (prevoza) blaga z montažo, kot to opredeljuje deseti
odstavek 20. člena ZDDV-1, temveč dobavo blaga brez prevoza, kot to
določa 19. člen ZDDV-1. O transakciji ne poroča v »slovenski« DDV-O
obrazec, temveč mora upoštevati predpise, ki veljajo na ozemlju
Avstrije, kjer se šteje, da je opravljena dobava blaga (tj.
izpolnjevanje DDV obveznosti ter druge administrativne
obveznosti).
Obrazložitev
Določitev kraja opravljanja
transakcije skladno z ZDDV-1 oz. Direktive Sveta 2006/112/ES pomeni
določitev države (članice), kateri pripadajo prihodki iz naslova
opravljene transakcije, v kolikor ta transakcija podleže obdavčitvi
z DDV.
V odvisnosti od vsebine opravljene
transakcije je zato potrebno pred opredelitvijo kraja opravljene
transakcije opredeliti, kakšna – katera transakcija je sploh bila
opravljena, saj se glede na vsebino opravljene transakcije
uporabljajo različna pravila glede opredelitve kraja opravljene
transakcije, kot tudi različna pravila glede administriranja na
področju DDV.
Pojem dobava blaga opredeljuje 6.
člen ZDDV-1.
1. Dobava blaga
6. člen ZDDV-1
(splošno)
(1) »Dobava blaga« pomeni prenos
pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil
prejemnik lastnik.
[…]
Skladno s prvim odstavkom 6. člena
ZDDV-1 se prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi ne
nanaša na prenos lastninske pravice v oblikah, predvidenih z
nacionalnim pravom (določene države), ampak na vsak prenos
premoženja v stvareh, ki ga opravi ena stranka, ki drugo stranko
pooblasti, da s temi opredmetenimi stvarmi dejansko razpolaga, kot
da bi bila njihov lastnik.
Glede na to, da gre v opisanem primeru za prenos pravice do
razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, torej za dobavo blaga, je
treba v nadaljevanju določiti kraj obdavčljivih transakcij v
povezavi z opredelitvijo kraja opravljene dobave blaga.
Slednje določata 19. in 20. člen ZDDV-1, kjer se določitev kraja
dobave blaga deli na dobavo blaga brez prevoza (19. člen ZDDV-1) in
dobavo blaga s prevozom (20. člen ZDDV-1). Navedeno razlikovanje je
ključno za razumevanje obravnave opisanega primera z vidika
DDV.
Osnovno in edino pravilo glede določitve kraja dobave blaga pri
dobavi blaga brez prevoza (19. člen ZDDV-1) je, da se za kraj
dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava blaga
oz. prenese pravica do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi
prejemniku blaga, kot da bi bil prejemnik lastnik blaga (gre za
t.i. načelo države porekla).
1. Kraj dobave
blaga
19. člen ZDDV-1
(dobava blaga brez
prevoza)
Če se blago ne odpošilja ali
prevaža, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja,
ko se opravi dobava blaga.
Dobava blaga pa je lahko opravljena tudi s prevozom blaga, pri
čemer se v osnovi kraj dobave blaga s prevozom šteje kraj, kjer se
blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku
(prvi odstavek 20. člena ZDDV-1). Nadalje pa v desetem odstavku
navedenega člena vsebuje tudi določilo glede opredelitve kraja
dobave blaga z montažo.
20. člen ZDDV-1
(dobava blaga s
prevozom)
(1) Kadar blago odpošlje ali
odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga
šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali
prevoz blaga prejemniku.
[…]
(10) Kadar blago, ki ga odpošlje
ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali
montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim
zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago
instalirano ali montirano.
Deseti odstavek 20. člena ZDDV-1 tako opredeljuje, da kadar
blago, ki ga odpošlje ali prevaža
dobavitelj (kupec ali tretja oseba), instalira ali montira
dobavitelj ali tretja oseba za račun dobavitelja, se za kraj dobave
šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano. V takem
primeru govorimo o dobavi blaga s prevozom.
a) Transakcija HR – SI
Niti ZDDV-1 niti Direktiva Sveta 2006/112/ES v povezavi z
določitvijo kraja dobave blaga s prevozom ne opredeljujeta pojma
»dobave blaga z instalacijo ali montažo« oziroma, kdaj lahko
rečemo, da je bilo blago instalirano oziroma montirano, s poskusnim
zagonom ali brez. Za pravilno opredelitev je zato treba presojati
vsak primer (transakcijo) posebej.
Kadar dobavitelj blaga opravi dobavo blaga z montažo, se kraj
opravljene transakcije opredeli na podlagi desetega odstavka 20.
člena ZDDV-1 le v primeru, če je tovrstna dobava blaga po svoji
vsebini – vrsti transakcije – povezana s prevozom in hkratno
montažo premičnine.
Glede na to, da v opisanem primeru HR prevaža in instalira
(montira) blago, se v opisanem primeru (transakcija med HR in SI)
kot kraj dobave blaga z montažo opredeli ozemlje Avstrije. HR mora
upoštevati predpise, ki veljajo na ozemlju Avstrije, kjer je bila
ta transakcija opravljena – skladno z določilom desetega odstavka
20. člena ZDDV-1 je kraj opravljene dobave blaga s prevozom kraj,
kjer je blago instalirano ali montirano. Opravljena je dobava blaga
s prevozom!
b) Transakcija SI – DE
Davčni zavezanci v praksi mnogokrat zaračunavajo transakcije, ki
jih (s vsebinskega vidika) sicer ne izvedejo sami, ampak jih
izvedejo drugi davčni zavezanci.
To pomeni, da SI, ki zaračuna dobavo blaga z montažo, ki jo je
sicer opravil DE, po svoji vsebini ni opravil dobave blaga s
prevozom. Takšen zaključek temelji na podlagi (neizpolnjevanja)
pogojev, ki jih določa deseti odstavek 20. člena ZDDV-1, saj
SI:
·
ne odpošlje ali prevaža blaga (prevoz je opravil
HR);
·
ne instalira ali montira blaga (montažo je opravil HR).
Glede na to, da se pravica do razpolaganja na blagu pri transakciji
med HR in SI (prva transakcija) prenese na SI šele na ozemlju
Avstrije, pomeni, da je SI nadalje prenesel to pravico na DE šele
po opravljeni dobavi (prevozu) blaga z montažo – torej gre za
dobavo blaga brez prevoza. Kraj opravljene dobave blaga pri
transakciji med SI in DE (drugi transakciji) se tako določi na
podlagi 19. člena ZDDV-1 (in ne na podlagi desetega odstavka 20.
člena ZDDV-1).
SI transakcije ne vpisuje v »slovenski« obračun DDV, temveč mora
upoštevati predpise, ki veljajo na
ozemlju Avstrije, kjer se šteje, da je opravljena dobava blaga (tj.
izpolnjevanje DDV obveznosti ter druge administrativne
obveznosti).
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano
vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in
90/15-ZDDV-1I.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16 in
50/17.