www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

ZNESEK DDV DOLGOVAN ZGOLJ ZATO, KER JE IZKAZAN NA RAČUNU (09.03.2017)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 43/2014</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
20.01.2016</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Dovoljenost revizije revidentka
utemeljuje s t. i. vrednostnim pogojem iz 1. točke drugega odstavka
83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če vrednost
izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne
sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je
pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega
20.000 EUR. V obravnavanem primeru izpodbijani del davčne odločbe
prve stopnje presega navedeni znesek. Vendar v zvezi z
izpolnjevanjem tega pogoja Vrhovno sodišče ugotavlja, da so bili
revidentki z davčno odločbo ki je predmet tega upravnega spora,
naloženi v plačilo različni davki (DDV, DDPO in davek od dohodka iz
kapitala). Davčna odločba dejansko zajema tri odločitve o davčnih
obveznostih, ki so bile sprejete na podlagi treh različnih
materialnih predpisov in na različnih dejanskih ugotovitvah. Ker
(vse) posamezne odločitve ne presegajo zneska 20.000 EUR, bi torej
kazalo revizijo (vsaj v delu) zavreči, vendar je Vrhovno sodišče
tudi zaradi upravičenih pravnih pričakovanj, utemeljenih na
posameznih stališčih dosedanje prakse Vrhovnega sodišča, oziroma
varovanja položaja revidenta, revizijo dovolilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Iz ugotovitev obravnavanega
primera ne izhaja, da je davčni organ z uporabo te določbe dosegel
njen namen, se pravi, da je z naložitvijo davka na podlagi te
določbe preprečil potencialne negativne posledice za proračun,
temveč prav nasprotno, do nevarnosti izgube proračunskih prihodkov
v obravnavanem primeru sploh ni moglo priti, ker je bil naslovnik
računa končni potrošnik, ki nima možnosti odbijati vstopnega DDV.
Naložitev DDV v takem primeru po presoji revizijskega sodišča
presega tisto, kar je nujno potrebno za dosego cilja, ki ga
zasleduje 9. točka 76. člena ZDDV-1 in zato ni skladna z načelom
sorazmernosti iz prvega odstavka 6. člena ZdavP-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Odpust dolga je po eni strani
lahko pravno-formalen odpust dolga, ki je urejen v 319. in
naslednjih členih Obligacijskega zakonika, do tega v obravnavanem
primeru nesporno ni prišlo, po drugi strani pa je treba glede na
določbo četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 v davčnih zadevah
enakovredno obravnavati tudi dejanski odpust dolga, se pravi
položaj, ko davčni zavezanec s svojo terjatvijo ravna tako, kot da
bi jo odpustil, četudi tega pravno-formalno ne stori. Davčni organi
in sodišče prve stopnje so glede na razloge, ki jih navajajo,
očitno ocenili, da je v obravnavanem primeru prišlo do dejanskega
odpusta dolga. Zaključek, da je prišlo do izogibanja ne-davčnim
predpisom oziroma do dejanskega odpusta dolga – kar je pravni
zaključek – je po presoji revizijskega sodišča mogoč le, če so
ugotovljena dejstva oziroma okoliščine, ki razkrivajo, da davčni
zavezanec sploh ni imel namena izterjati dolga. V obravnavanem
primeru pa takšnih ugotovitev ni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Reviziji se delno ugodi,
sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U
878/2012-8 z dne 10. 12. 2013 se spremeni tako, da se tožbi delno
ugodi in se odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega
urada Ljubljana, št. DT 0610-761/2011 12 0803-81 z dne 30. 6. 2011
ter odločba Ministrstva za finance, št. DT-499-14-64/2011-2 z dne
23. 4. 2012, odpravita v delu, ki se nanaša na plačilo davka na
dodano vrednost na podlagi računa za prodajo treh vozil Clio
(tretja alineja I.1. točke izreka prvostopenjske odločbe in I.2.
točka izreka prvostopenjske odločbe, kolikor se tam obračunane
obresti nanašajo na ta davek) ter v delu, ki se nanaša plačilo
davka od dohodka od kapitala od posojil direktorju tožeče stranke
(I.6 točka izreka prvostopenjske odločbe, kolikor se nanaša na ta
davek).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. V ostalem se revizija
zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>III. Tožena stranka mora v 15
dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške
upravnega spora v znesku 1.010,00 EUR z zakonskimi zamudnimi
obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev
obveznosti do plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano sodbo je
prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona
o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče
stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Republike
Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike
Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 0610-761/2011 12
0803-81 z dne 30. 6. 2011, ki je bila izdana v zadevi davčnega
inšpekcijskega nadzora davka na dodano vrednost (v nadaljevanju
DDV), davka od dohodka pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO) in davka
od dohodkov iz kapitala za davčna obdobja v času od 1. 1. 2009 do
31. 12. 2010. Z odločbo je prvostopenjski davčni organ revidentki
dodatno odmeril: v točki I.1. izreka DDV za junij, oktober,
december 2009 in december 2010 v skupnem znesku 30.560,05 EUR; v
točki I.2. izreka pripadajoče obresti od dodatno odmerjenega DDV; v
točki I.3. izreka DDPO za leto 2009 v znesku 2.293,98 EUR in
pripadajoče obresti; v točki I.4. izreka DDPO za leto 2010 v znesku
4.364,99 EUR in pripadajoče obresti; v točki I.5. izreka akontacijo
DDPO v letu 2011 v znesku 1.918,75 EUR in pripadajoče obresti; ter
v točki I.6. izreka davek od dohodka iz kapitala za leto 2009 v
znesku 5.997,86 EUR in za leto 2010 v znesku 6.953,29 EUR in
pripadajoče obresti. Tožena stranka je revidentkino pritožbo zoper
prvostopenjsko odločbo zavrnila kot neutemeljeno z odločbo, št.
DT-499-14-64/2011-2 z dne 23. 4. 2012.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. V obrazložitvi izpodbijane
sodbe je prvostopenjsko sodišče pritrdilo odločitvi in razlogom
tožene stranke, tožbene ugovore pa zavrnilo kot neutemeljene.
Sklicevalo se je na določbe Zakona o davčnem postopku (v
nadaljevanju ZDavP-2), Zakona o davku na dodano vrednost (v
nadaljevanju ZDDV-1), Pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) in Zakona o
dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Zoper prvostopenjsko sodbo je
revidentka vložila revizijo zaradi napačne uporabe materialnega
prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu v zvezi
s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku
(v nadaljevanju ZPP). Dovoljenost revizije utemeljuje z vrednostjo
spora v smislu 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovnemu
sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa
razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje,
v obeh primerih pa naloži toženi stranki povračilo stroškov
postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi
obrestmi. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. V odgovoru na revizijo tožena
stranka predlaga zavrnitev revizije kot neutemeljene iz razlogov,
navedenih v upravnih odločbah.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Revizija je delno
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Dovoljenost revizije
revidentka utemeljuje s t. i. vrednostnim pogojem iz 1. točke
drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija
dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta
oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v
zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v
denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavanem primeru
izpodbijani del davčne odločbe prve stopnje presega navedeni
znesek. Vendar v zvezi z izpolnjevanjem tega pogoja Vrhovno sodišče
ugotavlja, da so bili revidentki z davčno odločbo ki je predmet
tega upravnega spora, naloženi v plačilo različni davki (DDV, DDPO
in davek od dohodka iz kapitala). Davčna odločba dejansko zajema
tri odločitve o davčnih obveznostih, ki so bile sprejete na podlagi
treh različnih materialnih predpisov in na različnih dejanskih
ugotovitvah. Ker (vse) posamezne odločitve ne presegajo zneska
20.000 EUR, bi torej kazalo revizijo (vsaj v delu) zavreči, vendar
je Vrhovno sodišče tudi zaradi upravičenih pravnih pričakovanj,
utemeljenih na posameznih stališčih dosedanje prakse Vrhovnega
sodišča, oziroma varovanja položaja revidenta, revizijo dovolilo,
ker skupna vsota naloženih davkov presega mejni znesek za
dovoljenost revizije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Revizija je izredno pravno
sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen
ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb
postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena
ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne
uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena
ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko
prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost
presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti
zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi
odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo
preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in
v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni
dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen
ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti
revizije v obravnavani zadevi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. V reviziji ostaja sporna
pravilnost in zakonitost odmere DDV na podlagi revidentkinega
računa za prodajo treh vozil, odmere davka od dohodka iz kapitala
od zneskov, ki jih je revidentka izplačala svojemu direktorju, in
odmere DDPO ter DDV v zvezi z revidentkinim nakupom znanja in
izkušenj (t. i. know-how).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Račun za prodajo treh
vozil</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Iz obrazložitev izpodbijane
sodbe in davčnih odločb izhaja, da je davčni organ pri pregledu
revidentkine dokumentacije odkril račun št. 098-09 z dne 2. 10.
2009, ki izkazuje prodajo treh vozil Clio za skupno vsoto 21.510,00
EUR, od tega zneska pa je na računu zaračunan tudi DDV v skupni
višini 4.302,00 EUR. Na računu je kot izdajateljica (prodajalka)
navedena revidentka, kot prejemnik (kupec) pa revidentkin direktor.
Davčni organ je ugotovil, da revidentka računa ni vknjižila v
knjigo izdanih računov in tudi ne izkazala v obračunu DDV-O za
relevantno davčno obdobje in da tako izhodnega DDV, ki je naveden
na računu, ni plačala v proračun. Davčni organ pa je tudi ugotovil
(str. 5 prvostopenjske davčne odločbe), da so bila vozila, ki so
predmet spornega računa, prodana drugemu kupcu iz druge države
članice Evropske unije, in sicer na podlagi (drugega) računa z dne
13. 10. 2009, kar pomeni, da do prometa blaga po tem računu
dejansko ni prišlo. Revidentka trdi, da je bil sporni račun
sestavljen pomotoma.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Davčna organa in sodišče
prve stopnje sicer pravilno navajajo, da je po 9. točki prvega
odstavka 76. člena ZDDV-1 davek dolžna plačati „vsaka oseba, ki na
računu izkaže DDV“. Po tej določbi obveznost plačati izhodni DDV
nastane že zato, ker je DDV naveden na računu, neodvisno od tega,
ali je do transakcije, ki je predmet računa, dejansko prišlo in
tudi neodvisno od tega, ali je bil račun plačan ali ne. Gre za
izjemo od splošnih pravil (32. do 35. člena ZDDV-1) o nastanku
obdavčljivega dogodka in obveznosti plačati izhodni DDV, iz katerih
izhaja, da obveznost na splošno nastane ob dobavi, pridobitvi iz
Skupnosti oziroma uvozu. Ta izjema od splošnih pravil ima tudi
specifičen namen. Z 9. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 je v
slovenski pravni red implementiran 203. člen Direktive Sveta
2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na
dodano vrednost, katerega dikcija je enaka obravnavani nacionalni
določbi. Namen 203. člena direktive pa je, kot izhaja iz ustaljene
sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU)<a href=
"#_edn1" name="_ednref1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>,
odpraviti nevarnost izgube davčnih prihodkov, do česar bi lahko
prišlo, če bi prejemnik računa odbijal na računu navedeni DDV kot
svoj vstopni DDV, izdajatelj računa pa izhodnega DDV ne bi nakazal
v proračun. Ker je glede na navedeno nastanek davčne obveznosti na
podlagi 9. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 izjema od
splošnih pravil, ki ima tudi specifičen namen, se ta določba lahko
po presoji Vrhovnega sodišča uporabi le tedaj, če se z naložitvijo
davčne obveznosti na tej podlagi izpolni namen, ki ga zasleduje ta
določba.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Iz ugotovitev obravnavanega
primera ne izhaja, da je davčni organ z uporabo te določbe dosegel
njen namen, se pravi, da je z naložitvijo davka na podlagi te
določbe preprečil potencialne negativne posledice za proračun,
temveč prav nasprotno, do nevarnosti izgube proračunskih prihodkov
v obravnavanem primeru sploh ni moglo priti, ker je bil naslovnik
računa končni potrošnik, ki nima možnosti odbijati vstopnega DDV.
Naložitev DDV v takem primeru po presoji revizijskega sodišča
presega tisto, kar je nujno potrebno za dosego cilja, ki ga
zasleduje 9. točke 76. člena ZDDV-1<a href="#_edn2" name="_ednref2"
title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>
in zato ni skladna z načelom sorazmernosti iz prvega odstavka 6.
člena ZDavP-2, ki določa, da davčni organ pri izvrševanju svojih
pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za davek in
drugih udeležencev postopka ne sme preseči tistega, kar je nujno
potrebno za izpolnitev ciljev tega zakona in drugih aktov, na
podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov. Glede na
navedeno revizijsko sodišče zaključuje, da je obravnavana odmera
DDV nezakonita.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Posojila revidentke svojemu
direktorju</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Iz dejanskih ugotovitev
zadeve (str. 12 in 13 prvostopenjske davčne odločbe) izhaja, da je
revidentka na direktorjev osebni transakcijski račun nakazala več
različnih denarnih zneskov, pri čemer je transakcije opisala kot
kratkoročno posojilo, avans za stroške, delno izplačilo potnih
stroškov, akontacija potnih stroškov. Direktor revidentke je poleg
tega opravil več gotovinskih dvigov z revidentkinega bančnega
računa. V letu 2009 je direktor na navedene načine od revidentke
prejel skupaj 36.200,00 EUR, v letu 2010 pa skupaj 98.100,00 EUR.
Na poziv davčnega organa, da pojasni nakazila oziroma dvige, je
revidentka pojasnila, da je šlo za direktorjeve potne stroške in
posamezne dvige gotovine v zvezi s poslovanjem revidentke (nakup
vozil za revidentko, plačilo carinske varščine), preostala
izplačila pa naj bi predstavljala kratkoročna posojila direktorju.
Glede slednjih je predložila več pisnih tipskih posojilnih pogodb,
predložila pa je tudi svoj interni obračun (saldo) terjatev in
obveznosti direktorja, iz katerega izhaja, da je dolg direktorja do
nje za leto 2009 znašal 28.850,29 EUR. Za ta znesek je z
direktorjem sklenila (novo) pogodbo o kratkoročnem posojilu,
datirano z dne 17. 3. 2010, v kateri je določila obrestno mero in
vračilo na dan 16. 3. 2011. S to pogodbo je torej na novo, v letu
2010, opredelila višino direktorjevega dolga, ki izvira iz leta
2009. Saldo terjatev in obveznosti direktorja je v letu 2010 po
revidentkinem lastnem obračunu znašal 61.816,76 EUR. Ker je davčni
organ ocenil, da po vsebini ni šlo za posojila direktorju, temveč
za prikrito izplačilo dobička, je revidentki kot izplačevalki
dobička odmeril davek od dohodka iz kapitala. Davčno osnovo je
določil ob upoštevanju revidentkinih lastnih izračunov: za leto
2009 je kot davčno osnovo štel znesek 28.850,29 EUR, za leto 2010
pa znesek 32.966,47 EUR, ki ga je izračunal tako, da je od salda
obveznosti za leto 2010 v višini 61,816,76 EUR odštel saldo
obveznosti za leto 2009 v višini 28.850,29 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Revidentki se očita, da je
prikrito izplačala dobiček z odpustitvijo direktorjevega dolga. V
7. točki 74. člena ZDDPO-2 je „odpust dolga, brez plačila ali po
ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena
ZDDPO-2“ opredeljen kot prikrito izplačilo dobička. Prikrito
izplačilo dobička pa se po 1. točki četrtega odstavka 90. člena
ZDoh-2 obravnava kot izplačilo dividende, ki se obdavčijo kot
dohodek iz kapitala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Odpust dolga je po eni
strani lahko pravno-formalen odpust dolga, ki je urejen v 319. in
naslednjih členih Obligacijskega zakonika, do tega v obravnavanem
primeru nesporno ni prišlo, po drugi strani pa je treba glede na
določbo četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2<a href="#_edn3" name=
"_ednref3" title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>
v davčnih zadevah enakovredno obravnavati tudi dejanski odpust
dolga, se pravi položaj, ko davčni zavezanec s svojo terjatvijo
ravna tako, kot da bi jo odpustil, četudi tega pravno-formalno ne
stori. Davčni organi in sodišče prve stopnje so glede na razloge,
ki jih navajajo, očitno ocenili, da je v obravnavanem primeru
prišlo do dejanskega odpusta dolga. Zaključek, da je prišlo do
izogibanja ne-davčnim predpisom oziroma do dejanskega odpusta dolga
– kar je pravni zaključek – je po presoji revizijskega sodišča
mogoč le, če so ugotovljena dejstva oziroma okoliščine, ki
razkrivajo, da davčni zavezanec sploh ni imel namena izterjati
dolga. V obravnavanem primeru pa takšnih ugotovitev ni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Sodišče prve stopnje je
zaključek o dejanskem odpustu dolga utemeljilo z razlogi, ki so
deloma drugačni od razlogov davčnega organa prve stopnje. Po
presoji revizijskega sodišča revidentka utemeljeno opozarja, da
davčni organ ni navajal, da datum zapadlosti pogodb ni določen, kar
ji očita prvostopenjsko sodišče. Če datuma zapadlosti v pogodbah ne
bi bilo, davčni organ revidentki ne bi mogel očitati, da posojila
niso bila vrnjena v dogovorjenem roku. Prav tako revidentka
utemeljeno opozarja, da davčni organ revidentki ni očital, da je
posojilne pogodbe z direktorjem sestavljala naknadno, kar ji prav
očita prvostopenjsko sodišče. Očitno je davčni organ upošteval tudi
dejstvo, da je revidentka terjatve do direktorja naknadno zajela z
novo pogodbo, ne da bi ji pri tem očital, da gre za naknadno
sklepanje pogodb, saj je prav znesek iz te, po mnenju sodišča prve
stopnje, naknadno sklenjene pogodbe, upošteval pri določitvi osnove
za prikrito izplačilo dobička. Revizijsko sodišče glede na navedeno
ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje sklicevalo na dejanske
okoliščine, ki jih davčni organ ni navajal oziroma je ugotovljene
okoliščine ocenilo drugače kot davčni organ. V obeh primerih te
njegove dejanske ugotovitve ne morejo biti upoštevane, saj je
sodišče, če odloča na seji, kot v obravnavanem primeru, vezano na
dejansko stanje, ki ga je ugotovil oziroma navedel davčni
organ.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Tako od okoliščin, ki jih
lahko revizijsko sodišče upošteva kot dejansko podlago za zaključek
o odpustu dolga, ostane le še ugotovitev, da direktor posojenih
zneskov revidentki ni vrnil v določenem roku za vračilo. Na podlagi
tega pa, kot pravilno opozarja revidentka, ni mogoče zaključiti, da
mu je revidentka dolg odpustila, temveč zgolj to, da je direktor s
plačilom v zamudi. Prav tako zaključka o dejanskem odpustu dolga ne
omogočajo druge dejanske ugotovitve v zadevi, temveč prej
nasprotno. V času inšpiciranja v letu 2010 rok za vračilo posojila
po posameznih pogodbah ni niti pretekel, kot opozarja revidentka.
Prav tako je revidentka v relevantnem času terjatve do direktorja
izkazovala v svoji glavni knjigi, čemur ne davčni organ ne sodišče
prve stopnje nista oporekala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Zaradi navedenega je bilo
tudi v tem delu po presoji revizijskega sodišča zmotno uporabljeno
materialno pravo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Pogodbi o prenosu
know-how-a</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. V postopku je bilo
ugotovljeno, da je revidentka z družbo A.,d. o. o., dne 20. 4. 2009
sklenila „Pogodbo o prenosu znanja (know-how) – poslovni model
prodaje vozil“, v kateri je navedeno, da je njen predmet prenos
znanja, potrebnega za izvajanje poslovnega modela prodaje vozil, na
revidentko. Pogodbena cena je bila določena na 66.000,00 EUR z
vključenim DDV. Z isto družbo je revidentka dne 31. 3. 2010
sklenila še „Pogodbo o prenosu znanja (know-how) – poslovni model
prodaja in dajanje vozil v najem v tujini“, katere predmet je
prenos znanja, potrebnega za izvajanje navedenega poslovnega
modela, na revidentko. Pogodbena cena je bila določena na 90.000,00
EUR z vključenim DDV. Obe pogodbi sta poleg prenosa znanja in
izkušenj določali, da bo družba Kreativne finance tudi izobraževala
sodelavce pridobitelja vsaj še eno leto po implementaciji tega
znanja. Na podlagi pogodb je revidentka prejela računa z dne 31.
12. 2009 in dne 30. 12. 2010, ki ju je plačala in odbila vstopni
DDV. V svoje poslovne knjige je kot neopredmeteno osnovno sredstvo
knjižila znanje in izkušnje, ki naj bi ga prejela na podlagi tega
poslovnega sodelovanja, na tej podlagi pa si je obračunala tudi
odhodke iz naslova amortizacije ter davčno olajšavo za investiranje
po 55 a. členu ZDDPO-2 za leti 2009 in 2010. Davčni organ
revidentki teh knjiženj ni priznal, prav tako ne odbitka vstopnega
DDV, ki ga je revidentka uveljavljala na podlagi omenjenih
računov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. V zvezi s tem revidentka
ugovarja, da je že iz samih predloženih dokumentov razvidno, katere
storitve so bile opravljene, prav tako prenos know-how-a potrjuje
izjava novega lastnika revidentke (B. B.), da so bile storitve
dejansko opravljene. Nič od tega po presoji revizijskega sodišča ne
omaje zaključka davčnega organa in sodišča prve stopnje, da
revidentka ni dokazala, da so bile storitve, ki so bile predmet
pogodb in računov, dejansko opravljene. Ta zaključek ne temelji
zgolj na oceni, da iz dokumentacije, ki jo je revidentka predložila
(pogodbe, računi in dokument z naslovom „povzetek vsebine
posredovanih znanj“ in prikaz ocenjene ter dejanske porabe časa za
razvoj znanja in izkušenj), ni razvidna vsebina in obseg konkretno
opravljenih storitev, temveč tudi na ugotovitvi, da je revidentka v
postopku pred davčnim organom prve stopnje in nato tudi v tožbi
navajala, da v zvezi s posredovanem znanja in izkušenj obstoji še
druga dokumentacija o opravljanem delu (poleg dokumentacije, ki jo
je predložila). Te ni nikoli predložila. Glede na to, da sta bila
dajalec in prejemnik tega znanja pravni osebi, ki sta personalno
prepleteni (kot ugotavljajo davčni organi in sodišče prve stopnje,
sta namreč v lasti istih oseb oziroma ju vodi ista oseba), je imela
revidentka še toliko manj ovir, da bi to dodatno dokumentacijo
predložila, davčni organi in sodišče prve stopnje pa so zato, ker
tega ni storila, lahko še toliko bolj utemeljeno zaključili kot so.
Končno velja dodati, da revidentka v času zatrjevanega prenosa
znanja in izkušenj ni imela zaposlenih, zato niti ni jasno, na koga
naj bi se znanje in izkušnje, domnevno preko izobraževanja, sploh
preneslo. Če znanje in izkušnje ni moglo biti preneseno z
izobraževanjem zaposlenih, je prenos znanja in izkušenj mogoče
opraviti le pisno, torej s predajo pisne dokumentacije, ki to
znanje in izkušnje evidentira. Pomanjkanje dokumentacije je zato v
obravnavanem primeru še toliko pomembnejši razlog za zaključek, da
prenosa znanja in izkušenj revidentka ni izkazala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Glede na navedeno revizijsko
sodišče ocenjuje, da revidentkini ugovori zoper odločitev o
nepriznanju amortizacije ter davčne olajšave za investiranje od
neopredmetenega osnovnega sredstva in posledično odmero DDPO, ki iz
tega izhaja, niso utemeljeni. Prav tako revidentka neutemeljeno
ugovarja odmeri dodatnega DDV, ki je posledica nepriznanja pravice
do odbitka vstopnega DDV, ki ga je revidentka uveljavlja na podlagi
računov o prenosu tega znanja. Pogoj za uveljavljanje odbitka
vstopnega DDV je namreč ta, da je do obdavčljive transakcije
dejansko prišlo, kar pa glede na prej navedeno ni izkazano. Zgolj
to, da je na podlagi istih računov izdajateljica računov dejansko
plačala izhodni DDV, kar je bistvena revizijska navedba revidentke
s tem v zvezi, pa ni zadosten pogoj za uveljavljanje pravice do
odbitka.<a href="#_edn4" name="_ednref4" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Z do sedaj navedenim je po
presoji revizijskega sodišča odgovorjeno na vse navedbe, ki so
odločilnega pomena za odločitev v obravnavni zadevi, zato se do
ostalih posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena v zvezi s
383. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena
ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Glede na navedeno je Vrhovno
sodišče reviziji delno ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, v
katerem je ugotovilo kršitev materialnega prava, na podlagi prvega
odstavka 94. člena ZUS-1, spremenilo tako, da je tožbi v tem delu
ugodilo in izpodbijani akt odpravilo (na podlagi 4. točke prvega
odstavka 64. člena ZUS-1) ter v tem obsegu vrnilo zadevo davčnemu
organu prve stopnje v ponoven postopek (na podlagi tretjega
odstavka 64. člena ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Ker je revidentka v upravnem
sporu (delno) uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške
upravnega spora, ki jih je zahtevala v tožbi in reviziji, vendar le
v obsegu, kot ga določa posamezen predpis. Za postopek pred
sodiščem prve stopnje se ji priznajo skladno s tretjim odstavkom
25. člena ZUS-1 stroški po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o
povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (veljavnem v času
vložitve tožbe) v višini 350,00 EUR, povečani za uveljavljani 20 %
DDV, skupaj torej 420,00 EUR. Stroški revizijskega postopka se
priznajo po prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom
22. člena ZUS-1 po tarifi za nagrado odvetnikom (drugi odstavek
155. člena ZPP). Po drugem odstavku 25. člena Zakona o odvetniški
tarifi se ti stroški odmerijo glede na izpodbijano vrednost
(52.088,92 EUR) in glede na tarifno številko 3300 znašajo 1.472,00
EUR, glede na tarifno številko 6002 pa 20 EUR, kar povečano za 20 %
DDV skupaj znaša 1.790,40 EUR. Vendar je v skladu z drugim
odstavkom 154. člena ZPP revidentka upravičena le do delnega
povračila teh stroškov, ker je z revizijo uspela le delno
(17.265,87 EUR). Za revizijo se ji zato prizna 590,00 EUR. Tožena
stranka je tako dolžna revidentki povrniti skupno 1.010,00 EUR, in
sicer v 15 dneh od vročitve te sodbe. Vračilo plačanih sodnih taks
bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v
zvezi z določbo točke c. Opombe 6.1. Taksne tarife izvršilo sodišče
prve stopnje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej npr. sodbe SEU z dne 18. 6.
2009 v zadevi C-566/07, Stadeco, točka 28 do 30 obrazložitve, in
sodbe SEU z dne 31. 1. 2013 v zadevi C-643/11, LVK – 56 EOO, točki
35 in 36 obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[2]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Smiselno enako SEU v sodbi z dne
11. 4. 2013 v zadevi C -138/12, Rusedespred, točka 34
obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[3]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Ta določa: „Z izogibanjem ali
zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o
obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje,
da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju
razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih)
dogodkov.“</span></p>
</div>
<div id="edn4">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref4" name="_edn4" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[4]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej v tem smislu že omenjeno
sodbo SEU v zadevi LVK – 56 EOOD, točki 39 in 40
obrazložitve.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

ODLOG UGOTAVLJANJA DAVČNE OBVEZNOSTI po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 (podrobnejši opis)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
11.12.2024 - 09:09:16
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
04.12.2024 - 08:10:16
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ – obračun za OKTOBER 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
04.11.2024 - 10:26:17

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjev poziv tlačanom
Kako lahko vsak prebivalec sodeluje pri soobli ...
27.11.2024 - 11:58:58
Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48

ARHIV