Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Računovodstvo/Računovodstvo/SRS 2016/ …
Slovenski računovodski standard
15 (2019)
PRIHODKI
/SRS 15 (2019)/
Uradni list RS, št.:
·
57/18 (24.08.2018; veljavnost od 01.01.2019 uporaba od
01.01.2019.
Datum veljavnosti besedila: od 01.01.2019
naprej
Datum uporabe besedila: od 01.01.2019
naprej
A. Uvod
Ta standard se uporablja pri
knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju poslovnih
prihodkov, finančnih prihodkov in drugih prihodkov.
Obdeluje:
a) razvrščanje prihodkov,
b) pripoznavanje prihodkov,
c) začetno računovodsko merjenje
prihodkov,
č) razkrivanje prihodkov.
Povezan je predvsem s Slovenskima
računovodskima standardoma (SRS) 11 in 21.
Standard (poglavje B) je treba brati
skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili
(poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske standarde in
Okvirom SRS (2016).
B. Standard
a) Razvrščanje
prihodkov
15.1. Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v
obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja
ali terjatev zaradi prodaje blaga ali storitev) ali zmanjšanj
dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave). Prek
poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.
15.2. Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke,
finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni prihodki in finančni
prihodki se upoštevajo (ali veljajo) kot redni prihodki.
15.3. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi
poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki.
15.4. Prihodki od prodaje so tisti, ki izhajajo iz pogodb s
kupci o prodaji blaga ali storitev. Prihodki od prodaje odražajo
prenose (dobave) pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem,
in sicer v višini pričakovanih nadomestil, do katerih bo
organizacija upravičena v zameno za to blago ali storitve.
Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov
(proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga
in materiala. Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so
obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, ki se
obračunajo ob prodaji, niso sestavina prihodkov od prodaje. Podobno
tudi zneski, zbrani v korist zastopanega, niso sestavina prihodkov
od prodaje (prihodek od prodaje je samo tisti del nadomestila, ki
pripada zastopniku za opravljeno storitev zastopanja).
15.5. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi
učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in
podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih
sredstev oziroma pokrivanje določenih stroškov, ostajajo začasno
med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke
skladno z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma
nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so
namenjene.
15.6. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob
odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev
kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko
vrednostjo.
15.7. Finančni prihodki so prihodki iz investiranja.
Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami ter v zvezi s
terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku
drugih pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se
na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih
(na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od
poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).
15.8. Prevrednotovalni finančni prihodki se
pojavljajo:
a) ob povečanju poštene vrednosti
finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida;
b) ob odpravi pripoznanja finančnih
naložb, in sicer:
– ob presežku njihove prodajne cene ali
poštene vrednosti prejetega nedenarnega nadomestila nad
knjigovodsko vrednostjo, oziroma
– pri finančnih naložbah, razpoložljivih
za prodajo, ki niso kapitalski instrumenti, merjenih po pošteni
vrednosti, iz naslova presežka njihove prodajne vrednosti ali
poštene vrednosti prejetega nadomestila nad knjigovodsko
vrednostjo, popravljeno za rezervo, nastalo zaradi vrednotenja po
pošteni vrednosti;
c) ob odpravi oslabitev finančnih naložb,
če je odprava oslabitve dopustna v skladu s SRS 3.
15.9. Poslovni prihodki in finančni prihodki se
razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na odvisne organizacije v
skupini, pridružene organizacije in skupne podvige ter
druge.
15.10. Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in
ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid.
b) Pripoznavanje
prihodkov
15.11. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih
koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z
zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo
izmeriti.
15.12. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje,
da bo organizacija zanje prejela nadomestilo.
15.13. Organizacija pripozna prihodek od prodaje, ko izpolni
(ali izpolnjuje) pogodbeno obvezo. Pogodbena obveza je izvršitvena
obveza organizacije, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno
dogovorjeno (obljubljeno) blago ali storitve. Izvršitveno obvezo
organizacija izpolni (ali izpolnjuje) s prenosom pogodbeno
dogovorjenega blaga ali storitve kupcu.
15.14. Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec
pridobi (ali pridobiva) v obvladovanje. Kupec pridobi v
obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o
njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vseh njegovih/njenih
preostalih koristi. Takšno obvladovanje vključuje tudi sposobnost
preprečevanja drugim, da usmerjajo uporabo blaga ali storitve in
pridobijo koristi iz njegovega/njenega naslova. Koristi iz naslova
blaga oziroma storitev so morebitni denarni tokovi (prejemki ali
prihranki pri izdatkih), ki se lahko pridobijo neposredno ali
posredno na različne načine. Na primer z:
– uporabo sredstva za proizvodnjo blaga
ali zagotavljanje storitev,
– uporabo sredstva za povečanje vrednosti
drugih sredstev,
– uporabo sredstva za poravnavo
obveznosti ali zmanjšanje stroškov,
– prodajo ali menjavo
sredstva,
– zastavo sredstva za zavarovanje
posojila in
– osedovanjem sredstva.
15.15. Organizacija prenese obvladovanje blaga ali storitve
in s tem izpolni oziroma izpolnjuje izvršitveno obvezo, in sicer v
določenem trenutku ali postopoma. Če se obvladovanje prenese v
določenem trenutku, se za določitev trenutka prenosa uporabijo
sodila iz SRS 15.13 in SRS 15.44.
Organizacija prenese obvladovanje blaga
ali storitve postopoma, če kupec obvladovanje prevzema sočasno
(pomeni hkrati oziroma tekoče) z napredkom organizacije pri
izpolnjevanju takšne obveze. Pri presoji, ali se obvladovanje na
kupca prenaša postopoma, organizacija uporabi sodila iz SRS
15.45.
15.16. Za vsako izvršitveno obvezo, ki se izpolni postopoma,
se prihodek pripoznava postopoma, skladno z napredkom organizacije
v smeri popolne izpolnitve takšne obveze. Prihodki se postopno
pripoznavajo zgolj, če se lahko razumno izmeri napredek v smeri
popolne izpolnitve izvršitvene obveze, to je kadar ima organizacija
zanesljive informacije, ki so potrebne za uporabo ustrezne metode
za merjenje napredka. Kadar organizacija ne more razumno izmeriti
napredka v smeri popolne izpolnitve izvršitvene obveze, pričakuje
pa povrnitev stroškov, nastalih pri izpolnjevanju te obveze, lahko
prihodke pripozna samo do višine nastalih stroškov.
15.17. Organizacija uporablja eno samo metodo za merjenje
napredka za vsako izvršitveno obvezo, ki se izpolnjuje postopoma,
pri čemer to metodo dosledno uporablja za podobne izvršitvene
obveze v podobnih okoliščinah. Ustrezne metode za merjenje napredka
so metode izložkov in metode vložkov. Najmanj na koncu vsakega
poročevalskega obdobja organizacija ponovno izmeri napredek v smeri
popolne izpolnitve izvršitvene obveze. Vsaka posodobitev izmere
napredka se obračuna kot sprememba računovodske ocene.
15.18. Ob sklenitvi pogodbe s kupcem mora organizacija
opredeliti vse v pogodbi vsebovane izvršitvene obveze. Kot
samostojna (ločena) izvršitvena obveza se opredeli vsaka obveza za
prenos blaga ali storitve kupcu:
a) ki jo je po sodilih SRS 15.42 v
kontekstu pogodbe mogoče opredeliti ločeno od drugih pogodbenih
obvez za prenos blaga ali storitev in
b) kupec lahko pogodbeno dogovorjeno
blago ali storitev uporablja samostojno ali skupaj z drugimi
razpoložljivimi oziroma enostavno dostopnimi viri (sredstvi).
Dejstvo, da organizacija redno prodaja blago ali storitev ločeno,
bi na primer kazalo, da lahko kupec uporablja blago ali storitev
samostojno ali v povezavi z drugimi enostavno dostopnimi
viri.
Če neke obveze za prenos blaga ali
storitve kupcu v kontekstu pogodbe ni mogoče opredeliti ločeno od
drugih obvez za prenos blaga ali storitev, potem jo je treba
združiti z drugimi obvezami, dokler ne nastane celota, ki
izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot samostojna (ločena)
izvršitvena obveza.
15.19. Kot samostojno (ločeno) izvršitveno obvezo je treba
pripoznati tudi v pogodbi dano možnost kupcu za pridobitev
dodatnega blaga in/ali storitev, kadar takšna možnost predstavlja
stvarno pravico, ki je kupec ne bi prejel, če ne bi sklenil osnovne
pogodbe.
Obljuba niza ločenega blaga oziroma
ponavljajočih se storitev, ki je/so v bistvu enako/enake in
ima/imajo enak vzorec prenašanja na kupca, se pripozna kot ena
samostojna izvršitvena obveza.
15.20. Organizacije, ki po določbah zakona, ki ureja
gospodarske družbe, veljajo za mikro in majhne družbe, niso dolžne
upoštevati določb SRS 15.18. in SRS 15.19.
15.21. Organizacija za potrebe računovodenja prihodkov od
prodaje obravnava več formalno ločenih pogodb kot eno pogodbo, če
je izpolnjeno eno ali več naslednjih meril:
a) pogodbe se sklenejo v paketu z enim
samim komercialnim ciljem,
b) znesek za nadomestilo v okviru ene
pogodbe je odvisen od cene ali izvajanja druge pogodbe
ali
c) obljube blaga ali storitev, dane v
pogodbah (ali določeno blago ali storitve, dogovorjeno v vsaki od
pogodb), veljajo kot ena izvršitvena obveza.
c) Začetno računovodsko merjenje
prihodkov
15.22. Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža
transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno
obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega
organizacija pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga
ali storitev na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih
oseb.
15.23. Nadomestilo lahko vključuje fiksne zneske, variabilne
zneske ali oboje. Pri določanju transakcijske cene se upoštevajo
učinki:
– variabilnega nadomestila,
– obstoja pomembne sestavine financiranja
v pogodbi,
– nedenarnega nadomestila in
– nadomestila, ki se plača
kupcu.
15.24. Nadomestilo lahko vsebuje variabilni znesek, na
primer zaradi popustov, rabatov, povračil, dobropisov, znižanja
cene, spodbud, dodatkov za uspešnost, pogodbene kazni ali podobnih
postavk in tudi, če je upravičenost organizacije do nadomestila
pogojena z nastopom ali odsotnostjo dogodka v prihodnosti. Znesek
nadomestila je na primer variabilen, če je proizvod prodan s
pravico do vračila, ali pa se obljubi fiksni znesek kot dodatek za
uspešnost, če se doseže določen mejnik. V transakcijsko ceno se
variabilni del nadomestila vključi do višine, za katero je zelo
verjetno, da kasneje, ko se odpravi z njim povezana negotovost, ne
bo privedla do pomembnega zmanjšanja skupnih pripoznanih prihodkov
iz pogodbe. Znesek variabilnega nadomestila, ki se ne vključi v
transakcijsko ceno, a je kupcu že zaračunan ali ga je kupec že
plačal, se pripozna kot obveznost povračila.
15.25. Pri določanju transakcijske cene se znesek
nadomestila prilagodi učinkom časovne vrednosti denarja, če časovni
okvir nadomestil kupcu zagotavlja pomembno korist financiranja.
Organizacija za izračun učinkov časovne vrednosti denarja uporabi
diskontno mero, ki bi se odražala v ločenem poslu financiranja med
organizacijo in kupcem ob sklenitvi pogodbe, oziroma bi odražala
kreditne značilnosti kupca, pa tudi morebitno zavarovanje s
premoženjem ali poroštvo, ki ga zagotovi kupec, vključno s
sredstvi, prenesenimi v pogodbi.
Če je časovni razkorak med izpolnitvijo
obveze in plačilom kupca leto ali manj, velja, da pogodba ne
vsebuje pomembne sestavine financiranja.
15.26. Prejeto nedenarno nadomestilo za prenos blaga ali
storitev se izmeri po pošteni vrednosti, če te ni mogoče razumno
oceniti, pa s sklicevanjem na samostojno prodajno ceno dobavljenega
blaga ali storitev v zameno za nadomestilo.
15.27. Organizacija obračuna nadomestilo, ki se plača kupcu
(ali drugim strankam, ki kupijo blago ali storitve organizacije od
kupca), kot znižanje transakcijske cene in prihodkov, razen če se
nadomestilo kupcu plača v zameno za ločeno blago ali storitev, ki
ga/jo kupec prenese na organizacijo.
15.28. Kadar pogodba vsebuje več izvršitvenih obvez, se
transakcijska cena na posamezno izvršitveno obvezo razporedi v
znesku, ki ustreza znesku nadomestila, do katerega organizacija
pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali storitve
kupcu. Transakcijska cena se na posamezne izvršitvene obveze
razporedi sorazmerno glede na samostojne prodajne cene ločenega
blaga in/ali storitev v pogodbi. Samostojna prodajna cena je cena,
po kateri bi organizacija blago ali storitev ločeno prodala kupcu.
Najboljši dokaz samostojne prodajne cene je cena blaga ali
storitve, po kateri organizacija proda zadevno blago ali storitev
ločeno v podobnih okoliščinah in podobnim kupcem.
15.29. Variabilni znesek nadomestila se lahko razporedi na
vse izvršitvene obveze v pogodbi ali pa samo na določene. Samo na
določene izvršitvene obveze se variabilni znesek nadomestila
razporedi, kadar se njegovi pogoji nanašajo na izpolnitev ali
določen rezultat samo določenih in ne vseh izvršitvenih
obvez.
15.30. Velja, da kupec prejme popust za nakup skupine blaga
ali storitev, če vsota samostojnih prodajnih cen tega blaga in/ali
storitev presega znesek nadomestila. Samo kadar ima organizacija na
voljo dokaze, da se popust nanaša le na določene izvršitvene
obveze, se popust razporedi sorazmerno na vse v pogodbi vsebovane
izvršitvene obveze.
15.31. Če se po sklenitvi pogodbe transakcijska cena
spremeni, organizacija takšno spremembo razporedi na posamezne
izvršitvene obveze v pogodbi na enaki podlagi, kot je to storila ob
sklenitvi pogodbe. Zneski, razporejeni na že izpolnjeno izvršitveno
obvezo, se pripoznajo kot prihodki ali kot zmanjšanje prihodkov v
obdobju, v katerem se transakcijska cena spremeni.
15.32. Poslovni prihodki, ki se nanašajo na dobljene
subvencije, dotacije, regrese, kompenzacije, premije in podobno, se
upoštevajo, če:
a) obstaja razumna gotovost, da bo
organizacija izpolnila pogoje v zvezi z njimi in jih bo tudi
prejela; ali
b) jih je že prejela in razmejila med
odloženimi prihodki ter je že nastala potreba po njihovem prenosu
zaradi pokrivanja ustreznih stroškov.
15.33. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim
obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in efektivno obrestno
mero.
15.34. V medletnih poročilih se upoštevajo iste računovodske
usmeritve za pripoznavanje prihodkov kot v letnih računovodskih
izkazih. Prihodki, ki se pojavljajo neenakomerno, se ne
pripoznavajo vnaprej in ne odlagajo na medletni datum, če ni
ustrezno, da se pripoznavajo oziroma odlagajo na koncu poslovnega
leta.
č) Razkrivanje
prihodkov
15.35. Organizacije, ki niso zavezane reviziji, morajo
razkrivati samo zakonsko določene informacije in podatke, preostale
organizacije pa morajo izpolniti tudi zahteve po razkrivanju v
skladu s tem standardom. Ta razkritja so predpisana za vse pomembne
zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli organizacija v
svojih aktih.
15.36. Posebej je treba razkriti metodo merjenja
prihodkov.
15.37. Če je razkritje posameznih postavk prihodkov zaradi
njihovega obsega, njihove vrste ali njihovih posledic pomembno za
pojasnitev dosežkov v obračunskem obdobju, se obseg in znesek
takšnih postavk razkrijeta vsak posebej.
C. Opredelitev ključnih
pojmov
15.38. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih
je treba razložiti in opredeliti.
a) Blago ali storitve
po pogodbi s kupcem vključuje
zlasti:
a) proizvode organizacije;
b) trgovsko blago;
c) ponovno prodajo pravic do blaga ali
storitev, ki jih je organizacija kupila (na primer ponovna prodaja
vstopnice s strani organizacije, ki deluje kot
principal);
č) izvajanje pogodbeno dogovorjene naloge
(ali nalog) za kupca;
d) zagotavljanje storitve pripravljenosti
za zagotavljanje blaga ali storitev (na primer nedoločene
posodobitve programske opreme) ali zagotavljanje razpoložljivosti
blaga ali storitev kupcu za uporabo, kot in ko se kupec
odloči;
e) zagotavljanje storitve prenosa blaga
ali storitev kupcu za drugo stranko (na primer tako, da deluje kot
agent druge stranke);
f) podeljevanje pravic do blaga ali
storitev, ki se bodo zagotovile v prihodnosti in jih kupec lahko
ponovno proda ali zagotovi svojim kupcem (na primer organizacija,
ki prodaja izdelek trgovcu na drobno, obljubi prenos dodatnega
blaga ali storitve posamezniku, ki kupi izdelek od trgovca na
drobno);
g) gradnjo, proizvodnjo ali razvoj
sredstva v imenu kupca;
h) podeljevanje licenc in
ij) podeljevanje možnosti za nakup
dodatnega blaga ali storitev (kadar te možnosti kupcu zagotavljajo
stvarno pravico).
b) Kupec je stranka, ki je z organizacijo sklenila pogodbo za
pridobitev blaga ali storitev, ki so rezultat rednega poslovanja
organizacije, v zameno za nadomestilo. Nasprotna stranka v pogodbi
ne bi bila kupec, če je na primer z organizacijo sklenila pogodbo
za sodelovanje pri skupni dejavnosti, v kateri si stranke delijo
tveganja in koristi, ki izhajajo iz te dejavnosti, in ne za
pridobitev rezultata rednega poslovanja organizacije (kot je npr.
razvoj sredstva na podlagi dogovora o sodelovanju ali izvajanje
skupnih storitev).
c) Pogodba s kupcem
je dogovor med organizacijo in kupcem, ki
ustvarja izvršljive pravice in obveze in izpolnjuje vsa naslednja
merila:
a) pogodbene stranke so odobrile pogodbo
(pisno, ustno ali v skladu z drugimi običajnimi poslovnimi
praksami) in so zavezane k izpolnitvi svojih obvez;
b) organizacija lahko opredeli pravice
vsake stranke v zvezi z blagom ali storitvami, ki bodo prenesene,
vključno s plačilnimi pogoji;
c) pogodba ima komercialno vsebino (tj.,
pričakuje se, da bo zaradi pogodbe prišlo do spremembe tveganja,
časovnega okvira ali zneska denarnih tokov organizacije v
prihodnosti);
č) verjetno je, da bo organizacija
prejela nadomestilo, do katerega bo imela pravico v zameno za
dobavo blago ali opravljene storitve. Pri ocenjevanju, ali je
unovčljivost zneska nadomestila verjetna, organizacija upošteva
samo kupčevo sposobnost in namen, da plača ta znesek nadomestila do
roka. Znesek nadomestila, do katerega bo organizacija upravičena,
je lahko nižji od cene, navedene v pogodbi, če je nadomestilo
variabilno.
č) Čista naložba v najem
je bruto naložba v najem, diskontirana po
obrestni meri, sprejeti (uporabljeni) pri sklenitvi
najema.
d) Bruto naložba v najem
je celota:
a) vsote najemnin pri najemu s stališča
najemodajalca;
b) morebitne nezajamčene preostale
vrednosti, ki pripada najemodajalcu.
e) Nezajamčena preostala
vrednost je tisti del
preostale vrednosti v najem danega sredstva, katere realizacija
najemodajalcu ni zagotovljena ali jo jamči zgolj stranka, ki je
povezana z najemodajalcem.
Č. Pojasnila
15.39. Če določena pogodba spada na področje uporabe drugega
SRS-ja, organizacija najprej uporabi določbe drugega SRS-ja,
podredno pa določbe SRS 15.
15.40. Organizacija obračuna spremembo pogodbe s kupcem kot
ločeno pogodbo, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) obseg pogodbe se poveča zaradi dodatno
dogovorjenega blaga ali storitev, ki so ločene, in
b) transakcijska cena pogodbe se poveča
za znesek nadomestila, ki odraža samostojne prodajne cene za
dodatno dogovorjeno blago ali storitve.
15.41. Če se sprememba pogodbe s kupcem ne obračuna kot
ločena pogodba, jo organizacija obračuna na enega od naslednjih
načinov:
a) kot da bi šlo za odpoved obstoječe in
sklenitev nove pogodbe, če je obljubo za prenos blaga ali storitev,
ki do datuma spremembe kupcu še niso bili preneseni, mogoče
opredeliti ločeno od blaga ali storitev, ki so do datuma spremembe
kupcu že bili preneseni;
b) kot da bi bila del obstoječe pogodbe,
če obljube za prenos blaga ali storitev, ki do datuma spremembe
kupcu še niso bili preneseni, ni mogoče opredeliti ločeno od blaga
ali storitev, ki so do datuma spremembe kupcu že bili preneseni (in
so torej del ene izvršitvene obveze, ki je na dan spremembe pogodbe
delno izpolnjena). Učinek spremembe pogodbe na transakcijsko ceno
in merjenje napredka organizacije v smeri popolne izpolnitve
izvršitvene obveze se v tem primeru pripozna kot prilagoditev
prihodkov (kot povečanje ali zmanjšanje prihodkov) na datum
spremembe pogodbe (tj., prilagoditev prihodkov se izvede na
kumulativni naknadni podlagi).
15.42. Dejavniki, ki kažejo, da je v kontekstu pogodbe
obljubo organizacije za prenos blaga ali storitve kupcu mogoče
opredeliti ločeno, vključujejo, vendar niso omejeni na
naslednje:
a) organizacija ne zagotavlja pomembnega
povezovanja blaga ali storitve z drugim blagom ali storitvami v
celoto, ki bi predstavljala skupen proizvod, za katerega je kupec
sklenil pogodbo. Z drugimi besedami, organizacija ne uporablja
blaga ali storitve kot vložka za proizvodnjo ali zagotavljanje
skupnega proizvoda, ki ga določi kupec;
b) blago ali storitev ne spremeni ali
prilagodi bistveno drugega pogodbeno dogovorjenega blaga ali
storitve;
c) blago ali storitev nista zelo odvisna
od drugega pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev ali tesno
povezana z njim. Dejstvo, da bi se lahko na primer kupec odločil,
da ne kupi blaga ali storitve, ne da bi to bistveno vplivalo na
drugo pogodbeno dogovorjeno blago ali storitve, bi lahko pomenilo,
da blago ali storitev ni zelo odvisna od drugega pogodbeno
dogovorjenega blaga ali storitev ali tesno povezana z
njimi.
15.43. Če kupec prispeva blago ali storitve (na primer
materiale, opremo ali delo), da organizaciji olajša izpolnitev
pogodbe, organizacija oceni, ali pridobi obvladovanje prispevanega
blaga ali storitev. Če je tako, se prispevano blago ali storitve
obračuna kot nedenarno nadomestilo, prejeto od kupca.
15.44. Organizacija za presojo, ali je prenesla obvladovanje
nad sredstvom na kupca, upošteva kazalce prenosa obvladovanja, ki
med drugim vključujejo naslednje:
a) Organizacija ima trenutno pravico do
plačila za blago ali storitve.
b) Kupec ima lastninsko pravico do
sredstva – lastninska pravica lahko kaže, katera pogodbena stranka
lahko usmerja uporabo in pridobi praktično vse preostale koristi
sredstva ali omeji dostop drugih podjetij do teh koristi. Zato
lahko prenos lastninske pravice do sredstva kaže, da je kupec
pridobil obvladovanje sredstva. Če pa organizacija obdrži
lastninsko pravico izključno kot zaščito pred neplačilom kupca, ta
lastninska pravica kupcu ne bi preprečevala pridobitve obvladovanja
sredstva.
c) Organizacija je prenesla fizično
posedovanje sredstva – fizično posedovanje sredstva s strani kupca
lahko kaže, da kupec lahko usmerja uporabo in pridobi praktično vse
preostale koristi sredstva ali omeji dostop drugih podjetij do teh
koristi. Vendar fizično posedovanje ne sovpada nujno z
obvladovanjem sredstva. Na primer, v okviru nekaterih pogodb o
ponovnem nakupu in nekaterih dogovorov o konsignaciji lahko kupec
ali prejemnik fizično poseduje sredstvo, ki ga obvladuje
organizacija. Nasprotno lahko v okviru nekaterih dogovorov po
načelu zaračunaj in zadrži organizacija fizično poseduje sredstvo,
ki ga obvladuje kupec.
č) Kupec prevzame pomembna tveganja in
koristi na osnovi lastništva sredstva – prenos pomembnih tveganj in
koristi lastništva sredstva na kupca lahko kaže, da je kupec
pridobil možnost neposredne uporabe in pridobitve praktično vseh
preostalih koristi sredstva. Vendar organizacija pri oceni tveganj
in koristi lastništva obljubljenega sredstva izključi vsa tveganja,
ki vodijo do ločene izvršitvene obveze poleg izvršitvene obveze za
prenos sredstva. Organizacija je lahko na primer prenesla
obvladovanje sredstva na kupca, vendar še ni izpolnila dodatne
izvršitvene obveze za zagotovitev storitev vzdrževanja, povezanih s
prenesenim sredstvom.
d) Kupec je sprejel sredstvo – sprejetje
sredstva s strani kupca lahko kaže, da je ta pridobil možnost, da
usmerja uporabo in pridobi praktično vse preostale koristi
sredstva.
15.45. Organizacija obvladovanje blaga in storitev kupcu
prenaša postopoma (in skladno s tem postopoma pripozna prihodke),
če je izpolnjeno eno od naslednjih meril:
a) kupec istočasno z izvrševanjem obveze
pridobiva in porablja koristi iz njenega naslova;
b) izvrševanje obveze s strani
organizacije ustvari ali poveča sredstvo (npr. nedokončana
proizvodnja), ki ga ves čas njegovega ustvarjanja oziroma
povečevanja obvladuje kupec; ali
c) izvrševanje obveze s strani
organizacije ne ustvari sredstva, ki bi ga lahko organizacija
uporabila na drug način, kot je predviden v pogodbi, pri čemer ima
organizacija izvršljivo pravico do plačila za do tistega trenutka
izpolnjeni del izvršitvene obveze.
15.46. Po metodi izložkov se napredek pri izpolnjevanju
izvršitvene obveze izmeri na podlagi neposredne primerjave obsega
blaga in/ali storitev, ki so do datuma meritve že bili preneseni na
kupca, glede na vse blago ali storitve, obljubljene v
pogodbi.
15.47. Po metodi vložkov se napredek pri izpolnjevanju
izvršitvene obveze meri (ugotavlja) na podlagi neposredne
primerjave obsega vložkov organizacije (npr. sredstev, delovnih ur,
strojnih ur, stroškov, pretečenega časa), ki so bili do datuma
meritve že porabljeni pri izpolnjevanju izvršitvene obveze, s
celotnimi predvidenimi vložki za izpolnitev te izvršitvene obveze.
Iz merjenja napredka je treba izključiti učinke vsakega vložka, ki
ne prikazuje, kako se izvaja prenos obvladovanja blaga ali storitve
na kupca, na primer:
a) kadar nastali stroški ne prispevajo k
napredku pri izpolnjevanju izvršitvene obveze (prihodki se ne
pripoznajo na podlagi nastalih stroškov, ki se pripisujejo
precejšnji neučinkovitosti pri izvajanju izvršitvenih obvez, ki ni
bila upoštevana v ceni pogodbe);
b) kadar nastali stroški niso sorazmerni
z napredkom pri izpolnjevanju izvršitvene obveze. V teh okoliščinah
je lahko najboljši prikaz, kako se izvajajo obveze, prilagoditev
metode vložkov, tako da se prihodki pripoznavajo samo v višini
nastalih stroškov.
15.48. Pri uporabi metode za merjenje napredka organizacija
iz izmere napredka izključi vse blago ali storitve, za katere ne
prenese obvladovanja na kupca, in nasprotno, v izmero napredka
vključi vse blago ali storitve, za katere prenese obvladovanje na
kupca pri izpolnjevanju te izvršitvene obveze.
15.49. Če kupec prevzame lastništvo nad kupljenim blagom in
sprejme račun, dobava blaga pa je na njegovo zahtevo odložena, se
prodajalcu lahko pripoznajo prihodki, če kaže, da bo blago izročeno
ter je v trenutku pripoznanja prihodkov že na razpolago in
pripravljeno za izročitev.
15.50. Če je nastanek terjatve za poslano blago vezan na
kupčev prevzem, se prodajalcu pripoznajo prihodki, ko kupec uradno
prevzame pošiljko oziroma ko poteče rok za njeno
zavrnitev.
15.51. Če ima pri prodaji na malo kupec neomejeno pravico do
vračila blaga, se poslovni prihodki ob prodaji ne pripoznajo za
ocenjeni znesek nadomestila od prodaje proizvodov, za katere se
pričakuje, da bodo vrnjeni.
15.52. Pri konsignacijski ali komisijski prodaji, pri kateri
se prejemnik zaveže prodati blago v izročiteljevem imenu, se
prihodki pripoznajo, ko prejemnik proda blago komu
drugemu.
15.53. Pri prodaji za plačilo vnaprej, ko prodajalec izroči
blago kupcu, ko ta plača zadnji obrok, se prihodki praviloma
pripoznajo šele ob izročitvi blaga.
15.54. Če prodajalec vnaprej prejme plačilo za blago, ki ga
nima v zalogi, se mu prihodki pripoznajo, ko izroči blago
kupcu.
15.55. Če se blago prodaja na obroke, se prihodki od prodaje
pripoznajo samo v velikosti prodajne cene v trenutku prodaje.
Obresti, vštete v posamezne obroke, se vštevajo med finančne
prihodke v sorazmerju s pretečenim obdobjem.
15.56. Če prodajna cena proizvoda zajema stroške vgraditve,
se prihodki od vgraditve pripoznajo, ko je opravljena.
15.57. Če prodajna cena proizvoda zajema tudi stroške
pregledov in popravil v jamstvenem roku, to ne vpliva na višino
prihodkov od prodaje; se pa ob prodaji v breme poslovnih odhodkov
oblikuje namenska rezervacija v višini teh ocenjenih stroškov v
skladu s SRS 10.
15.58. Če ima kupec možnost ločeno kupiti jamstvo (na
primer, ker se cena ali pogoji jamstva določijo ločeno), je jamstvo
ločena storitev, ker organizacija obljubi, da bo kupcu poleg
proizvoda zagotovila tudi storitev. V teh okoliščinah se obračuna
obljubljeno jamstvo kot ločena izvršitvena obveza.
15.59. Pogodbena možnost za nakup dodatnega blaga in/ali
storitev predstavlja stvarno pravico, kadar kupec takšno dodatno
blago in/ali storitve lahko pridobi brezplačno ali po ceni, ki je
nižja, kot bi bila, če ne bi sklenil osnovne pogodbe. Pri
ugotavljanju, ali stvarna pravica obstaja, mora organizacija
upoštevati vse popuste, ki bi jih kupec za takšno dodatno blago ali
storitve dobil, tudi če ne bi vstopil v izvirni posel. Ti popusti
namreč ne predstavljajo stvarne pravice.
Samostojna prodajna cena takšne stvarne
pravice se oceni v znesku popusta, ki predstavlja stvarno pravico,
popravljenem (pomnoženem) z verjetnostjo, da bo možnost za nakup
dodatnega blaga in/ali storitev dejansko realizirana.
15.60. Velja, da je dvom o plačilu zamudnih obresti
utemeljen, dokler ni plačana glavnica.
15.61. Učinki zvišanja poštene vrednosti naložbenih
nepremičnin, ki se merijo po modelu poštene vrednosti, se
obravnavajo kot prevrednotovalni finančni prihodki ali kot
prevrednotovalni poslovni prihodki, odvisno od namena posedovanja
naložbene nepremičnine.
15.62. Pripoznavanje prihodkov pri najemodajalcih iz naslova
finančnih najemov mora biti zasnovano tako, da odseva stalno
obdobno stopnjo donosnosti čiste najemodajalčeve naložbe v finančni
najem. Najemodajalec si prizadeva prihodke dosledno in preudarno
razporediti na celotno dobo trajanja najema.
Razporeditev prihodkov je zasnovana na
metodi, ki kaže stalni obdobni donos na najemodajalčevo čisto
naložbo v finančni najem.
15.63. Prihodki od najemnin pri najemodajalcih se morajo pri
poslovnih najemih pripoznavati med poslovnimi prihodki enakomerno
med trajanjem najema, tudi če se plačila ne prejemajo na tej
podlagi.
15.64. Pri prodajni transakciji s povratnim najemom se neko
sredstvo proda in nato vzame nazaj v najem. Računovodsko
obravnavanje prodajne transakcije s povratnim najemom je odvisno od
vrste (vsebine) najema.
15.65. Če pride na podlagi prodajne transakcije s povratnim
najemom do finančnega najema, prodajalec – najemnik to sredstvo še
naprej obvladuje, in zato ne odpravi njegovega pripoznavanja.
Finančni najem je v tem primeru za kupca – najemodajalca način
financiranja prodajalca – najemnika, pri čemer je sredstvo jamstvo.
Zaradi tega ni ustrezno pripoznati presežka prodajne vrednosti nad
knjigovodsko vrednostjo v poslovnem izidu, temveč prodajalec –
najemnik celotno prejeto nadomestilo za prodano in povratno najeto
sredstvo pripozna kot finančni dolg najemnika iz finančnega
najema.
15.66. Če na podlagi prodajne transakcije s povratnim
najemom pride do poslovnega najema, je treba razliko med prodajno
in knjigovodsko vrednostjo sredstva pripoznati v poslovnem
izidu.
15.67. Če prodajalec – najemodajalec ob sklenitvi novega ali
podaljšanju obstoječega posla oziroma najema kupcu – najemniku
ponudi določene spodbude, da bi ta sklenil ali podaljšal posel
oziroma najem, take spodbude pomenijo popravek prihodkov oziroma
stroškov iz naslova posla oziroma najema v času njegovega trajanja.
Pri najemu za nedoločen čas se popravek prihodkov oziroma stroškov
razporedi na največ 5 let. Dane spodbude obsegajo kakršnokoli
denarno plačilo prodajalca – najemodajalca kupcu oziroma najemniku
ali prevzem kupčevih – najemnikovih stroškov, kot so stroški
premestitve, izboljšave sredstva, stroški, povezani s prejšnjimi
kupčevimi oziroma najemnikovimi obvezami in podobno. Nanašajo se
tudi na dogovor, s katerim najemodajalec najemniku oprosti plačilo
najemnine (običajno za začetna obdobja najema) ali se z njim
dogovori za zmanjšanje najemnine.
D. Datuma sprejetja in začetka
uporabe
15.68. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 4. junija 2018. K njemu sta
dala soglasje minister, pristojen za finance, in minister,
pristojen za gospodarstvo. Organizacije, ki imajo poslovno leto
enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati 1. januarja 2019,
preostale organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem
datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če organizacija ta
standard uporabi prej, mora to razkriti.
Organizacije z dnem začetka uporabe tega
standarda prenehajo uporabljati SRS 15 – Prihodki
(2016).