www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

POGODBA O ODSTOPU TERJATEV IN POSOJILNA POGODBA – Povezane osebe – Prikrito izplačilo dobička – Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava (I U 317/2023-15) (23.06.2026)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:6.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;border:none;padding:0cm'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>PRAKSA/Sodbe
sodišč/Dohodnina/Upravno sodišče/ …</span></p>
</div>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>UPRAVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
Upr. sodišča, številka: I U 317/2023-15</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
10.09.2025</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>POGODBA O
ODSTOPU TERJATEV IN POSOJILNA POGODBA – Povezane osebe – Prikrito
izplačilo dobička – Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in
nepravilna uporaba materialnega prava</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Davčni organ je v obravnavani
zadevi izplačila po posojilni pogodbi in pogodbi o odstopu terjatev
prekvalificiral v prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena
ZDDPO-2, pri čemer pa ni natančno navedel, kateri dejanski stan je
v konkretnem primeru izpolnjen, kar utemeljeno ugovarja tožnik in
kar je toženka opredelila šele v odgovoru na tožbo, ki pa ni
sestavni del obrazložitve upravnega akta. Iz ugotovljenega
dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi predmetnih odločb
davčnih organov, ne izhaja izpolnjenost vseh zakonskih znakov za
opredelitev obravnavanih izplačil kot prikritega izplačila po 7.
točki 74. člena ZDDPO. Iz obrazložitve izpodbijane pogodbe ne
izhaja ugotovitev tržnega neravnovesja v obravnavanem posojilu in
navedba okoliščin, iz katerih izhaja, da vesten in pošten
poslovodja enako premoženjsko korist kot jo je zagotovil
družbeniku, ne bi zagotovil tudi tretji osebi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Tožbi se ugodi, odločba
Finančne uprave Republike Slovenije 0610-35/2020-27-12-510-19 z dne
17. 2. 2021 se odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni
postopek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožena stranka je dolžna
tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku
15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačil
zakonskimi zamudnimi obrestmi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Finančna uprava RS (v
nadaljevanju prvostopenjski, tudi davčni organ) je zaradi
ugotovljenih nepravilnosti pri inšpiciranju davka od dohodka iz
kapitala za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 tožniku odmerila
34.871,82 EUR davka od dohodka iz kapitala za leto 2018 od osnove
139.487,28 EUR po stopnji 25 % in pripadajoče obresti, obračunane
od poteka roka za plačilo dne 5. 1. 2019 do dneva izdaje te odločbe
v znesku 5.176,32 EUR in 60.250,00 EUR davka od dohodka iz kapitala
za leto 2019 od osnove 241.000,00 EUR po stopnji 25 % in
pripadajoče obresti, obračunane od poteka roka za plačilo dne 5. 1.
2020 do dneva izdaje te odločbe v znesku 4.725,91 EUR (točka I
izreka). Odmerjen davek in obresti v skupnem znesku 105.024,05 EUR
morajo biti plačani v 30 dneh od vročitve odločbe na podračun, ki
ga navaja. Po poteku tega roka bodo zaračunane zamudne obresti in
začet postopek davčne izvršbe (točka II izreka). Tožnik ni
priglasil stroškov postopka. Davčnemu organu niso nastali posebni
stroški. Pritožba ne zadrži izvršitve (točki III in IV
izreka).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Iz obrazložitve izhaja, da je
tožnik v davčnem obračunu za leto 2017 iz davčnih prihodkov izvzel
dividende v znesku 202.197,00 EUR. Iz izpiskov o prometu na
tožnikovem TRR v letih 2018 in 2019 je bilo razvidno, da je v letu
2018 prejel od družbe A. iz Cipra 80.207,00 EUR dividend in
86.878,00 EUR dividend v letu 2019. Od družbe B. iz Malte pa je v
letu 2018 prejel 132.000,00 EUR dividend in 191.619,00 EUR dividend
v letu 2019. V letu 2017 si je C. C. kot edini tožnikov družbenik
in direktor izplačal znesek 40.000,00 EUR, v letu 2018 pa še
268.990,00 EUR (kot vračilo posojila), ter v letu 2019 znesek
241.000,00 EUR, ravno tako kot vračilo posojila. C. C. je 28. 11.
2016 kupil 100 % delež od družbe D., d.o.o., Ljubljana. V bilanci
stanja na dan 31. 12. 2017 tožnik med drugim izkazuje dolgoročne
finančne obveznosti v višini 451.280,00 EUR do povezane družbe E.,
d.o.o. in 103.502,72 EUR do C. C. na kontu 973002 (plus 2.400,00
EUR na kontu 276000), 22.015,74 EUR dolgoročnih obresti na kontu
973300 in 20.670,57 EUR na kontu 989000 - druge dolgoročne poslovne
obveznosti. Pri pregledu tožnikovih bilanc stanja in izkazov
poslovnega izida od leta 2007 do leta 2017 je davčni organ
ugotovil, da tožnik ni izkazal nobenih poslovnih prihodkov in jih
je prvič izkazal leta 2017 in sicer prejete dividende od citiranih
družb iz Cipra in Malte. Edini poslovni dogodki od leta 2007 dalje
do 2017 so vezani na financiranje nakupa zemljišča. Tožnik od 25.
3. 2014 do 16. 1. 2017 ni imel odprtega nobenega TRR bančnega
računa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Posojilo od družbe E., d.o.o.
ni bilo zavarovano, od datuma sklenitve pogodbe 31. 12. 2012 do
leta 2019 pa tudi ni bilo nobenih vračil posojila niti sklenjenih
aneksov. Iz bančnih izpiskov je razvidno, da sta C. C. in povezana
družba E., d.o.o. tožniku nakazovala denarna sredstva na njegov TRR
pri banki G., d.d. Do leta 2012 je tožnik vsa prejeta denarna
sredstva izkazoval kot prejeta kratkoročna posojila, nato pa jih je
prenesel na prejeta dolgoročna posojila oz. dolgoročne poslovne
obveznosti. Iz izpiskov je razvidno, da je C. C. v času od leta
2005 do 2017 nakazal tožniku 103.502,72 EUR, kar je v poslovnih
knjigah izkazano na kontu 973002. Po podatkih banke je tožnik od
povezane družbe E., d.o.o. prejel 451.280,00 EUR z večkratnimi
nakazili na TRR od leta 2009 do leta 2012. Od 25. 3. 2014 do 16. 1.
2017 pa tožnik ni imel odprtega TRR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Tožnik je davčnemu organu
predložil tudi pogodbo o odstopu terjatve z dne 31. 12. 2018, na
podlagi katere je svojo obveznost do družbe E., d.o.o. v znesku
451.280,00 EUR iz konta 973001 in obveznost do iste družbe v znesku
750,00 EUR iz konta 270001 prenesel na obveznost do C. C. na konto
973002. Navedena pogodba je datirana z 31. 12. 2018, knjižena pa 1.
1. 2018. Kot pogodbeni stranki sta navedeni fizični osebi F. F. (ki
je oče C. C. in ne družba E., d.o.o.) kot odstopnik in C. C. kot
prevzemnik. Pogodbo je podpisal C. C. kot zakoniti zastopnik družbe
D., d.o.o., kot zakoniti zastopnik tožnika in kot fizične oseba.
Navedena pogodba po mnenju davčnega organa ni verodostojna
knjigovodska listina in ne more biti podlaga za preknjižbo
obveznosti na C. C. Iz bilanc stanja družbe E., d.o.o. izhaja, da
vsa dana posojila tožniku ne dosegajo zneska, ki ga ima tožnik v
letu 2017 izkazanega kot prejeto posojilo od povezane družbe.
Posojilna pogodba z družbo E., d.o.o. in pogodba o odstopu terjatve
ne predstavljata verodostojni knjigovodski listini, na podlagi
katerih bi F. F. in družba E., d.o.o. odstopila svojo terjatev C.
C. Davčni organ ugotavlja, da tožnikovi računovodski izkazi niso
odraz resničnega in poštenega poslovanja tožnika ter, da tožnik ni
predložil verodostojnih knjigovodskih listin, ki bi dokazovale
upravičenost izplačila C. C. Dejstvo, da tožnik od 25. 3. 2014 do
16. 1. 2017 ni imel odprtega TRR kaže, da njegovo poslovanje ni
transparentno. Stanje posojil, prejetih od C. C. in izkazano na
kontu 973002 v znesku 103.502,72 EUR, je pravilno. Izplačilo
tožnika C. C. v znesku 40.000,00 EUR v letu 2017 se šteje kot
vračilo posojila, preostanek v višini 63.502,72 EUR (103.502,72 EUR
- 40.000,00 EUR) pa se šteje kot vračilo posojila C. C. v letu
2018. Ostala izplačila C. C. predstavljajo prikrito izplačilo
dobička po 7. točki 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) saj se je izvedlo "prikrito" na
podlagi posla med družbenikom in družbo, C. C. pa je pridobil
korist, ki mu jo je zagotovila družba. Tožnik je s tem, ko je
dividende izkazal med svojimi finančnimi prihodki glede na vse
okoliščine poslovanja prikril dejanski posel in omogočil izplačilo
dividend fizični osebi brez obdavčitve. Tožnik ni prijavil finančne
naložbe na Malti in na Cipru in ni plačal kupljenih deležev C. C.
C. C. kot fizična oseba ob prodaji deležev v malteški in ciprski
družbi tožniku na podlagi pogodb z dne 19. 6. 2017 in 9. 1. 2017
tudi ni oddal napovedi kapitalskih dobičkov v skladu z 92. členom
Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). C. C. si je v letu 2017
iz tožnikovega TRR izplačal 40.000,00 EUR tako, da so bile v
poslovnih knjigah zmanjšane druge dolgoročne poslovne obveznosti,
ki naj bi jih tožnik imel do C. C., davčnemu organu pa v zvezi s
tem ni predložil nobene verodostojne knjigovodske listine. V letu
2018 si je izplačal znesek 268.990,00 EUR in v letu 2019 znesek
241.000,00 EUR. Na podlagi predložene dokumentacije in vseh
okoliščin poslovanja tožnika davčni organ ugotavlja, da prava
vsebina poslovnih dogodkov niso posojila, temveč prikrito izplačilo
dobička direktorju v skladu z določbo 7. točke 74. člena ZDDPO-2.
Sklicuje se na 90. člen in 91. člen ZDoh-2 in na 54. člen Zakona o
gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ter na Slovenske
računovodske standarde (v nadaljevanju SRS) in sicer SRS 21 in SRS
22, ki opredeljujeta verodostojne knjigovodske listine, na prvi in
drugi odstavek 31. člena, prvi odstavek 32. člena ter na 76. člen
in 77. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).
Prikriti dobiček je vsaka korist, ki jo družba zagotovi družbeniku
in ne pomeni dobička, ugotovljenega v izkazu poslovnega izida. Po
določbi 1. točke prvega odstavka 30. člena ZDDPO-2 dohodki, ki so
podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička, niso
davčno priznani. Pod tržnimi pogoji tožnik ne bi mogel dobiti
takega posojila kot ga je prejel od povezane družbe E., d.o.o. Take
terjatve ni mogoče prenesti na drugo osebo na podlagi listine, v
kateri odstopnik terjatve ni družba E., d.o.o., temveč fizična
oseba F. F. Odstop terjatve C. C. davčni organ ni priznal, kar
posledično pomeni, da ni pravne podlage za izplačilo (kot vračilo
posojila) C. C., razen v delu, ki se dejansko nanaša na prejeta
posojila od C. C. in plačano aro za zemljišče. Zato je je davčni
organ izplačila C. C. opredelil kot prikrito izplačilo dobička, ki
se obravnava kot dohodek iz kapitala, dividenda oz. dividendam
podobni prihodki. Davčna osnova se ugotovi v skladu s četrtim
odstavkom 59. člena ZDavP-2. Zneski izplačil C. C. se štejejo kot
bruto dohodek. Ker davčni odtegljaj ni bil obračunan in plačan, se
izterja od plačnika davka oz. od izplačevalca dohodkov,
izplačevalec pa lahko to obveznost terja od prejemnika dohodkov.
Obračun davka je razviden na straneh 32 in 33 obrazložitve
izpodbijane odločbe. Tožnikove pripombe na zapisnik DIN in odgovori
davčnega organa nanje so razvidni iz obrazložitve izpodbijane
odločbe</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Pritožbeni organ je pritožbo
zavrnil.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Tožnik je vložil tožbo zaradi
napačne uporabe materialnega prava, napačno ugotovljenega
dejanskega stanja in kršitve določb postopka. Uvodoma povzema potek
postopka in odločitev davčnih organov ter ugotovljeno dejansko
stanje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v zvezi s posojili
družbe D., d.o.o. izhaja, da nobena nepovezana družba ne bi dala
posojila brez zavarovanja, pri čemer v času od leta 2012 do 2019 ni
bilo izkazanih nikakršnih vračil posojila. Dne 31. 12. 2018 je bila
sklenjena pogodba o odstopu terjatve, na podlagi katere se je
prenesla obveznost tožnika do družbe E., d.o.o. v znesku 451.280,00
EUR na dolgoročne obveznosti do C. C. Pogodbo naj bi sklenili
fizični osebi F. F. in C. C., ne pa družba E., d.o.o. kot upnica.
Posledično pogodba o odstopu terjatev ni verodostojna knjigovodska
litina. Davčni organ ne oporeka stanju finančnih obveznosti tožnika
do družbe E., d.o.o., vendar zaradi neverodostojnosti oporeka
sklenjeni pogodbi o odstopu terjatev. Po mnenju davčnega organa je
stanje posojil tožnika do C. C. v znesku 103.502,72 EUR pravilno,
posledično se šteje izplačilo zneska 40.000,00 EUR kot vračilo
posojila v letu 2017, preostanek v višini 63.502,72 EUR pa se šteje
kot vračilo posojila C. C. v letu 2018. Za preostala tožnikova
plačila C. C., davčni organ meni, da gre za prikrita izplačila
dobička. Tožnikovi računovodski izkazi naj ne bi izkazovali
resničnega in poštenega poslovanja, tožnik naj ne bi predložil
verodostojnih knjigovodskih listin, ki bi izkazovale upravičenost
izplačila C. C. Davčni organ je ugotovil, da prava vsebina
poslovnih dogodkov niso posojila, pač pa izplačilo direktorju
družbe, v skladu s 7. točko 74. člena ZDDOP-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Nesporno je, da je družba D.,
d.o.o. kot posojilodajalka dala tožniku posojilo v skupnem znesku
451.280,00 EUR, kar izhaja iz posojilne pogodbe in iz izpiskov TRR
tožnika od 2009 do 2012 leta. Znesek 451.280,00 EUR je izkazan v
tožnikovih knjigah kot obveznost (iz naslova posojila) do družbe
D., d.o.o. Dne 31. 12. 2018 so družba D., d.o.o., ki jo zastopa C.
C. in C. C. ter tožnik sklenili pogodbo o odstopu terjatev. Kot
ugotavlja davčni organ, je tožnik družbi D., d.o.o. na podlagi
denarnih nakazil v znesku 451.280,00 EUR dolgoval navedeni znesek,
oz. družba D., d.o.o. je do tožnika imela terjatev v znesku
451.280,00 EUR. Da bi bila obveznost tožnika do družbe D., d.o.o.
morebiti navidezna oz., da naj ne bi obstajala, iz obrazložitve
izpodbijane odločbe ne izhaja, kot tudi ne iz obrazložitve odločbe
pritožbenega organa. Izkazana obveznost tožnika do družbe D.,
d.o.o. je v domeni upnika, družbe D., d.o.o. Materialnopravna
podlaga za odstop terjatve s pogodbo (cesija) je 417. člen
Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem lahko upnik
s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev,
izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan,
kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova
narava nasprotuje prenosu na drugega. V skladu z 419. členom OZ za
prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar pa ga
mora odstopnik obvestiti o prenosu. Predmetno cesijsko pogodbo so
sklenili: imetnik terjatve, družba D., d.o.o. kot odstopnik ter
prevzemnik terjatve, C. C. Pogodbo je sopodpisal tožnik, s čimer je
bil obveščen o odstopu. Res je v pogodbi o odstopu terjatev kot
odstopnik naveden F. F., ki pogodbe ni podpisal, jo je pa podpisal
odstopnik, torej zakoniti zastopnik družbe D. d.o.o., C. C. Podpis
pogodbe pomeni izraz volje pogodbene stranke, pri čemer je
odstopnik terjatve družba D., d.o.o. in ne F. F. F. F. je bil
družbenik in prokurist družbe D., d.o.o. in ne njen zakoniti
zastopnik. Pri zapisu odstopnika je prišlo do očitne pisne pomote,
pri čemer je jasno, da je pogodbo o odstopu terjatve podpisal ter s
tem sklenil odstopnik terjate, torej družba D., d.o.o. in njen
zakoniti zastopnik. Bistvenega pomena je sklenitev pogodbe, torej
podpis pogodbene stranke, ki se strinja z zapisanim tekstom pogodbe
in s tem izraža svojo voljo. Le-to pa so izrazile, zapisale in
podpisale ter s tem sklenile stranke pogodbe o odstopu terjatve,
torej upnik, družba D., d.o.o., ki jo je zastopal zakoniti
zastopnik C. C., kot odstopnik ter prevzemnik terjatve C. C., s
čimer je bil seznanjen tožnik, ki je sopodpisal cesijsko
pogodbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. OZ v 82. členu izrecno
določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo.
Pri razlagi je potrebno iskati skupen namen pogodbenikov in
upoštevati načela obligacijskega prava. Prvi odstavek 82. člena OZ
kot primarno razlagalno pravilo določa jezikovno, oz. besedno
razlago določil pogodbe. Jezikovna razlaga je prva stopnja, ki
določa možni besedni pomen pravnega pravila in hkrati stopnja, ki
določa zunanjo mejo, ki z razlago ne sme biti prestopljena. Drugi
odstavek 82. člena OZ določa obvezno razlagalno pravilo, ki se
uporablja za razlago spornih določb pogodbe. Določilo je sporno
takrat, kadar mu stranki pripisujeta različen pomen, pri čemer pa
je bilo v konkretnem primeru pogodbenim strankam jasna vsebina
pogodbe. Kot sporne določbe je potrebno razumeti tiste, ki glede na
besedilo, včasih tudi glede na kontekst, v katerem so oblikovane,
objektivno vzeto dopuščajo več razlag. Navedba "odstopnik" v
pogodbi se ne nanaša na F. F., pač pa na družbo D., d.o.o., saj je
(bila) le družba D., d.o.o. posojilodajalec in s tem upnik, ki je
lahko veljavno odstopila svojo terjatev, F. F. pa ni bil upnik, oz.
tožnik saj slednji ni F. F. dolgoval ničesar (kar ugotavlja tudi
sam davčni organ). Posledično F. F. ni mogel (in niti ni) prenesti
terjatve na tretjega. Skupen namen pogodbenih strank, torej upnika
kot odstopnika (družbe D., d.o.o.) in prevzemnika terjatve (C. C.)
je bil odstop terjatve na eni strani ter prevzem terjatve na drugi
strani in seznanitev tožnika kot dolžnika z odstopljeno terjatvijo.
Knjigovodske listine tožnika so verodostojne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Tožnik je na podlagi ustno
dogovorjenih posojilnih pogodb z družbo D., d.o.o. kot
posojilodajalcem v svojih poslovnih knjigah izkazal obveznosti iz
naslova prejetih posojil (v času od leta 2009 do 2012) in je 31.
12. 2012 z družbo D., d.o.o. sklenil pisno posojilno pogodbo, v
kateri je ugotovil koliko zneskov posojil skupaj je v navedenem
časovnem obdobju na TRR tožnika nakazala družba D., d.o.o. Pisna
oblika posojilne pogodbe ni obligatorna. V nadaljevanju citira 569.
člen OZ. Tožnik kot posojilojemalec ter družba D., d.o.o. kot
posojilodajalec sta od leta 2009 do 2012 sklepala ustne posojilne
pogodbe, ki so se realizirale tako, da je posojilodajalec na
tožnikov TRR nakazoval denarna sredstva kot posojila. Dne 31. 12.
201 sta pogodbeni stranki (družba D., d.o.o. kot posojilodajalec in
tožnik kot posojilojemalec) tudi zapisali (v obliki pisne posojilne
pogodbe) višino posojenih sredstev in rok vračila, posojila pa so
bila v tožnikovih knjigah izkazana kot obveznost do družbe D.,
d.o.o. Tožnik je poslovne knjige vodil skladno z določbo 54. člena
ZGD-1 ter s SRS 21 in SRS 22.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Nerazumljiva je obrazložitev
davčnih organov, da "so bile predložene posojilne pogodbe za D.,
d.o.o. in za C. C. (za oba kot posojilodajalca) sestavljene za
potrebe nadzora tako, da so bile sklenjene za znesek, ki je v
poslovnih knjigah zavezanca za davek izkazan kot začetno stanje na
dan 1. 1. 2017 na kontih posojil in ne odražajo dejanskega stanja".
Davčna organa sta sama s seboj v nasprotju, saj na eni strani
zatrjujeta, da stanja na kontih posojil ne odražajo dejanskega
stanja (posojil), na drugi strani pa navajata, da je družba D.,
d.o.o. (in C. C.) v letih od 2009 do 2012 nakazala sredstva kot
posojila na TRR tožnika. Tožnik je na podlagi nakazil denarnih
sredstev, pri čemer je bilo kot namen nakazil izrecno navedeno
"posojila" ter "posojilne pogodbe", pravilno izkazal obveznost do
družbe D., d.o.o. (in tudi do C. C.). Da bi bila posojila del
"navideznih" pravnih poslov, pa iz obrazložitve izpodbijane
odločbe, kot tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa, ne
izhaja. Družba D., d.o.o. je kot posojilodajalka v letih 2009 do
2012 na TRR tožnika nakazovala denarna sredstva kot posojila, kar
pomeni, da so bila prejeta posojila pravilno izkazana na kontih
obveznosti do družbe D., d.o.o. Pravna podlaga izplačil C. C. je
sklenjena pogodba o odstopu terjatve z dne 31. 12. 2018, s katero
se je obveznost tožnika do družbe D., d.o.o. iz naslova prejetih
posojil prenesla na C. C. Materialno-pravno zmotno je zatrjevanje
davčnega organa, da naj bi se z izplačilom C. C. zmanjšalo
premoženje tožnika, hkrati pa povečalo premoženje C. C. Tožnik je
med leti 2009 do 2012 prejel denarna sredstva od družbe D., d.o.o.
kot posojilo in jih izkazal v svojih knjigah kot obveznost do
družbe D., d.o.o. Z vračilom posojila C. C. kot prevzemniku
terjatev se premoženje tožnika ni v ničemer zmanjšalo; namesto
družbi D., d.o.o. kot upniku, je tožnik poravnal obveznost C. C.
kot novemu upniku cedirane terjatve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Iz obrazložitev odločb
davčnih organov izhaja, da je imela družba D., d.o.o. 31. 12. 2017
in 1. 1. 208 izkazana kratkoročna posojila v višini 158.668,00 EUR
ter dolgoročna posojila v znesku 7.180,00 EUR, kar pomeni, da naj
bi šlo za nižji znesek posojila kot jih izkazuje tožnik v višini
471.274,92 EUR in kot to izhaja iz pogodbe o odstopu terjatev.
Tožnik lahko odgovarja zgolj za lastno poslovanje. Tožnik je
izkazal, da je imel pravno podlago in sicer pogodbo o odstopu
terjatev z dne 31. 12. 2018, da je dolžni znesek družbi D., d.o.o.
nakazal prevzemniku terjatve, C. C. Obdavčitev tožnika, v zvezi z
vračili posojila C. C., ki je bil prevzemnik terjatve družbe D.,
d.o.o. po določbi 7. točke 74. člena ZDDPO-2 kot prikritega
izplačila dobička je neobrazložena do te mere, da se ne da
preizkusiti. V nadaljevanju navaja vsebino 7. točke 74. člena
ZDDPO-2, ki vsebuje več različnih dejanskih stanov, pri čemer iz
obrazložitev izpodbijane odločbe in odločbe pritožbenega organa ni
razvidno kateri zakonski dejanski stan naj bi bil v konkretnem
primeru izpolnjen. Prikrita izplačila dobička po navedeni določbi
so vse premoženjske koristi, ki jih družba vrši družbeniku ali
direktorju zaradi njegove vloge v družbi in podlage nimajo v
pravnem poslu. V konkretnem primeru pa se C. C. ni izvršilo plačilo
kot družbeniku ali direktorju družbe zaradi njegove vloge v družbi,
pač pa se mu je vrnilo posojilo, ki ga je pridobil kot prevzemnik
terjatve od upnika (posojilodajalca), od družbe D., d.o.o. Namen
določbe 7. točke 74. člena ZDDPO-2 je zaščita pred samovoljnimi
posegi družbenikov v premoženje družbe in posledično enaka davčna
obravnava odkritih in prikritih izplačil dobička v okviru
ugotavljanja pravilne davčne osnove. Predmet prikritega izplačila
dobička je lahko le dajatev in storitev, ki se vrši družbeniku ali
direktorju družbe, katerih formalna podlaga je sicer nek sklenjen
pravni posel med družbo in družbenikom, oz. direktorjem, pri čemer
izpolnitev nasprotne obveznosti v celoti izostane, ker izpolnitev
družbe in nasprotna izpolnitev nista enaka, vse v škodo družbe.
Upoštevni kriteriji, ki so odločilni za presojo izplačil družbeniku
ali direktorju so: izplačilo ima za posledici zmanjšanje premoženja
družbe, zmanjšanje obdavčljivega dohodka družbe, torej učinek
izplačila na davčno osnovo. Navedeni kriteriji v konkretnem primeru
niso izpolnjeni. Materialno pravo je bilo napačno uporabljeno, saj
je tožnik nakazal denarna sredstva C. C. na podlagi pogodbe o
odstopu terjatve z dne 31. 12. 2018, ob nespornem dejstvu, da je
imel obveznost iz naslova prejetih posojil do družbe D., d.o.o.
Dejansko stanje je nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Iz opisa
določbe 7. točke 74. člena ZDDPO-2, kot tudi iz gramatikalne in
semantične razlage je mogoče razumeti, da dejanja, ki naj bi
predstavljala prikrito izplačilo dobička pomenijo neupravičen,
neutemeljen prehod premoženja iz družbe na družbenika oz.
direktorja, prikrajšanje družbe in njenih upnikov na eni strani, na
drugi strani pa neupravičeno obogatitev direktorja oz. družbenika.
Tožnik pa je nesporno dolgoval družbi D., d.o.o. zneske posojil
(čemur izrecno pritrjujeta davčna organa). Družba D., d.o.o. je
terjatev prenesla (cedirala) na C. C. Z izplačilom posojil C. C.
tožnik ni bil v ničemer prikrajšan niti niso bili prikrajšani
tožnikovi upniki, pač pa je zgolj izpolnil svojo veljavno
obveznost. Pravni posel prenosa terjatve sta sklenila tožnikov
upnik (družba D., d.o.o.) in tretji (C. C.) in ne tožnik kot
dolžnik. Tožnikovo soglasje ali privolitve strank iz pogodbe o
odstopu terjatev po določbi 419. člena OZ ni potrebno. Tožnik pa je
bil z odstopom seznanjen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Kolikor določila 7. točke
74. člena ZDDPO-2, ki določajo dejanja, v zvezi s katerimi se
izvršeno plačilo šteje kot prikrito izplačilo dobička, povežemo z
določili 70. člena in 74. člena ZDDPO-2, lahko ugotovimo, da
dohodki, ki naj bi imeli pravno naravo prikritega izplačila
dobička, predstavljajo posledice dejanj, s katerimi naj bi se
davčni zavezanec izognil plačilu davka. Gre za obstoj objektivnih
znakov dejanj, ki jih zakonodajalec opredeljuje kot prikrito
izplačilo dobička. Navedeno pomeni, da so taka dejanja po sili
zakona predpostavke, zlorabe statusa ali upravičenja davčnega
zavezanca, ki se mu po določbi 7. točke 74. člena ZDDPO-2 podeljuje
status prikritega izplačila dobička. Obdavčitev vračila posojila C.
C. namesto družbi D., d.o.o. kot posojilodajalcu (po pogodbi o
odstopu terjatev) po določbi 7. točke 74. člena ZDDPO-2 nima
podlage ne v dejstvih, ne v normativni ureditvi. ZDDPO-2 nikjer ne
navaja posojil, oz. vračil posojil kot oblike prikritega izplačila
dobička. Vračilo posojilne obveznosti ni mogoče izenačevati z
brezplačno izročitvijo sredstev, z brezplačno opravo storitev, kot
tudi ne s cenovno ugodnejšo zagotovitvijo sredstev in storitev.
Posledično ne more predstavljati oblike ali vrste neupravičenega
prenosa premoženja iz družbe k direktorju ali družbeniku in ne more
pomeniti neupravičenega prikrajšanja družbe in njenih upnikov.
Vračilo posojila po svoji pravni naravi ni moč šteti za prikrito
izplačilo dobička.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Toženka v odgovoru na tožbo
v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz
obrazložitev predmetnih upravnih odločb. Tožnik navaja, da je bilo
nesporno ugotovljeno, da je družba E., d.o.o. kot posojilodajalka
dala tožniku posojilo v znesku 451.280,00 EUR. V postopkih na prvi
in drugi stopnji je bilo ugotovljeno, da so ta posojila
evidentirana v knjigovodstvu tožnika, da pa je tožnik v obdobju od
25. 3. 2014 do 16. 1. 2017 posloval brez TRR, kar pomeni, da je
posloval gotovinsko, zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali je v tem
obdobju morebiti prišlo do poplačil posojil, na kar bi bilo mogoče
sklepati iz dejstva, da družba E., d.o.o. v bilanci stanja na dan
31. 12. 2017 in 31. 12. 2018 izkazuje kratkoročna posojila v višini
158.668,00 EUR in dolgoročna posojila v višini 7.180,00 EUR, kar
pomeni, da gre skupno za veliko nižji znesek posojil, kot trdi
tožnik, ko navaja, da se pogodba o odstopu terjatve nanaša na
znesek 471.274,92 EUR posojil, ki naj bi predstavljal terjatev
družbe E., d.o.o. do tožnika. V pritožbenem postopku je tožnik
navajal, da je družba E., d.o.o. v letu 2017 res izkazovala zgolj
cca. 150.000,00 EUR terjatev za dana posojila in trdil, da gre za
napako računovodje, ki je plačilo v znesku 300.000,00 EUR knjižila
na napačen konto. Kolikor se plačilo tožnika družbi E., d.o.o., kot
je bilo to mogoče razbrati iz pritožbene navedbe, nanaša na plačilo
posojila, pa bi to pomenilo, da je bil dolg že delno poplačan in je
s tega vidika znesek v pogodbi o odstopu terjatve napačen. Iz
podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2018 (in na dan 31. 12.
2017) družbe E., d.o.o. je razvidno, da družba E., d.o.o. v bilanci
ne izkazuje terjatev v višini zneska, navedenega na sporni pogodbi
o odstopu terjatev, to je 471.274,92 EUR. Tožnik v zvezi s tem
navaja, da je družba E., d.o.o. drug subjekt, zato ne pozna njenega
knjigovodstva, čemur pa ni mogoče slediti, saj je bil C. C.
zastopnik družbe E., d.o.o. in tudi tožnika, kar pomeni, da je bil
kot odgovorna oseba seznanjen s poslovanjem obeh subjektov. Iz
ugotovitev organov prve in druge stopnje izhaja, da sporna pogodba
o odstopu terjatve ne vsebuje vseh bistvenih elementov pogodbe, in
sicer v zvezi z navedbo pogodbenih strank, zato takšne pogodbe ni
mogoče obravnavati na način kot želi tožnik, torej kot veljavno
pogodbo o odstopu terjatve med družbo E., d.o.o. in C. C. Terjatve,
navedene v neverodostojni listini, niso več bistvene, saj so
nakazila C. C. brez pravne podlage. Pogodba o odstopu terjatve (ob
predpostavki, da bi se kot odstopnik priznala družba E., d.o.o.)
tudi nima ekonomske vsebine, saj tožnik ni dokazal resničnosti 1.
člena sporne pogodbe, torej obstoja terjatve v višini 471.274,92
EUR s strani družbe E., d.o.o. do tožnika. Prav tako ni bilo
dokazano na kakšni podlagi bi lahko C. C. prevzel terjatev in
kakšno naj bi bilo poslovno razmerje med družbo E., d.o.o. in C.
C., da bi družba E., d.o.o. terjatev (do tožnika) v višini
471.274,92 EUR lahko odstopila C. C. Na podlagi navedenega je bilo
ugotovljeno, da je brez pravne podlage prišlo do prenosa premoženja
iz sfere tožnika v sfero C. C., zato je ta prenos denarnih sredstev
davčni organ obravnaval kot prikrito izplačilo dobička družbeniku
C. C. (po 7. točki prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2), saj je
prišlo do zmanjšanja premoženja tožnika in povečanja premoženja C.
C. Zavrača očitek, da ni razvidno kateri dejanski stan iz določbe
7. točke prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2, saj navedeno izhaja iz
obrazložitev odločb davčnih organov in sicer gre za zakonsko
določbo o zagotovitvi vseh oblik sredstev. Sodišču predlaga naj
tožbo zavrne kot neutemeljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Tožnik v pripravljalni vlogi
dodatno argumentira svoja stališča.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Tožba je
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Med strankama je v
obravnavani zadevi sporno ali je davčni organ pravilno in zakonito
tožnikova izplačilo edinemu tožnikovemu družbeniku in direktorju C.
C. v letih 2018 in 2019 opredelil kot prikrito izplačilo dobička po
7. točki 74. člena ZDDPO-2 in ga na tej podlagi obdavčil, ali pa
gre za tožnikovo vračilo posojila na podlagi ustno sklenjenih
posojilnih pogodb od leta 2009 do 2012 oz. posojilne pogodbe z dne
31. 12. 2012 v višini 451.280,00 EUR po dogovorjeni obrestni meri z
dogovorjenim rokom vračila in na podlagi pogodbe o odstopu terjatve
z dne z dne 31. 12. 2018 (cesija), kot to zatrjuje
tožnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Iz ugotovljenega dejanskega
stanja, navedenega v obrazložitvah izpodbijane odločbe in odločbe
pritožbenega organa izhaja, da so tožnik, družba D., d.o.o. in C.
C. povezane osebe, kot jih opredeljuje 16. člen in 17. člen
ZDDPO-2, kar med strankama ni sporno. Med strankama tudi ni sporno,
da tožnik v obdobju od 25. 3. 2014 do 16. 1. 2017 ni imel odprtega
TRR. Iz bančnih izpiskov je bilo razvidno, da je tožnikov direktor
C. C. v času od 2007 do 2017 od tožnika prejel 103.502,72 EUR
denarnih sredstev. Tožnik je v času od 2009 do 2012 od družbe D.,
d.o.o. prejel 451.280,00 EUR posojil z večkratnimi nakazili na TRR.
Po navedbah tožnika je v obdobju od 2009 do 2012 tožnik ustno
sklenil več posojilnih pogodb s posojilodajalko, družbo D., d.o.o.
in s posojilno pogodbo z dne 31. 12. 2012 s posojilodajalko, družbo
D., d.o.o., s pisno posojilno pogodbo dogovoril stanje posojil v
višini 451.280,00 EUR. Davčni organ navaja, da nobena družba ne bi
dala posojilo pod pogoji, pod kakršnimi je družba D., d.o.o. dala
posojilo tožniku, saj ni bilo zavarovano, od sklenitve 31. 12. 2012
do leta 2019 ni bilo nobenih vračil posojil, rok vračila pa tudi ni
bil podaljšan z aneksi k pogodbi. Tožnik je svojemu družbeniku in
direktorju C. C. v letu 2018 izplačal znesek 268.990,00 EUR in v
letu 2019 znesek 241.000,00 EUR, kar po navedbah tožnika
predstavlja vračilo posojila. Tožnik je 31. 12. 2018 sklenil
pogodbo o odstopu terjatev za znesek 471.274,92 EUR, ki predstavlja
znesek posojil in obresti, ki jo je trikrat podpisal C. C. in sicer
prvič kot direktor družbe D., d.o.o., drugič kot tožnikov direktor
(direktor družbe) in tretjič kot fizična oseba. Kot stranki te
pogodbe sta navedeni F. F. kot odstopnik, pri čemer tožnik navaja,
da gre za napako in da bi dejansko morala biti kot odstopnica
navedena družba D., d.o.o., kar izhaja tudi iz podpisov na v
pogodbi o odstopu terjatev, kot prevzemnik pa je navedena fizična
oseba C. C. Predhodno navedeni posojilna pogodba z družbo E.,
d.o.o. z dne 31. 12. 2012 in pogodba o odstopu terjatve z dne 31.
12. 2018 po mnenju davčnega organa ne predstavljata verodostojni
knjigovodski listini, na podlagi katerih bi F. F. in družba E.,
d.o.o. odstopila svojo terjatev C. C. Tožnik v postopku ni izkazal,
da je družba D., d.o.o. tožniku dejansko dala posojilo v višini
451.280,00 EUR. Pod tržnimi pogoji po mnenju davčnega organa tožnik
tudi ne bi mogel dobiti takega posojila, kot ga je prejel od
povezane družbe E., d.o.o. Take terjatve pa po mnenju davčnega
organa tudi ni mogoče prenesti na drugo osebo na podlagi listine, v
kateri odstopnik terjatve ni družba E., d.o.o., temveč fizična
oseba F. F. Odstop terjatve C. C. davčni organ ni priznal, kar
posledično pomeni, da ni podane pravne podlage za izplačilo (kot
vračilo posojila) tožnikovemu družbeniku in direktorju C. C., razen
v delu, ki se dejansko nanaša na prejeta posojila od C. C. in
plačano aro za zemljišče. Davčni organ meni, da pogodba o odstopu
terjatev ne vsebuje vseh bistvenih elementov. Posledično je davčni
organ izplačila C. C. opredelil kot prikrito izplačilo dobička po
7. točki 74. člena ZDDPO-2, ki se obravnava kot dohodek iz
kapitala, dividenda oz. dividendam podobni prihodki. Tožnik temu
ugovarja in navaja, da davčni organ ni izkazal, da naj bi tožnik v
času, ko ni imel TRR posloval z gotovino in odplačal del posojila
družbe D., d.o.o. Da bi bila posojila del navideznih pravnih
poslov, iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kot tudi iz odločbe
pritožbenega organa ne izhaja. V skladu s pogodbo o odstopu
terjatev je tožnik C. C. plačal obveznost, ki jo je kot terjatev
družbe D., d.o.o. do tožnika prenesel na C. C. S tem poslom se
tožnikovo premoženje ni zmanjšalo, kar je eden od zakonskih znakov
za kvalifikacijo izplačila družbeniku oz. direktorju C. C. kot
prikritega izplačila dobička. Poleg navedenega toženka ni natančno
opredelila, kateri dejanski stan iz opredelitve prikritega
izplačila dobička iz 7. točke 74. člena ZDDPO-2 naj bi bil
izpolnjen v predmetni zadevi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Davčni organ je izpodbijano
obdavčitev oprl na pravno podlago 7. točke 74. člena ZDDPO-2 in
sicer je tožnikova izplačila svojemu direktorju prekvalificiral iz
vračila posojila v prikrito izplačilo dobička. Ena od vrst dohodka,
ki se obdavčuje kot dividende, te pa kot dohodek iz kapitala (2.
točka prvega odstavka 80. člena ZDoh-2), je prikrito izplačilo
dobička (določba 1. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2), ki
je opredeljeno v 7. točki 74. člena ZDDPO-2, ki v prvem stavku
najprej opredeljuje prejemnika prikritega izplačila dobička, in
sicer je to "oseba, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj
25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu,
upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na
podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med
nepovezanimi osebami" (t. i. imetnik kvalificiranega lastniškega
deleža oz. kvalificirani družbenik). Nato je v drugem in tretjem
stavku 7. točke 74. člena ZDDPO-2 opredeljen predmet obdavčitve:
"Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga
zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka (t. i. generalna
klavzula), zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje
storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki
je nižja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona
ali plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je
višja od primerljive tržne cene iz 16. ali 17. člena tega zakona,
ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta
ali storitve niso bile opravljene. Za prikrito izplačilo dobička se
štejejo tudi obresti na posojila, dana po nižji ali prejeta po
višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera iz 19. člena
tega zakona, in obresti od presežka posojil iz 32. člena tega
zakona".</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Za opredelitev izplačil
gospodarskega subjekta kot prikritega izplačila dobička morajo iz
ugotovljenega dejanskega stanja v konkretnem primeru izhajati vsi
zakonsko določeni elementi iz 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Do
prikritega izplačila dobička lahko pride pri enostranskem
obveznostnem razmerju (manjka element nasprotne obveznosti), pa
tudi pri dvostranskem obveznostnem razmerju (če med njima obstoja
tržno neravnovesje).<a href="#_edn1" name="_ednref1" title="" id=
"_ednref1"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
Lahko pa do prikritega izplačila dobička pride tudi brez obstoja
pravnega posla.<a href="#_edn2" name="_ednref2" title="" id=
"_ednref2"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>
Predmet prikritih izplačil dobička ni zgolj izplačilo dobička
družbe kot presežka prihodkov nad odhodki, temveč zagotovitev
kakršnekoli koristi družbeniku, ki ne temelji na formalni odločitvi
pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička in ki ima svojo
podlago v družbenem razmerju, kar pomeni, da jo je oseba prejela
zgolj zaradi položaja družbenika v družbi oz., da je izplačilo
posledica udeležbe njihovega prejemnika v kapitalu izplačevalca. Ta
predpostavka bo (načeloma) podana, če družba ob uporabi standarda
vestnega in poštenega poslovodje ter ob enakih pogojih izplačila ne
bi izvršila tretji osebi, ki ni njen družbenik. Odločilen je
odgovor na vprašanje, ali bi vesten in pošten poslovodja enako
premoženjsko korist kot jo je sicer zagotovil družbeniku, zagotovil
tudi tretji osebi.<a href="#_edn3" name="_ednref3" title="" id=
"_ednref3"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>
Po povedanem je za opredelitev posameznega izplačila družbeniku kot
prikritega izplačila dobička potrebno v konkretnem primeru
ugotoviti pravo ekonomsko vsebino oz. podlago takšnega izplačila.
Brez pravne kvalifikacije podlage za obdavčenje, zgolj z
ugotovitvijo nastale ekonomske koristi s prejemom dohodka,
obdavčenje kapitalskega dobička ni mogoče. Šele ob ugotovitvi,
kateri pravni posel je tožnik opravil, bi bila mogoča presoja, ali
je mogoče dohodek, prejet na njegovi podlagi, obdavčiti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Posojilna pogodba je
pogodba, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo
posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno
količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje,
da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako
količino stvari iste vrste in kakovosti (prvi odstavek 569. člena
OZ). Pri tem ni potrebno, da posojilna pogodba kot bistveno
sestavino določa rok zapadlosti, saj v tem primeru določba drugega
odstavka 574. člena OZ posojilojemalcu nalaga, da prejeti znesek
vrne v primernem roku, ki pa ne more biti krajši od dveh mesecev od
zahteve posojilodajalca, naj posojilo vrne. Prav tako ni bistvena
sestavina posojilne pogodbe dogovor o plačilu obresti. To pomeni,
da je posojilo lahko tudi brezobrestno (neodplačno), razen če gre
za gospodarske pogodbe (tj. pogodbe, ki jih med seboj sklepajo
gospodarski subjekti, drugi odstavek 13. člena OZ), pri katerih
dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene
(570. člen OZ). Stvar dogovora med strankama je tudi, ali bo
posojilo namensko ali dano brez določenega namena in ali bo
posojilojemalec posojilo vrnil v enkratnem znesku ali po obrokih. V
vsakem primeru pa velja, da mora posojilojemalec posojena sredstva
vrniti posojilodajalcu, kar pomeni, da se mu v končni posledici
premoženje ne poveča (tj. ne pridobi nove ekonomske moči). Posojena
sredstva zato v takem primeru niso dohodek posojilojemalca v smislu
15. člena ZDoh-2 in kot taka obdavčena z dohodnino.<a href="#_edn4"
name="_ednref4" title="" id="_ednref4"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Davčni organ ima v 74. členu
ZDavP-2 pooblastilo, da davek odmeri na drugačni pravni podlagi kot
tisti, ki sicer neposredno izhaja iz sklenjenih pravnih poslov. Za
uporabo tega pooblastila pa mora predhodno ugotoviti, da gre za
katerega od primerov nedovoljenih ravnanj davčnega zavezanca iz 74.
člena ZDavP-2 (to je, če sklene neveljaven ali navidezen pravni
posel ali je udeležen pri nedovoljenem davčnem izogibanju), sicer
na tej podlagi ne sme preoblikovati sklenjenih pravnih poslov oz.
spremeniti oblike dohodka, ki ga je prejel davčni zavezanec, da bi
nanje uporabil pravila ZDoh-2 ali ZDDPO-2 in odmeril drugačen
davek, kot bi sicer izhajal iz dejanskega stanja obstoječega
pravnega posla. Vrhovno sodišče je tudi že sprejelo stališče, da ne
gre za nedovoljeno davčno izogibanje oziroma zlorabo, če davčni
zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec
dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in
ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega
posla (kavzo) dejansko tudi nastanejo. Če določene objektivne
okoliščine primera kažejo, da je bil pravni posel del širšega,
vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki vodi do
uporabe drugega davčnega predpisa, kot bi bil uporabljen v
odsotnosti takega konstrukta, pa bi ta kot celota lahko pomenil
zlorabo predpisov in s tem podlago za zaključek o drugačnem
obdavčenju na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2. Za
zlorabo po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 je torej značilno, da
pogodbeni stranki posel, ki je bil sklenjen, resnično želita in ga
tudi izvedeta, pri čemer iz okoliščin izhaja, da sta ga (praviloma)
izpeljali po nerazumljivo zapleteni in kompleksni poti, za katero
ni — razen izogibanja določeni obdavčitvi — mogoče najti nobenega
razumnega poslovnega cilja oziroma so bili ostali (nedavčni) cilji
pri tem povsem nepomembni oziroma zanemarljivi. Pri navideznih
pravnih poslih velja ravno nasprotno; zanje je značilno, da želita
pogodbeni stranki le navzven prikazati, da je med njima sklenjen
določen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega
učinka ne želita. Veljal naj bi le v očeh drugih, ne pa za njiju.
To pomeni, da mora med strankama obstajati soglasje, da bosta
navzven izrazili voljo, ki naj pri drugih ustvari zmotno predstavo
o nastalem pravnem poslu. Takšna pogodba pa je lahko absolutno
navidezna (fiktivna), kar pomeni, da stranki pravnega posla nista
sklenili in da tretjim osebam le lažno predstavljata, da sta ga -
taka pogodba torej ne prikriva druge pogodbe. Kadar prikriva
pogodbo, ki izhaja iz prikrite pogodbene volje strank, pa je
relativno navidezna (simulirana). V takem primeru velja prikrita
pogodba, če so izpolnjeni drugi zakonski pogoji za njeno veljavnost
(drugi odstavek 50. člena OZ), prav tako je za obdavčenje
relevanten prikrit pravni posel (tretji odstavek 74. člena
ZDavP-2). Če je ugotovljeno, da posojilna pogodba prikriva nek drug
pravni posel (v tem primeru je za obdavčenje merodajen prikrit
pravni posel, tretji odstavek 74. člena ZDavP-2), ali da je po
sklenitvi posojilne pogodbe npr. prišlo do odpusta dolga, kar vse
mora temeljiti na dokazih oz. sklenjenemu krogu indicev, ki to
odločitev utemeljujejo na ustrezni ravni prepričanja, sicer na
podlagi posojilne pogodbe prejetih sredstev ni mogoče obdavčiti z
dohodnino oz. z davkom od dohodka iz kapitala. Če ni dokazano
drugače velja, da posojilna pogodba odraža resnično voljo
pogodbenih strank torej, da bo posojilojemalec posojilodajalcu
posojena sredstva vrnil. Čim je tako, pa ta sredstva niso
obdavčljiv dohodek v smislu 15. člena ZDoh-2. So pa navedene
okoliščine lahko indici, da je bila posojilna pogodba (relativno)
navidezna in da je prikrivala kakšen drug pravni posel. Ali
navedeni indici res utemeljujejo navideznost posojilne pogodbe na
ravni gotovosti oz. vsaj visoke verjetnosti (kar se zahteva pri
sklepanju na podlagi indicev), pa davčna organa nista navedla, niti
se nista opredelilo do s tem povezanih tožnikovih ugovorov (npr. da
davčni organ posojilne pogodbe ni opredelil kot navidezne, da gre
za pogodbo pod tržnimi pogoji oz. da ni podano tržno
neravnovesje).<a href="#_edn5" name="_ednref5" title="" id=
"_ednref5"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[5]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Po povedanem mora posojilna
pogodba vsebovati le obveznost posojilodajalca, da bo
posojilojemalcu izročil določen znesek denarja in na drugi strani
obveznost posojilojemalca, da mu bo po določenem času ta znesek
vrnil. Dejstvo ali je bilo posojilo vrnjeno s pogodbo o odstopu
terjatev z dne 31. 12. 2018 je med strankama sporno. Tožnik je
sklenil zakonsko dopustni pravni posel (posojilno pogodbo) z
vsebino, ki jo je zanjo predvidel zakonodajalec (izročitev denarja
z obveznostjo vračila), ki se je realizirala z večkratnimi nakazili
posojilodajalca na račun posojilojemalca, kot izhaja iz
obrazložitve izpodbijane odločbe. Šlo je za sklenitev več
istovrstnih pravnih dopustnih poslov (posojil), ki sami po sebi ne
pomenijo umetnega konstrukta, kot to določa četrti odstavek 74.
člena ZDavP-2. Na navedeno tudi ne kaže okoliščina, da so bile
posojilne pogodbe med tožnikom in povezano osebo D., d.o.o. brez
zavarovanja. Ta okoliščina bi lahko morebiti bila le indic, da je
bila prava volja povezanih oseb ob sklenitvi posojilnih pogodb, da
do vračila posojila dejansko ne bo prišlo in da ti posli prikrivajo
nek drug posel (npr. darilo, odpust dolga) ter da gre za navidezni
posel po določbi tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2. Davčni organ
je v obravnavani zadevi izplačila po posojilni pogodbi in pogodbi o
odstopu terjatev prekvalificiral v prikrito izplačilo dobička po 7.
točki 74. člena ZDDPO-2, pri čemer pa ni natančno navedel, kateri
dejanski stan je v konkretnem primeru izpolnjen, kar utemeljeno
ugovarja tožnik in kar je toženka opredelila šele v odgovoru na
tožbo, ki pa ni sestavni del obrazložitve upravnega akta. Iz
ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi
predmetnih odločb davčnih organov, ne izhaja izpolnjenost vseh
zakonskih znakov za opredelitev obravnavanih izplačil kot
prikritega izplačila po 7. točki 74. člena ZDDPO, kot to upravičeno
davčnemu organu očita tožnik. Iz obrazložitve izpodbijane pogodbe
ne izhaja ugotovitev tržnega neravnovesja v obravnavanem posojilu
in navedba okoliščin, iz katerih izhaja, da vesten in pošten
poslovodja enako premoženjsko korist kot jo je zagotovil
družbeniku, ne bi zagotovil tudi tretji osebi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Po povedanem je v
obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in
materialno pravo (7. točka 74. člena ZDDPO-2) napačno uporabljeno,
zato je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena
Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo
odpravilo ter zadevo na podlagi četrtega in petega odstavka 64.
člena ZUS-1 vrnilo davčnemu organu v ponovni postopek, v katerem
naj ugotovljene nepravilnosti odpravi ter postopa skladno s
stališči in napotki iz obrazložitve te sodbe. Davčni organ je vezan
na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na
njegova stališča glede postopka. V ponovljenem sojenju naj davčni
organ celovito presodi vsa relevantna dejstva in okoliščine v zvezi
s posojilno pogodbo in pogodbo o odstopu terjatev ter presodi, ali
odražata resnično voljo pogodbenih strank. Če bo ugotovil, da je
bila pogodba (relativno) navidezna, pa bo moral tudi ugotoviti, za
kateri pravni posel, če ne za posojilno pogodbo, je potem šlo, saj
je šele na tej podlagi mogoče ugotoviti, za kakšne vrste dohodek
gre. V primeru opredelitve dohodka kot prikritega izplačila dobička
po 7. točki 74. člena ZDDPO-2 pa naj iz obrazložitve upravnega akta
natančno izhaja izpolnitev zakonskih znakov ter navedba za kateri
dejanski stan gre v konkretnem primeru. Davčni organ mora ustrezno
obrazložiti, da gre v obravnavanem primeru za neobičajen posel, ki
med nepovezanimi osebami ne bi bil sklenjen in da je izkazano
prikrajšanje družbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Ker je sodišče tožbi ugodilo
zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe
materialnega prava, se do ostalih tožbenih ugovorov ni
opredeljevalo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>25. Sodišče je odločilo brez
glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega
akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in
upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1,
pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z
nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena
ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>26. Ker je sodišče ugodilo tožbi
in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim
odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in
način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka
v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v
upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva
rešena brez naroka za glavno obravnavo, tožnika pa je v postopku
zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR
(drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej
za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka
tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi
odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Plačana sodna
taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C
taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'>Področje:
ZDoh-2</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title="" id="_edn1"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej sklep Vrhovnega
sodišča RS X Ips 3/2023 z dne 13. 9. 2023, točki 16 in 17
obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title="" id="_edn2"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej sklep Vrhovnega
sodišča RS X Ips 3/2023 z dne 13. 9. 2023, točki 18 in 19
obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title="" id="_edn3"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej sklep Vrhovnega
sodišča RS X Ips 3/2023 z dne 13. 9. 2023, točka 20
obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn4">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref4" name="_edn4" title="" id="_edn4"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej sodbo in sklep
Vrhovnega sodišča RS X Ips 27/2024 z dne 12. 2. 2025.</span></p>
</div>
<div id="edn5">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref5" name="_edn5" title="" id="_edn5"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[5]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej sodbo in sklep
Vrhovnega sodišča RS X Ips 27/2024 z dne 12. 2. 2025.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjeva rešitev za ohranitev delovnih mest
Sprejet predlog zakona o uveljavljanju delnega ...
06.03.2025 - 11:42:18
Cesarjev novi davek – davek na stanovanjske nepremičnine
Zaključek javne razprave o izhodiščih o davku ...
29.01.2025 - 09:32:22
Začela se je uporaba nove standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025)
S 1. januarjem 2025 je v uporabo stopila nova ...
16.01.2025 - 11:42:42

ARHIV