Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Delo in prispevki/Delovna
razmerja/Kolektivne pogodbe/ …
Na podlagi 2.
člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06)
sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnik
delodajalcev:
Združenje
delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ
in
kot predstavnik
delavcev:
Sindikat obrti in
podjetništva Slovenije
KOLEKTIVNO
POGODBO
ZA OBRT IN
PODJETNIŠTVO
Uradni list RS, št.:
§
92/13 (08.11.2013; veljavnost od 16.11.2013; uporaba od
01.01.2014),
§
16/14 (03.03.2014; veljavnost od 03.03.2014; uporaba od
03.03.2014),
§
59/14
(01.08.2014; veljavnost od 16.08.2014; uporaba od
16.08.2014).
Datum veljavnosti neuradno prečiščenega besedila: od 16.08.2014 do
31.12.2016
Datum uporabe
neuradno prečiščenega besedila: od 16.08.2014
naprej
1. Splošne
določbe
1. člen
(uvodna določba)
Pogodbeni stranki s Kolektivno
pogodbo za obrt in podjetništvo (v nadaljevanju: KPOP) avtonomno
urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice,
obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z
zakoni.
(2) KPOP je sestavljena iz
obligacijskega in normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice
in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o
zaposlitvi, pravice in obveznosti v času trajanja delovnega
razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za
delo ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z
delom.
2. člen
(stranki KPOP)
(1) Pogodbeni stranki KPOP sta
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – GIZ,
Ljubljana (v nadaljevanju ZDOPS), kot predstavnik delodajalcev, ter
Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (v nadaljevanju: SOPS),
kot predstavnik delavcev (v nadaljevanju: pogodbeni stranki) in
drugi, ki pristopijo k podpisu te kolektivne pogodbe v skladu z
zakonom na stran delodajalcev ali sindikata.
(2) Uporabniki kolektivne pogodbe
so delodajalci, člani pogodbene stranke in pri njih zaposleni
delavci.
1.1. Obligacijski
del
SPLOŠNO
3. člen
(krajevna veljavnost kolektivne
pogodbe)
Kolektivna pogodba velja za območje
Republike Slovenije.
4. člen
(stvarna veljavnost kolektivne
pogodbe)
Kolektivna pogodba velja za
delodajalce, ki opravljajo skladno z zakonom obrtno dejavnost ali
obrti podobno dejavnost po veljavnem predpisu in za druge
delodajalce, ki so člani stranke te kolektivne pogodbe.
5. člen
(osebna veljavnost kolektivne
pogodbe)
(1) Kolektivna pogodba velja za vse
delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki jih zajema stvarna
veljavnost te kolektivne pogodbe in za agencijske
delavce.
(2) Za poslovodne osebe ta
kolektivna pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba se glede
pravic in obveznosti, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna
pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na obveznem
praktičnem usposabljanju.
6. člen
(časovna
veljavnost)
(1) Ta kolektivna pogodba začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne 1. 1. 2014.
(2) Pogodba je sklenjena za določen
in velja do vključno 31. 12. 2016.
(3) Po prenehanju veljavnosti
kolektivne pogodbe se določbe normativnega dela uporabljajo še
dvanajst mesecev.
7. člen
(skupni
razgovori)
Stranki kolektivne pogodbe lahko
praviloma enkrat letno opravita skupne razgovore z delavci in
delodajalci posamezne regije oziroma območja, ki jih ta kolektivna
pogodba veže.
8. člen
(pomen izrazov v tej kolektivni
pogodbi)
(1) V kolektivni pogodbi
uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec«, zapisana v moški
spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in
moške.
(2) Pogodbena stranka je podpisnik
te kolektivne pogodbe.
(3) Uporabniki kolektivne pogodbe
so vsi delodajalci, člani podpisnika te kolektivne pogodbe (torej
pogodbene stranke) in pri njih zaposleni delavci.
(4) Manjši delodajalec po tej
kolektivni pogodbi je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj
delavcev in ga tako opredeljuje zakon, ki ureja delovna
razmerja.
(5) Splošni akt je akt delodajalca,
ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi
razmerji v skladu z zakonom.
(6) Akt o sistemizaciji in
organizaciji je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta
ali skupek sorodnih delovnih mest, ki tvorijo vrsto dela, določa
pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in/ali
vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega
mesta.
(7) Vrsta del je skupek sorodnih
delovnih mest, za katera se zahtevata enaka stopnja in vrsta
izobrazbe.
(8) Delovno mesto je najmanjša
organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se
izvajajo posamezne naloge.
(9) Formalno izobraževanje pomeni
vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne
izobrazbe.
(10) Usposabljanje pomeni
pridobitev novih znanj in kompetenc s pomočjo izvajalcev
usposabljanja. Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri
delodajalcih s pretežnim obsegom praktičnega
usposabljanja.
(11) Izpopolnjevanje je dejavnost,
s katero se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti
oziroma kompetenc delavca.
(12) Ožji družinski člani so
zakonec ali zunajzakonski partner, otrok ali posvojenec, starši in
posvojitelji.
(13) Starejši delavec je oseba,
starejša od 55 let.
1.2. Pravice in obveznosti
pogodbenih strank
9. člen
(pozitivna izvedbena
dolžnost)
(1) Stranki te kolektivne pogodbe
si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za
pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih
določb.
(2) Stranki sta dolžni opustiti
vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne
pogodbe.
10. člen
(spremembe oziroma dopolnitve
kolektivne pogodbe)
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko
kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne
pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi
spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi
stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z
obrazložitvijo.
(3) Druga stranka se je dolžna do
predloga opredeliti v roku 30 dni.
11. člen
(sklenitev nove kolektivne
pogodbe)
(1) Postopek za sklenitev nove
kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od
pogodbenih strank.
(2) Do pisne pobude za sklenitev
nove kolektivne pogodbe se je druga stranka dolžna opredeliti v 30
dneh od prejema pobude.
(3) Stranki te kolektivne pogodbe
se zavežeta, da se v primeru bistvenih sprememb zakona, ki ureja
delovna razmerja oziroma trg dela, ter drugih bistvenih spremembah,
na katere nimata vpliva, najkasneje v roku 3 mesecev pričeli s
pogajanji za uskladitev oziroma spremembo določb te kolektivne
pogodbe in jih končali najkasneje v nadaljnjih 6
mesecih.
12. člen
(komisija za razlago kolektivne
pogodbe)
(1) Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe v enem
mesecu po uveljavitvi te kolektivne pogodbe. V komisijo imenuje
vsaka stranka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen
predsednik, pa imenujeta sporazumno iz vrst priznanih strokovnjakov
za delovno pravo.
(2) Komisija za razlago sprejema
razlage, mnenja in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe
objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna
pogodba.
(3) Mnenja komisije pomenijo
strokoven predlog uporabnikom kolektivne pogodbe za uporabo
posamezne določbe kolektivne pogodbe v praksi.
(4) Priporočilo komisije je
strokovni predlog strankama za ureditev določenega
vprašanja.
13. člen
(reševanje kolektivnih
sporov)
Kolektivni delovni spor se rešuje
skladno z določili zakona o kolektivnih pogodbah.
14. člen
(reševanje sporov med
pogodbenima strankama ter sporov med uporabniki te kolektivne
pogodbe)
(1) Pogodbeni stranki in uporabniki
te kolektivne pogodbe lahko medsebojne individualne in kolektivne
spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče
rešiti dogovorno, rešujeta na miren način s posredovanjem ali
arbitražo.
(2) Pogodbeni stranki se zavezujeta
odzvati na poziv uporabnika te kolektivne pogodbe (delavca ali
delodajalca) in začeti postopek hitrega reševanja spora s
pogajanjem na sedežu delodajalca ali drugem, medsebojno
dogovorjenem kraju, najkasneje v roku 3 delovnih dni od poziva. Če
poskus hitrega reševanja spora v nadaljnjem roku 5 delovnih dni ni
uspešno zaključen, se postopek lahko nadaljuje s posredovanjem ali
arbitražo. Poziv uporabnika se šteje kot predlog za posredovanje
oziroma arbitražo.
(3) Mirno reševanje sporov,
dogovorjeno s to kolektivno pogodbo v obligacijskem ali normativnem
delu, ni procesna predpostavka.
(4) Za spore iz prvega odstavka
tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki
izvirata iz te kolektivne pogodbe.
(5) Spori se rešujejo ob smiselni
uporabi zakonov, ki urejajo kolektivne pogodbe, arbitražo in
mediacijo v civilnih in gospodarskih sporih.
(6) Pogodbeni stranki sta
sporazumni, da se vprašanja plačila stroškov, povezanih s
pogajanji, kot jih določa drugi odstavek tega člena, in stroškov,
povezanih z mirnim reševanjem sporov s posredovanjem – mediacijo,
kot to določata 15. člen in 16. člen kolektivne pogodbe, uredijo v
pravilniku, ki ga sprejmeta pogodbeni stranki.
15. člen
(mirno reševanje sporov s
posredovanjem)
(1) Postopek mirnega reševanja
sporov s posredovanjem (v nadaljevanju: posredovanje) se začne na
podlagi pisnega predloga ene od pogodbenih strank ali uporabnika te
kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: predlagatelj), v katerem je
navedeno sporno vprašanje ali razmerje ter sočasno predlagan
priznan delovno pravni strokovnjak za posredovanje.
(2) Nasprotni udeleženec se mora o
predlogu izjasniti v roku 10 delovnih dni, tako da nedvoumno
izjavi, da sprejema postopek posredovanja. Obenem nasprotni
udeleženec sprejme predlaganega strokovnjaka za posredovanje ali
posreduje svoj predlog. Udeleženca spora o strokovnjaku za
posredovanje dosežeta soglasje v roku 5 delovnih dni od začetka
postopka posredovanja. Če tak sporazum ni dosežen, se šteje, da
postopek posredovanja ni uspel in se ustavi.
(3) Med postopkom posredovanja
lahko katerakoli stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s
postopkom. Postopek se ustavi.
16. člen
(postopek
posredovanja)
(1) V postopku posredovanja se
uporabljajo načela zakona, ki ureja mediacijo v civilnih in
gospodarskih sporih.
(2) V primeru uspešnega zaključka
posredovanja pogodbeni stranki skladno s svojimi pooblastili
skleneta zavezujoč pisni sporazum.
(3) Pisni sporazum strank, ki
dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne pogodbe, se objavi na
enak način kot ta kolektivna pogodba.
17. člen
(arbitraža)
Pogodbeni stranki ali uporabnika te
kolektivne pogodbe se lahko dogovorita za arbitražno reševanje
spora po tem, ko je spor že nastal. Postopek se praviloma vodi pred
tričlanskim arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka predlaga
enega člana, tretjega, ki je predsednik senata, pa imenujeta
soglasno. Sedež arbitraže je v Ljubljani in deluje v skladu s
pravilnikom, ki ga sprejmeta pogodbeni stranki.
18. člen
(arbitražni
postopek)
(1) Arbitražni postopek se začne na
podlagi pisnega predloga ene od strank spora, v katerem je navedeno
sporno vprašanje ali razmerje in podan predlog za člana
arbitražnega senata in predsednika arbitraže.
(2) Nasprotna stranka se mora o
predlogu izjasniti v roku 10 delovnih dni od prejema predloga, tako
da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek arbitraže. Obenem
nasprotna stranka imenuje svojega arbitra in sprejme predlaganega
predsednika arbitraže oziroma posreduje svoj predlog za predsednika
arbitraže. Stranki spora o predsedniku arbitražnega senata dosežeta
soglasje v roku 5 delovnih dni od sprejema izjave o začetku
arbitražnega postopka in skleneta arbitražni sporazum. Če tak
sporazum ni dosežen, se arbitražni postopek ustavi.
(3) Za postopek pred arbitražnim
senatom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
arbitražo.
(4) Odločitev arbitražnega senata
je v individualnem in kolektivnem delovnem sporu dokončna.
Odločitev arbitražnega senata, ki dopolnjuje vsebino kolektivne
pogodbe, se objavi na enak način kot ta kolektivna
pogodba.
2. Normativni del
19. člen
(uporaba določb kolektivne
pogodbe)
Določila te kolektivne pogodbe
predstavljajo enotne minimalne standarde, razen v posameznih
primerih, ko je odstopanje dogovorjeno s to kolektivno
pogodbo.
2.1. Sklenitev in prenehanje
pogodbe o zaposlitvi
20. člen
(predhodni
preizkus)
(1) Delodajalec lahko pred izbiro
preizkusi usposobljenost prijavljenih kandidatov za delo, pri čemer
sam določi ustrezen način preizkusa.
(2) Delodajalec lahko preizkusi le
strokovno usposobljenost, znanje, veščine in spretnosti ter
psihofizične sposobnosti, ki so potrebne pri delu.
(3) Predhodni preizkus
usposobljenosti je praviloma izvedba posamezne naloge ali skupina
nalog, na podlagi katerih lahko delodajalec oceni psihofizične
sposobnosti. Predhodni preizkus usposobljenosti praviloma ne traja
dalj kot en dan in poteka pod stalnim nadzorom delodajalca ali od
njega pooblaščenega delavca.
21. člen
(vročitev predloga pogodbe o
zaposlitvi)
Delodajalec je dolžan vročiti
predlog pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki se zaposluje pri
delodajalcu, najmanj 3 dni pred predvidenim dnem sklenitve oziroma
nastopom dela.
22. člen
(pogodba o
zaposlitvi)
(1) Pogodba o zaposlitvi poleg
sestavin, ki jih določa zakon, vsebuje tudi določbe o:
– pripravništvu, če je to
potrebno,
– uvajanju v delo, če je to
potrebno,
– tarifnem razredu, v katerega je
razvrščeno delovno mesto oziroma vrsta dela.
(2) Pogodba o zaposlitvi lahko
vsebuje tudi druge obveznosti in pravice delavca in
delodajalca.
23. člen
(opravičeni razlogi, zaradi
katerih delavec ne začne delati)
(1) Opravičeni razlogi, zaradi
katerih delavec ne prične delati v skladu s pogodbo o zaposlitvi,
so praviloma:
– bolezensko stanje, ki se izkaže z
zdravniškim potrdilom,
– vabilo k upravnim ali sodnim
organom, brez krivde delavca,
– smrt ožjih družinskih
članov.
(2) V primeru, da delavec ne
nastopi dela na dogovorjeni datum iz drugih razlogov, se šteje, da
delovno razmerje ni nastalo, razen če se delavec in delodajalec ne
dogovorita drugače.
24. člen
(sklepanje pogodbe o zaposlitvi
za določen čas)
(1) Manjši delodajalec lahko sklepa
pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi izven primerov, ki jih
določa zakon, in sicer:
– v prvih treh letih, ko prvič
začne opravljati dejavnost,
– za nadomeščanje začasno odsotnega
delavca,
– če gre za izvedbo posla,
pridobljenega z javnim natečajem ali naročilom, in sicer za čas
izvedbe tega posla,
– v primeru, ko delodajalec sklepa
novo pogodbo o zaposlitvi z delavcem, ki izpolni pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine skladno z določili
zakona, ki ureja pokojninsko zavarovanje, za uvajanje drugega
delavca v delo, ali ga potrebuje zaradi delavčevih specifičnih
strokovnih znanj in delovnih izkušenj ali drugih posebnih
razlogov,
– in v drugih primerih ne glede na
omejitve zakona in te kolektivne pogodbe.
(2) Delodajalec lahko z delavcem,
ki prvič sklepa pogodbo o zaposlitvi, sklene pogodbo o zaposlitvi
za določen čas za čas pripravništva, določen s to kolektivno
pogodbo.
25. člen
(časovna omejitev sklepanja
pogodb o zaposlitvi za določen čas pri projektnem
delu)
(1) Če je delo projektno
organizirano, se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene
tudi za obdobje, daljše od dveh let, če se pogodba o zaposlitvi
sklene za ves čas trajanja projekta.
(2) Za projektno delo se šteje
delo, ki po obsegu ali načinu opravljanja dela kot samostojen
projekt, ki je ciljno usmerjen in zaključen proces, ter presega
dejavnost delodajalca, ki jo tekoče opravlja.
26. člen
(poskusno delo)
(1) Delavec in delodajalec, ki se v
pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi
njegovo trajanje in način spremljanja.
(2) Poskusno delo traja
največ:
– za delovna mesta, razvrščena v I.
do II. tarifni razred 1 mesec,
– za delovna mesta, razvrščena v
III. in IV. tarifni razred 2 meseca,
– za delovna mesta, razvrščena v V.
in VI. tarifni razred 3 mesece,
– za delovna mesta, razvrščena v
VII. tarifni razred 6 mesecev.
(3) V času poskusnega dela lahko
delodajalec delavca uvaja v delo.
Uvajanje v delo
sestavlja:
– seznanitev delavca z dejavnostjo
delodajalca, njegovo organizacijo in s poslovanjem,
– seznanitev z vsebino dela,
delovnimi in drugimi postopki na delovnem mestu ali z vrsto dela,
za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
– seznanitev s sodelavci, s
katerimi bo delavec redno sodeloval pri izvajanju svojih delovnih
nalog,
– seznanitev z oceno tveganja,
vključno z ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri
delu,
– seznanitev s podatki, ki so
poslovna skrivnost in s postopki ravnanja s temi
podatki,
– seznanitev z varstvom osebnih
podatkov, če so mu dostopni,
– seznanitev z drugimi obveznostmi
delavca, ki izhajajo iz zakona, splošnih aktov delodajalca in
pogodbe o zaposlitvi,
– izvajanje delovnih nalog na
delovnem mestu ali vrsti dela pod občasnim nadzorom pooblaščenega
delavca.
(4) V primeru uvajanja v delo lahko
delodajalec ob pričetku uvajanja v delo imenuje tudi enega ali več
pooblaščenih delavcev ali zunanjih sodelavcev, ki delavca uvedejo v
delo.
27. člen
(pripravništvo)
(1) Pripravništvo se lahko dogovori
v pogodbi o zaposlitvi le v primeru, ko se delavec zaposli prvič po
končanem izobraževanju, in sicer z namenom, da se usposobi za
samostojno opravljanje dela, če v okviru programa izobraževanja za
poklic ni imel praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v
takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo.
(2) Pripravništvo lahko
traja:
– za dela III. tarifnega razreda
največ 3 mesece,
– za dela IV. in V. tarifnega
razreda največ 6 mesecev,
– za dela VI. tarifnega razreda
največ 9 mesecev,
– za dela VII. tarifnega razreda
največ 12 mesecev.
(3) Delodajalec, ki ni mentor
pripravniku, mora pripravniku določiti mentorja, ki mora imeti
ustrezna znanja in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za
katero se pripravnik usposablja.
(4) Pripravništvo poteka po
programu, ki ga pripravi mentor in ga ob nastopu pripravništva
izroči pripravniku. Program mora vsebovati tudi način spremljanja
in ocenjevanja pripravništva.
(5) Mentor je dolžan skrbeti za
izvajanje programa pripravništva, uvajati pripravnika v delo, mu
dajati strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
ter napisati poročilo o delu pripravnika.
(6) Delodajalec imenuje tričlansko
strokovno komisijo, pri kateri pripravnik opravlja strokovni izpit.
Člani strokovne komisije morajo imeti ustrezna znanja in najmanj
tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik
usposablja. Mentor je lahko član komisije, vendar ne more biti njen
predsednik.
(7) Mentor in člani komisije se
lahko imenujejo izmed delavcev, zaposlenih pri delodajalcu ali
zunanjih sodelavcev.
(8) Pripravništvo se zaključi s
strokovnim izpitom, ki ga določi strokovna komisija. Pripravnik
opravlja strokovni izpit najkasneje do izteka pripravniške
dobe.
(9) O opravljanju strokovnega
izpita se piše zapisnik ter se izda potrdilo o opravljenem
pripravništvu, ki vsebuje:
– ime in priimek ter rojstne
podatke pripravnika,
– dan opravljanja strokovnega
izpita,
– dan, mesec in leto izdaje
potrdila,
– delovno mesto oziroma vrsto del,
za katere je pripravnik opravil strokovni izpit,
– podpis predsednika strokovne
komisije in pooblaščenega delavca delodajalca.
28. člen
(medsebojno
izključevanje)
Poskusno delo, uvajanje v delo in
pripravništvo se med seboj izključujejo.
29. člen
(obveznost opravljanja drugega
dela)
(1) Delavec mora začasno opravljati
tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih
primerih:
– zmanjšanja ali povečanja obsega
dela pri delodajalcu ali v posamezni organizacijski
enoti,
– nadomeščanja drugega
delavca,
– nenadne okvare strojev
(postrojenj) in drugih sredstev za delo na delovnem
mestu,
– nadomeščanja delavca, ki iz
objektivnih razlogov ne sme zapustiti delovnega mesta, zaradi
zagotovitve odmora med delom,
– izvajanja ukrepov za varnost in
zdravje pri delu,
– v času odpovednega roka v primeru
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti,
– v primerih uvajanja novih
tehnologij, nove organizacije dela in novih proizvodnih programov,
delovnih procesov, predlogov izboljšav ipd.,
– v primerih, ko opravljanje
drugega dela pomeni edini ekonomski izhod za ohranitev delovnega
mesta.
(2) Delavec mora pred začetkom
opravljanja drugega dela oziroma najkasneje v roku 3 delovnih dni
po začetku dela prejeti pisni nalog za drugo delo. Kot pisni nalog
se šteje tudi pisna odreditev na elektronski naslov, za katerega se
dogovorita delavec in delodajalec.
(3) Delodajalec lahko delavcu
skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, odredi opravljanje
drugega ustreznega oziroma primernega dela.
(4) Delo po določbah prvega
odstavka tega člena lahko nepretrgoma traja največ 3 mesece v
koledarskem letu.
(5) Delavec mora biti usposobljen
za varno in zdravo opravljanje drugega dela.
(6) Za čas opravljanja drugega dela
delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.
30. člen
(napotitev na delo v drug
kraj)
(1) V primeru, ko je kraj
opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec
lahko napoti delavca na opravljanje dela v drug kraj, če traja
skupna vožnja z javnimi prevoznimi sredstvi največ 3 ure v obe
smeri, razen če se delodajalec in delavec ne dogovorita
drugače.
(2) Matere z otroki do treh let se
lahko napoti na delo v drug kraj, če traja skupna vožnja na delo in
z dela z javnimi prevoznimi sredstvi največ 2 uri v obe
smeri.
(3) Na delo v drug kraj ni mogoče
napotiti delovnega invalida in delavca z zmanjšano delovno
zmožnostjo, če bi mu taka napotitev bistveno poslabšala njegovo
zdravstveno stanje.
2.2. Pravice, obveznosti in
odgovornosti delavcev
2.2.1. Delovni
čas
31. člen
(splošno)
Polni delovni čas znaša najmanj 36
ur in največ 40 ur tedensko.
32. člen
(razporejanje delovnega
časa)
(1) O razporeditvi delovnega časa
odloča delodajalec, ki mora letno razporeditev delovnega časa
določiti z letnim delovnim koledarjem najkasneje do začetka
koledarskega oziroma poslovnega leta. Pri tem upošteva potrebe
delovnega procesa in z zakoni zagotovljene odmore in počitke
delavcev.
(2) Delavcem invalidom druge
kategorije in delavcem v času medicinske rehabilitacije, ki imajo
pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, se trajanje
dnevnega delovnega časa v primeru prerazporeditve delovnega časa ne
sme podaljšati.
33. člen
(začasna prerazporeditev
delovnega časa)
(1) Delovni čas lahko delodajalec
začasno prerazporedi iz razlogov, kot na primer:
– ki so določeni z zakonom za
uvedbo nadurnega dela,
– zaradi nepredvidenega zmanjšanega
ali povečanega obsega dela,
– zaradi začasnega pomanjkanja
surovin (kot npr.: reprodukcijskih materialov, sestavnih delov) in
energije (kot npr.: elektrika, para, plin),
– zaradi nepredvidene začasno
povečane odsotnosti delavcev z dela,
– zaradi neugodnih vremenskih
pogojev,
– zaradi drugih razlogov iz naslova
narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov.
(2) V primerih, ko to narekujejo
objektivni, tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela ali
potreb uporabnikov, se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni
prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot
povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.
(3) V primeru, da ima delavec ob
koncu dogovorjenega referenčnega obdobja presežek ur zaradi začasne
neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega
časa, se presežene ure izplačajo delavcu ob izplačilu prve plače po
zaključku referenčnega obdobja v višini urne postavke povečane za
35 %.
34. člen
(pravice staršev)
(1) Če eden od staršev uveljavlja
pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, se
razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in
delodajalcem.
(2) Delodajalec je delavcu z
družinskimi obveznostmi dolžan, če to dopuščajo delovne razmere,
omogočiti zaradi lažjega usklajevanja poklicnih in družinskih
obveznosti delo v razporedu delovnega časa, ki je za delavca
najugodnejši.
(3) Delodajalec si mora
prizadevati, da delavcem – staršem otrok do dopolnjenega 15. leta –
zagotovi lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti,
predvsem pri koriščenju letnega dopusta v času šolskih počitnic,
pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter pri
prerazporejanju delovnega časa.
35. člen
(dnevna, tedenska in mesečna
časovna omejitev nadurnega dela)
Dnevna, tedenska in mesečna časovna
omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se lahko upošteva kot
povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.
36. člen
(počitek med zaporednima
delovnima dnevoma)
(1) Delavec ima v obdobju 24 ur
pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.
(2) Delavec, ki mu je delovni čas
neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24
ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11
ur.
37. člen
(tedenski
počitek)
V dejavnostih:
– kjer narava dela zahteva stalno
prisotnost ali
– kjer narava dejavnosti zahteva
kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali
– v primeru neenakomernega ali
povečanega obsega dela,
se minimalno trajanje tedenskega
počitka, kot je določeno z zakonom, zagotavlja v obdobju 14
dni.
38. člen
(deljen delovni
čas)
V primeru deljenega delovnega časa
mora trajati prekinitev dela med obema deloma delovnega časa
najmanj eno uro. Ta čas se ne šteje za delovni čas.
2.2.2. Letni dopust in plačana
odsotnost z dela
39. člen
(trajanje letnega
dopusta)
(1) Delavec ima v posameznem
koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši
kot štiri tedne, kar pomeni:
– 16 delovnih dni, če dela 4 dni na
teden,
– 20 delovnih dni, če dela 5 dni na
teden,
– 24 delovnih dni, če dela 6 dni na
teden.
(2) Poleg letnega dopusta iz
prejšnjega odstavka imajo delavci pravico do zakonsko določenih
dodatnih dni letnega dopusta in to:
– starejši delavec – 3
dni,
– delavec invalid – 3
dni,
– delavec z najmanj 60 % telesno
okvaro – 3 dni,
– delavec, ki neguje in varuje
otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi,
ki urejajo družinske prejemke – 3 dni,
– delavec, mlajši od 18 let – 7
dni,
– nočni delavec – 1 dan,
– delavec za vsakega otroka, ki še
ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan.
(3) V primeru organiziranega dela
ob nedeljah, 15 ali več nedelj na leto, pripada delavcu dodatno 1
dan letnega dopusta.
(4) V primeru, da delavec večino
delovnega časa opravlja delo, ki je posebno težko, naporno ali
zdravju škodljivo, ter kot tako opredeljeno v Izjavi o varnosti, mu
pripada dodatno najmanj 1 dan letnega dopusta.
(5) V primeru, da delavec dela v
deljenem delovnem času in prekinitev traja dve uri ali več, mu
pripada dodatno 1 dan letnega dopusta.
(6) Na osnovi zahtevnosti dela,
delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:
– za delo III. do VII. stopnje
zahtevnosti – 1 dan.
(7) Delavcu pripadajo dodatni dnevi
letnega dopusta za delo pri zadnjem delodajalcu:
– od 5 do 10 let 1 dan,
– nad 10 do 15 let 2
dni,
– nad 15 do 20 let 3
dni,
– nad 20 let 4 dni.
(8) Delavcu, ki je član sindikata,
podpisnika te kolektivne pogodbe, pripada še 1 dodatni dan
dopusta.
(9) Zahtevo za dodatni dan dopusta
iz prejšnjega odstavka uveljavlja delavec pri delodajalcu, s
člansko izkaznico sindikata podpisnika te kolektivne
pogodbe.
40. člen
(plačana odsotnost zaradi
osebnih okoliščin)
(1) Delavec ima pravico do plačane
odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem
koledarskem letu v primerih, določenih z zakonom. Delavec se o
izrabi odsotnosti dogovori z delodajalcem.
(2) Plačana odsotnost znaša za
posamezni primer:
– lastne poroke 1 dan,
– rojstva otroka 1 dan,
– smrti zakonca ali zunajzakonskega
partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali
zunajzakonskega partnerja, smrti staršev – oče, mati, zakonec ali
zunajzakonski partner starša, posvojitelj 2 dneva,
– smrti bratov in sester 1
dan,
– selitve delavca in njegove
družine v drug kraj 1 dan,
– hujše nesreče, ki je zadela
delavca in njegovo družino 1–3 dni.
(3) V primeru rojstva otroka
pripada delavcu, ki je član sindikata, podpisnika te kolektivne
pogodbe 1 dodatni dan.
(4) Zahtevo za dodatni dan dopusta
iz prejšnjega odstavka uveljavlja delavec pri delodajalcu, s
člansko izkaznico sindikata podpisnika te kolektivne
pogodbe.
(5) Delavec ima pravico do
odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno
daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače
delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.
(6) Odsotnost iz prvega odstavka
tega člena je možno izrabiti samo ob nastopu dogodka.
2.2.3. Disciplinska in
odškodninska odgovornost
41. člen
(disciplinska odgovornost,
sankcije)
Delavcu, ki krši pogodbene ali
druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru
ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin, denarna kazen
ali odvzem bonitet.
42. člen
(odškodninska odgovornost
delavca)
(1) Med strankama pogodbe o
zaposlitvi veljajo glede uveljavljanja in ugotavljanja odškodninske
odgovornosti splošna pravila civilnega prava.
(2) Če bi ugotavljanje višine
dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko
odmeri v pavšalnem znesku, ki ne sme presegati 50 % obračunane
bruto plače, ki jo je delavec prejel v mesecu pred nastankom
dogodka.
2.2.4. Odpovedni roki in
odpravnine
43. člen
(trajanje odpovednega roka pri
odpovedi delavca)
(1) Če redno odpoveduje pogodbo o
zaposlitvi delavec, je odpovedni rok:
– do enega leta zaposlitve pri
delodajalcu 15 dni,
– od enega leta zaposlitve pri
delodajalcu 30 dni.
(2) S pogodbo o zaposlitvi ali
kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar
ne daljši kot 60 dni.
44. člen
(minimalni odpovedni roki pri
odpovedi delodajalca)
(1) V primeru redne odpovedi
pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali
iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:
– do enega leta zaposlitve pri
delodajalcu 15 dni,
– od enega do dveh let zaposlitve
pri delodajalcu 30 dni.
Nad dve leti zaposlitve pri
delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako
izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do
60 dni.
Nad 25 let zaposlitve pri
delodajalcu je odpovedni rok 80 dni.
(2) Če redno odpoveduje pogodbo o
zaposlitvi mali delodajalec, je odpovedni rok 60 dni, tudi za
delavce, ki imajo več kot 25 let zaposlitve pri
delodajalcu.
2.2.5. Izobraževanje
delavcev
45. člen
(splošno)
(1) Delavec ima pravico in dolžnost
do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v
skladu s potrebami delovnega procesa in z namenom ohranitve
zaposlitve oziroma napredovanja pri zaposlitvi.
(2) Izobraževanje se izvaja kot
neformalno in formalno izobraževanje. Namen neformalnega
izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo
novih znanj in kompetenc ter uspešen razvoj kariere. Namen
formalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s
pridobitvijo višje ravni izobrazbe.
(3) Neformalno izobraževanje kot
usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja
odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot
usposabljanje na delovnem mestu.
(4) Usposabljanje pomeni pridobitev
novih znanj in kompetenc s pomočjo izvajalcev usposabljanja.
Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri delodajalcih s pretežnim
obsegom praktičnega usposabljanja.
(5) Izpopolnjevanje je dejavnost, s
katero se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti oziroma
kompetenc delavca.
(6) Formalno izobraževanje pomeni
vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne
izobrazbe.
46. člen
(izobraževanje)
(1) Delavci se imajo pravico
izobraževati v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico
delavce napotiti na izobraževanje.
(2) Delavec se je dolžan
izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z
njim v primeru formalnega izobraževanja ustrezno pogodbo oziroma v
primeru neformalnega izobraževanja ustrezno pogodbo ali
dogovor.
(3) Če je izobraževanje, na
katerega je delavca napotil delodajalec, organizirano med delovnim
časom, se čas izobraževanja šteje v polni delovni čas, delavec pa
ima enake pravice, kot če bi delal.
(4) Če je izobraževanje
organizirano izven delovnega časa, se delavec in delodajalec
dogovorita o pravicah, razen v primeru, ko delodajalec napoti
delavca na neformalno izobraževanje in to šteje za obveznost
delavca, se čas izobraževanja všteva v delovni čas.
(5) Za neformalno izobraževanje v
interesu delodajalca se šteje tudi izobraževanje sindikalnih
zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji,
ko izobraževanje organizirata skupaj delodajalec in sindikat,
vendar ne več kot en delovni dan v koledarskem letu. Ta določba ne
velja za sindikalne zaupnike, ki niso zaposleni pri
delodajalcu.
(6) Če gre za izobraževanje v
interesu delavca, se lahko delavec in delodajalec o medsebojnih
pravicah in obveznostih dogovorita v dogovoru ali s pogodbo o
izobraževanju.
47. člen
(izpiti)
(1) Če je delavec napoten na
izobraževanje mu pripada najmanj en delovni dan odsotnosti za
pripravo na izpit, če je ta predviden s programom
izobraževanja.
(2) Poleg odsotnosti iz prejšnjega
odstavka delavcu pripada tudi odsotnost na dan, ko opravlja
izpit.
(3) Do odsotnosti iz prejšnjih dveh
odstavkov je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja
izpit.
(4) Obseg pravic in obveznosti v
zvezi z napotitvijo na izobraževanje lahko določita delodajalec in
delavec s pogodbo ali dogovorom, v katerem se opredeli trajanje
izobraževanja, število prostih dni ob opravljanju posameznih
izpitov, obseg povrnitve stroškov izobraževanja in drugih
obveznosti ter obveznosti delavca med trajanjem in po prenehanju
izobraževanja.
48. člen
(povračilo stroškov povezanih z
izobraževanjem)
(1) Delavcu, ki se izobražuje v
interesu delodajalca in je napoten na izobraževanje delodajalec
krije praviloma naslednje stroške, povezane z
izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacijo oziroma
šolnino,
– stroške prehrane,
– stroške bivanja.
(2) Delavcu povračilo teh stroškov
ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z
izobraževanjem.
49. člen
(zadovoljevanje izobraževalnih
in stanovanjskih potreb delavcev in delodajalcev)
(1) Stranki kolektivne pogodbe si
bosta prizadevali za dvig znanja in veščin članov strank te
kolektivne pogodbe ter zadovoljevanja njihovih stanovanjskih
potreb.
(2) Člani strank te kolektivne
pogodbe s kolektivno pogodbo nižje ravni ali drugim dogovorom lahko
za območje ene ali več Območnih obrtno-podjetniških zbornic uredijo
način uresničevanja pravic s področja izobraževanja in
zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
(3) Za zadovoljevanje potreb iz
prejšnjega odstavka tega člena, bodo člani podpisnic te kolektivne
pogodbe zbirali sredstva delodajalcev in delavcev ter delavcem in
delodajalcem omogočili namensko rabo sredstev.
(4) Člani strank te kolektivne
pogodbe, ki so sklenili pogodbe nižje ravni ali druge dogovore za
zadovoljevanje izobraževalnih in stanovanjskih potreb za območje
ene ali več območnih obrtno-podjetniških zbornic, se lahko s
posebno pogodbo dogovorijo za obseg pristojnosti koordinacije,
katere namen je standardizacija programov delovanja in spremljanje
namembnosti uporabe namenskih sredstev ter zagotavljanje
kvalitetnejših, cenejših ter enotnejših programov. Koordinacijo
sestavljajo predstavnika podpisnikov te kolektivne pogodbe in
predstavniki ter odgovorna oseba članov, podpisnikov pogodbe nižje
ravni ali drugega dogovora.
50. člen
(fundacija za izboljšanje
zaposlitvenih možnosti)
(1) Za izboljšanje konkurenčnosti,
možnosti ohranitve zaposlitve in zaposlitvenih možnosti ranljivih
skupin delavcev se stranki te kolektivne pogodbe lahko dogovorita o
ustanovitvi fundacije.
(2) Ustanovitelji fundacije iz
prejšnjega odstavka tega člena se lahko dogovorijo o sodelovanju z
izvajalci programov iz 49. člena te kolektivne pogodbe.
2.2.6. Varnost in zdravje pri
delu
51. člen
(splošno)
(1) Stranki te kolektivne pogodbe
si bosta z namenom izboljšanja ravni varnosti in zdravja pri delu
prizadevali za dvig ozaveščenosti pomena varnega in zdravega dela,
tako da bosta skupaj in vsaka posebej pripravljali in izvajali
aktivnosti z namenom zmanjševanja tveganj iz tega naslova, in sicer
z ozaveščanjem, usposabljanjem, izobraževanjem ter razvijanjem
ustreznih orodij in metod za dvig varnosti in zdravja pri
delu.
(2) Financiranje aktivnosti iz
prejšnjih odstavkov in način pridobivanja sredstev prek različnih
državnih institucij in različnih javnih razpisov podpisnika urejata
z dogovorom.
52. člen
(varnost in zdravje pri delu –
naloge delodajalca)
(1) Delodajalec mora, v skladu z
vsakokrat veljavnimi predpisi, izvajati ukrepe in zagotavljati
pogoje za varno in zdravo delo, vključno s pisnim obveščanjem in
dajanjem navodil, preprečevanjem nevarnosti pri delu, z ustrezno
organiziranostjo delovnega procesa in delovnega okolja ter s
potrebnimi materialnimi sredstvi, zlasti na naslednje
načine:
– pred nastopom dela in ves čas
trajanja delovnega razmerja mora delavce seznanjati z nevarnostmi
pri delu, s pravicami in z obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu
in delovnimi pogoji,
– delavcem je dolžan zagotavljati
usposabljanje za varno in zdravju neškodljivo opravljanje dela;
pravilno uporabo predpisanih sredstev, osebne varovalne in delovne
opreme za osebno varnost pri delu; pravilne postopke ravnanja in
nudenja prve pomoči v primeru nesreče ali poškodbe pri
delu,
– delodajalec mora načrtovati
promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotoviti potrebna
sredstva, ter določiti način spremljanja njenega
izvajanja,
– delodajalec mora sprejeti ukrepe
za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter
ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči,
– zagotoviti mora predhodne in
obdobne zdravniške preglede delavcev,
– priskrbeti mora osebno varovalno
in delovno opremo delavcev ter jo redno vzdrževati,
– razvijati mora usklajeno politiko
varnosti in zdravja pri delu, upoštevajoč organizacijo dela,
socialne odnose in vplive delovnega okolja,
– omogočati mora sodelovanje
reprezentativnega sindikata in sveta delavcev, če je ta
organiziran, pri vseh vprašanjih varnega in zdravega dela v skladu
z veljavnimi ZVZD,
– delodajalec sprejme in izvaja
ukrepe za zmanjševanja tveganja nasilja s strani tretjih
oseb,
– delodajalec sprejme in izvaja
ukrepe za zaščito delavcev pred nasiljem, trpinčenjem in
nadlegovanjem na delovnem mestu s strani delodajalca,
predpostavljenih ali sodelavcev.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka
ter drugi načini zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu so
strošek delodajalca in za delavce brezplačni.
53. člen
(varnost in zdravje pri delu –
naloge delavca)
Delavci so dolžni spoštovati in
izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo
opravljati delo, da zavarujejo svoje življenje in zdravje ter
življenje in zdravje drugih oseb. V ta namen morajo
zlasti:
– uporabljati varnostne naprave ter
predpisana sredstva in osebno varovalno opremo skladno z njihovim
namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem
stanju,
– odzivati se na zdravniške
preglede v skladu z oceno tveganja in zakonom,
– takoj obvestiti delodajalca o
vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki
bi lahko ogrozil varnost in zdravje njih oziroma drugih
oseb,
– odkloniti delo, če niso bili
predhodno seznanjeni z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri
delu; če njim ali drugim osebam grozi neposredna nevarnost za
življenje in zdravje; če niso bili izvedeni predpisani varnostni
ukrepi; če opazijo znake bolezni; če iz razlogov na strani
delodajalca niso opravili prepisanega zdravniškega
pregleda.
2.3. Plačni del
2.3.1. Plače
54. člen
(vrste osebnih
prejemkov)
(1) Delavec ima pravico do osebnih
prejemkov, določenih z zakonom in s to kolektivno
pogodbo.
(2) Osebni prejemki delavca v
delovnem razmerju po tej kolektivni pogodbi so:
– plača,
– nadomestilo plače,
– povračila stroškov v zvezi z
delom,
– drugi osebni prejemki.
(3) Povračila stroškov v zvezi z
delom:
– prevoz na delo in z
dela,
– prehrana med delom,
– povračilo stroškov za službena
potovanja,
– terenski dodatek.
(4) Drugi osebni
prejemki:
– regres za letni
dopust,
– odpravnina,
– solidarnostna pomoč,
– jubilejne nagrade,
– nagrade učencem, dijakom in
študentom na praktičnem usposabljanju.
55. člen
(splošne določbe)
(1) Vsi zneski v tej kolektivni
pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila plač, so v bruto
zneskih.
(2) Povračila stroškov v zvezi z
delom in drugi osebni prejemki in plačila dijakom in študentom na
praktičnem usposabljanju se izplačujejo v višini, kot jih določa ta
kolektivna pogodba, vendar pod pogoji in največ v zneskih, ki se ne
vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to
določa vsakokratni podzakonski predpis.
(3) V primerih, da se plače
izplačujejo enkrat mesečno, se morajo izplačevati v polnem znesku
najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Če pa se pri
delodajalcu izplačujejo večkrat na mesec, mora biti prva akontacija
izplačana najkasneje zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, dokončno
izplačilo pa najkasneje do 18. v mesecu za pretekli
mesec.
(4) Plače in nadomestila plač se
izplačujejo preko bančnega računa delavca.
(5) Drugi osebni prejemki in
povračila stroškov v zvezi z delom se lahko izplačujejo tudi
drugače, kot določa prejšnji odstavek.
56. člen
(razvrstitev del)
(1) Glede na zahtevnost se dela se
delovna mesta ali vrsta del praviloma razvrstijo:
I. tarifni razred (enostavna
dela):
Pomožna in enostavna dela, za
katera se praviloma ne zahteva posebnih znanj in zadošča prva raven
(nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe).
II. tarifni razred (manj zahtevna
dela):
Manj zahtevna dela, za katera se
praviloma pričakuje znanje, pridobljeno na drugi ravni
(osnovnošolska izobrazba), ustrezna Nacionalna poklicna
kvalifikacija (NPK) ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami
za opravljanje dela.
III. tarifni razred (srednje
zahtevna dela):
Srednje zahtevna dela, za katera se
praviloma pričakuje znanje, pridobljeno na tretji ravni (nižja
poklicna in podobna izobrazba) ali ustrezna Nacionalna poklicna
kvalifikacija (NPK) in ustrezne delovne izkušnje.
IV. tarifni razred (zahtevna
dela):
Dela, ki jih delavci opravljajo
samostojno in za katera se praviloma zahteva znanje, pridobljeno na
četrti ravni (srednja poklicna in podobna izobrazba).
V. tarifni razred (bolj zahtevna
dela):
Dela, ki jih delavci opravljajo
samostojno, organizirajo in izvajajo proces dela organizacijskih
enot, ali dajejo navodila za delo in za katera se praviloma zahteva
znanje, pridobljeno na peti ravni (srednja strokovna in splošna
izobrazba) ali mojstrski, delovodski, poslovodski izpit.
VI 1. tarifni razred (zelo zahtevna
dela):
Dela, ki jih delavci opravljajo
popolnoma samostojno, organizirajo in izvajajo proces dela
organizacijskih enot, imajo pooblastilo za samostojno odločanje in
za katera se praviloma zahteva znanje, pridobljeno na šesti ravni,
podraven 6/1 (višješolska in podobna izobrazba).
VI 2. tarifni razred (zelo zahtevna
dela):
Dela, ki jih delavci opravljajo
popolnoma samostojno, organizirajo in izvajajo proces dela
organizacijskih enot, imajo pooblastilo za samostojno odločanje in
za katera se praviloma zahteva znanje, pridobljeno na šesti ravni,
podraven 6/2 (visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska
strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba).
VII. tarifni razred (visoko
zahtevna dela):
Dela, ki odločilno vplivajo na
poslovanje podjetja in za katera se zahteva znanje, praviloma
pridobljeno na sedmi ravni (visokošolska izobrazba druge stopnje in
podobna izobrazba) ali več.
(2) V primeru delodajalca, ki
zaposluje več kot 10 delavcev se razvrstitev zahtevnosti del v
tarifne razrede, kot izhaja iz prvega odstavka tega člena,
uporablja pri razvrščanju delovnih mest in/ali vrste del, z aktom o
sistemizaciji, ki ga sprejme delodajalec.
(3) V kolikor se za posamezno
delovno mesto zahteva alternativna raven izobrazbe, se pri
razvrščanju v tarifni razred upošteva višja zahtevana raven
izobrazbe. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne
razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
57. člen
(najnižja osnovna
plača)
(1) Najnižja osnovna plača po tej
kolektivni pogodbi je vrednost najmanj zahtevnega dela v tarifnem
razredu. Višina mesečne najnižje osnovne plače, določene v tarifni
prilogi, velja za polni delovni čas.
(2) Najnižje osnovne plače iz te
kolektivne pogodbe se usklajujejo, kot se dogovorijo podpisniki te
kolektivne pogodbe.
58. člen
(osnovna plača)
(1) V pogodbi o zaposlitvi se
osnovna plača delavca določa v mesečnem znesku v evrih za delovno
mesto ali za vrsto dela.
(2) Osnovna plača se določi
upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo
o zaposlitvi. Osnovna plača delavca je najmanj enaka najnižji
osnovni plači, določeni za posamezni tarifni razred te kolektivne
pogodbe.
(3) Osnovna plača se vedno določi v
mesečnem znesku. Dogovorjeni mesečni znesek velja za:
– zahtevnost dela, za katero je
delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
– pogodbeno dogovorjeni povprečni
mesečni delovni čas.
(4) Povprečni mesečni delovni čas
se preračuna iz letnega delovnega časa, ki znaša na primer 174 ur
za poln delovni čas ob pogojih 40-urnega tedenskega delovnika ali
157 ur za poln delovni čas ob pogojih 36-urnega tedenskega
delovnika.
(5) Urna postavka ali vrednost
delovne ure se izračuna tako, da se dogovorjeni mesečni znesek
osnovne plače delavca deli s povprečnim mesečnim delovnim časom
delavca. Urna postavka oziroma vrednost delovne ure se izračunava
na dve decimalni mesti.
(6) Delodajalec lahko v zahtevnost
dela vključi dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz
posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in
nevarnosti pri delu.
(7) Plačo delavca sestavlja:
osnovna plača, dodatki po posameznih vrstah, del plače na podlagi
delovne uspešnosti in del plače iz naslova poslovne uspešnosti, če
je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo na podjetniški ravni,
splošnim aktom delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi.
59. člen
(zneski najnižjih osnovnih
plač)
(1) Zneski najnižjih osnovnih plač
za posamezni tarifni razred, veljavni na dan 1. 1. 2013
znašajo:
I. tarifni razred
|
576,54 EUR
|
II. tarifni razred
|
599,38 EUR
|
III. tarifni razred
|
630,30 EUR
|
IV. tarifni razred
|
644,76 EUR
|
V. tarifni razred
|
683,66 EUR
|
VI. tarifni razred
|
783,72 EUR
|
VII. tarifni razred
|
917,12 EUR
|
VIII. tarifni razred
|
1.028,28 EUR.
|
(2) Če bo povprečna letna inflacija
v obdobju januar–december 2013 v primerjavi z obdobjem
januar–december 2012 presegla 0,5 %, se najnižje osnovne plače po
tej kolektivni pogodbi in osnovne plače delavcev za leto 2013, za
mesec januar 2014 in naprej povečajo za dejansko povprečno letno
inflacijo (vir: SURS).
(3) Plače, ki se usklajujejo za
obdobje 2015 in dalje se usklajujejo na enak način kot je določeno
v drugem odstavku tega člena.
60. člen
(dodatki za posebne pogoje
dela)
(1) Delavcu pripadajo dodatki za
posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu,
neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, če niso vsebovani
v osnovni plači. Delavcu pripadajo tudi dodatki za posebne pogoje
dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je zanj manj
ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo za čas,
ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek
pripada.
(3) Dodatki za težje delovne pogoje
se delavcu za čas opravljanja tega dela priznavajo v skladu z
določili podjetniške kolektivne pogodbe, aktom delodajalca ali s
pogodbo o zaposlitvi, vendar najmanj v višini 5 % od osnove. Osnova
za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas
oziroma ustrezna urna postavka, kot jo določa peti odstavek 58.
člena te kolektivne pogodbe.
61. člen
(dodatki, ki izhajajo iz
razporeditve delovnega časa, ki je za delavce manj
ugoden)
(1) Delavcu pripadajo dodatki
zaradi razporeditve delovnega časa v naslednjih
odstotkih:
– za nočno delo
|
30 %
|
– za nadurno delo
|
30 %
|
– za delo v nedeljo
|
50 %
|
– za delo na praznike in dela
proste dneve po zakonu
|
50 %
|
– za čas pripravljenosti
|
10 %
|
– za delo na silvestrovo (od 20.
ure dalje)
|
50 %.
|
(2) Dodatek za delo v nedeljo in
dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj
izključujeta.
(3) Osnova za izračun dodatkov je
osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma iz tega
izračunana ustrezna urna postavka.
62. člen
(dodatek za delovno
dobo)
(1) Delavcu pripada dodatek za
delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako
izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravice iz
prvega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne
dobe, ki jih je delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju doma
oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so
ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
(3) Dokupljena, beneficirana in
posebne zavarovalne dobe se ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju
dodatka za delovno dobo.
63. člen
(nadomestila
plače)
(1) Delavcu pripada nadomestilo
plače za čas upravičene odsotnosti z dela skladno z zakonom, razen
za izobraževanje v lastnem interesu.
(2) Nadomestilo plače delavca ne
more biti višje od plače, ki bi jo delavec prejel, če bi
delal.
64. člen
(del plače na podlagi delovne
uspešnosti)
(1) Del plače na podlagi delovne
uspešnosti se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg
opravljanja dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o
zaposlitvi.
(2) V primeru, da delavec presega
pričakovane rezultate po kriterijih iz prejšnjega odstavka tega
člena mu pripada del plače na podlagi delovne uspešnosti, ki ne
more znašati manj kot 1 %.
65. člen
(del plače na podlagi poslovne
uspešnosti delodajalca)
Izplačilo dela plače iz naslova
poslovne uspešnosti delodajalca lahko delavcu pripada v skladu z
merili, opredeljenimi pri delodajalcu.
66. člen
(obračun plače)
(1) Delavcu mora biti ob izplačilu
plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje
podatke:
– podatki o delavcu in
delodajalcu,
– osnovno plačo delavca (lahko tudi
urno postavko),
– dodatke po posameznih
vrstah,
– plačo iz naslova delovne
uspešnosti,
– del plače iz poslovne
uspešnosti,
– nadomestila plače po posameznih
vrstah,
– bruto plačo,
– zneske prispevkov za socialno
varnost,
– davčni odtegljaj (akontacija
dohodnine),
– neto plačo,
– odtegljaji iz plače
(administrativne in sodne prepovedi, premije za dodatno
prostovoljno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje
ipd.),
– neto izplačilo plače.
(2) Ob obračunu plače delodajalec
na istem obračunskem listu delavcu obračuna vse prejemke iz
delovnega razmerja, in sicer povračila stroškov v zvezi z delom in
druge osebne prejemke.
(3) Če tako zahteva narava dela,
lahko delodajalec obračuna in izplača akontacijo potnih stroškov
drugače, kot določa ta kolektivna pogodba in zakon.
2.3.2. Drugi osebni
prejemki
67. člen
(regres za letni
dopust)
(1) Regres za letni dopust se
izplača najmanj v višini vsakokratne minimalne plače povečane za 1
%.
(2) V primeru nelikvidnosti
delodajalca se lahko regres za letni dopust izplača v več obrokih,
vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega
leta.
68. člen
(odpravnina)
Delavec je upravičen do odpravnine
v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
razlogov nesposobnosti, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za
določen čas in zaradi upokojitve. Pripadajočo odpravnino je
potrebno izplačati ob zadnji plači ali nadomestilu plače,
najkasneje do 18. v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je delavcu
prenehalo delovno razmerje.
69. člen
(solidarnostna
pomoč)
(1) V primeru smrti delavca pripada
njegovim ožjim družinskim članom solidarnostna pomoč v višini ene
povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece.
(2) V primeru smrti ožjega
družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, pripada delavcu
solidarnostna pomoč v višini polovice povprečne mesečne plače na
zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece.
(3) Ožji družinski člani iz
prejšnjih odstavkov so: zakonec, zunajzakonski partner, otroci,
posvojenci, pastorki in starši, če jih je delavec dolžan
preživljati.
(4) Na predlog reprezentativnega
sindikata lahko izplača delodajalec solidarnostno pomoč delavcu v
višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki
Sloveniji za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki
je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere
je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali
pravica do krajšega delovnega časa od polnega.
(5) Delodajalec lahko delavcu
izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na
zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece v
naslednjih primerih:
– neprekinjene bolezni, ki traja
najmanj šest mesecev,
– elementarne nesreče, ki je
prizadela delavca.
(6) Solidarnostno pomoč delodajalec
izplača ob nastanku primera iz prvega in drugega odstavka tega
člena oziroma najkasneje v 30 dneh po nastanku primera.
(7) Solidarnostna pomoč iz četrtega
odstavka je enkratna pomoč, ki se izplača ob priznanju pravice do
dela na drugem delovnem mestu ali pravice do dela s krajšim
delovnim časom od polnega.
(8) Solidarnostna pomoč iz prve
alineje petega odstavka se lahko izplača največ enkrat v letu, v
katerem se izpolni pogoj za njeno pridobitev.
70. člen
(jubilejna
nagrada)
(1) Delavcu pripada jubilejna
nagrada:
– za 10 let delovne dobe pri
zadnjem delodajalcu v višini 30 % povprečne mesečne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece,
– za 20 let delovne dobe pri
zadnjem delodajalcu v višini 50 % povprečne mesečne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece,
– za 30 let delovne dobe pri
zadnjem delodajalcu v višini 70 % povprečne mesečne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
(2) Članu sindikata pripada za 10,
20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu dodatnih 10 %
povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece.
(3) Zahtevo za izplačilo višje
jubilejne nagrade iz prejšnjega odstavka uveljavlja delavec pri
delodajalcu s člansko izkaznico sindikata podpisnika te kolektivne
pogodbe.
71. člen
(nagrade dijakom in študentom na
praktičnem usposabljanju)
V času praktičnega usposabljanja z
delom oziroma v času obvezne prakse imajo dijaki in študenti
pravico do nagrade za polni delovni čas v naslednjih
zneskih:
Dijaki:
1. letnik – 90 EUR,
2. letnik – 120 EUR,
3. letnik – 150 EUR,
4. letnik – 150 EUR.
Študenti: 170 EUR.
2.3.3. Povračila stroškov v
zvezi z delom
72. člen
(prehrana med
delom)
(1) Delavcem se zagotovi topli
obrok, če pa ta ni zagotovljen, je delavec upravičen do povračila
stroškov za prehrano med delom, če dela vsaj 4 ure na
dan.
(2) Če delavec dela pri dveh
delodajalcih, mu pripada pri vsakem delodajalcu sorazmerni del
povračila za prehrano med delom, ki dnevno skupaj ne sme biti nižje
od 4,90 EUR.
(3) V primeru, da delavec dela 11
ur ali več na dan, mu pripada pravica do sorazmerno višjega (za
vsako dopolnjeno uro nad 8 ur v višini 0,76 EUR) za prehrano med
delom.
(4) Do povračila stroškov za
prehrano je upravičen delavec v višini 4,90 EUR na dan.
73. člen
(prevoz na delo in z
dela)
(1) Delavec je upravičen do
povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti
na delu, od kraja, določenega v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža
delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.
(2) Delavec je upravičen do
povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 70 %
cene najcenejšega javnega prevoza.
(3) Če javni prevoz ni organiziran
oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati, je
upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v
višini 0,18 EUR oziroma največ v zneskih, ki se ne vštevajo v
davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa
vsakokratni podzakonski predpis, za vsak polni kilometer razdalje
med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža
delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.
(4) Delavec ni upravičen do
povračila iz prvega odstavka, če delodajalec organizira brezplačni
prevoz na delo in z dela.
(5) V primeru spremembe kraja,
določenega v pogodbi o zaposlitvi, se delodajalec in delavec lahko
z aneksom k pogodbi o zaposlitvi dogovorita o morebitni spremembi
povračila stroškov prevoza.
74. člen
(povračilo stroškov za službeno
potovanje)
Za povračilo stroškov, ki so jih
imeli delavci na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo
stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočevanje in
povračilo stroškov za prevoz.
75. člen
(povračilo stroškov za službeno
potovanje v Sloveniji)
(1) Delavec je za službeno
potovanje v Sloveniji upravičen do dnevnice, in sicer za pot, ki
traja:
– nad 6 do 8 ur – v višini 6,20
EUR,
– nad 8 do 12 ur – v višini 8,50
EUR,
– nad 12 ur – v višini 17,00
EUR.
(2) Povračila stroškov za prevoz na
službenem potovanju v Sloveniji in stroškov za prenočevanje na
službenem potovanju v Sloveniji se izplačujejo v skladu z zgornjimi
zneski, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.
76. člen
(povračilo stroškov za službeno
potovanje v tujini)
Delavec, ki ga je delodajalec
napotil na službeno pot v tujino, je upravičen do dnevnice
(povračilo stroškov za prehrano), povračila stroškov za prevoz in
povračila stroškov za prenočevanje, pod pogoji in v višini, ki ga
določi podzakonski predpis, ki ureja povračilo stroškov za službena
potovanja v tujino.
77. člen
(terenski
dodatek)
(1) Delavci so upravičeni do
terenskega dodatka, če delajo na terenu izven sedeža delodajalca
ali poslovne enote in izven kraja stalnega ali začasnega bivališča
delavca, ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
Šteje se, da je delavec, če dela in biva na terenu od 12 ur do 24
ur, upravičen do 3 obrokov prehrane.
(2) Če prehrano (3 obroki) in
prenočišče organizira delodajalec, je delavec upravičen do
terenskega dodatka v višini 4,00 EUR na dan.
(3) Delavci so upravičeni do
dodatka iz prejšnjega odstavka za dneve, ko so dejansko opravljali
delo v takšnih pogojih in za dneve, ko se ne dela, če so dejansko
bivali na terenu.
(4) V primeru, ko delodajalec ne
zagotovi prehrane in prenočevanja, je delavec upravičen do dnevnice
v višini, določeni v 75. členu te kolektivne pogodbe in povračila
stroškov prenočevanja.
(5) V primeru, ko delodajalec
delavcu iz prvega odstavka tega člena ne zagotovi treh obrokov
prehrane, mu pripada povračilo stroškov za delo na terenu v višini
znižane dnevnice, in sicer:
– če je zagotovljen en obrok
prehrane v višini 60 % dnevnice,
– če sta zagotovljena dva obroka
prehrane v višini 30 % dnevnice.
78. člen
(nadomestilo za ločeno
življenje)
Nadomestilo za ločeno življenje se
lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku,
ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot
to določa vsakokratni podzakonski predpis.
79. člen
(posebnosti)
Terenski dodatek, dnevnice in
nadomestilo za ločeno življenje se med seboj
izključujejo.
2.4. Pogoji za delovanje
sindikata
80. člen
(pogoji za delovanje
sindikata)
(1) Delodajalec zagotavlja
zunanjemu predstavniku reprezentativnega sindikata, katerega člani
so pri delodajalcu zaposleni delavci, prost dostop do delovnega
mesta člana sindikata, po predhodni najavi in dogovoru o času
dostopa, ter svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja
sindikalnega tiska v funkciji obveščanja članov
sindikata.
(2) Na zahtevo sindikata zagotavlja
delodajalec v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec,
tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za
delavca.
(3) Odgovorna oseba območne –
regijske organizacije sindikata in delodajalec se dogovorita o
fondu ur in število dni odsotnosti z dela na letni ravni za pri
njem zaposlenega delavca, člana sindikata, za čas, ko opravlja
naloge sindikalnega zaupnika na lokalni in republiški
ravni.
2.5. Izvajanje kolektivne
pogodbe
81. člen
(stroški za usklajevanje in
izvajanje kolektivne pogodbe)
Stroške usklajevanja in izvajanja
te kolektivne pogodbe pokrivajo delodajalci, ki zaposlujejo
delavce, v pavšalnem znesku 4,00 EUR na zaposlenega delavca letno.
Sredstva delodajalci nakazujejo enkrat letno ob izplačilu plač za
mesec maj, in to 2,00 EUR na račun Sindikata obrti in podjetništva
Slovenije, in 2,00 EUR na račun Združenja delodajalcev obrti in
podjetnikov Slovenije – GIZ.
2.6. Prehodne in končne
določbe
82. člen
(uveljavitev normativnih določb
te kolektivne pogodbe)
Z dnem, ko se začne uporabljati ta
kolektivna pogodba prenehajo veljati določbe Kolektivne pogodbe za
obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 73/08, 55/10, 100/11,
99/12).
83. člen
(sklenitev in uporaba kolektivne
pogodbe)
Kolektivna pogodba je sklenjena, ko
jo podpišeta stranki kolektivne pogodbe. Uporabljati se začne 1. 1.
2014.
Ljubljana, dne 23.
oktobra 2013
Podpisnik
delodajalcev
Združenje
delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ
Milan Škapin
l.r.
Podpisnik
delojemalcev
Sindikat obrti in
podjetništva Slovenije
Peter Jančar
l.r.
Ministrstvo za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 28. 10.
2013 izdalo potrdilo št. 10101-14/2008-10 o tem, da je Kolektivna
pogodba za obrt in podjetništvo vpisana v evidenco kolektivnih
pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni
list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 42/4.
Pristop h
Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št.
16/14 z dne 03.03.2014):
Skladno s 27. členom Zakona o
kolektivnih pogodbah (ZKolP, Uradni list RS, št. 43/06)
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Celovška 71, 1000
Ljubljana
PRISTOPA
h Kolektivni pogodbi za obrt in
podjetništvo
(Uradni list RS, št.
92/13)
Ljubljana, dne 31.
januarja 2014
Obrtno-podjetniška
zbornica Slovenije
Branko Meh
l.r.
S pristopom
soglašata
Združenje
delodajalcev obrti
in podjetnikov
Slovenije GIZ
Milan Škapin
l.r.
Sindikat obrti in
podjetništva
Slovenije
Peter Jančar
l.r.
Ministrstvo za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 24. 2. 2014
izdalo potrdilo št. 10101-14/2008-12 o tem, da je naknadni pristop
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije h Kolektivni pogodbi za obrt
in podjetništvo vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25.
člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod
zaporedno številko 42/5.
Sklep o razširjeni
veljavnosti celotne Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo
(Uradni list RS, št. 59/14 z dne 01.08.2014):
Ministrica za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti izdaja v zadevi
razširitve veljavnosti Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo,
na predlog Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije
GIZ, Celovška cesta 71, Ljubljana, ki ga zastopa Igor Antauer,
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Celovška cesta 71,
Ljubljana, ki jo zastopa Daniel Lamperger, in Sindikata obrti in
podjetništva Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa
Martin Muršič, na podlagi drugega odstavka 12. člena in 13. člena
Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 –
ZArbit) naslednji
SKLEP
Ugotovi se razširjena
veljavnost celotne Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo,
sklenjene dne 24. 10. 2013, na vse delodajalce, ki kot glavno
dejavnost opravljajo skladno z zakonom obrtno dejavnost po
veljavnih predpisih.
Št.
10101-14/2008-16
Ljubljana, dne 22.
julija 2014
Peter
Pogačar l.r.
Generalni
direktor