Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja
DURS-MF/Dohodnina/ …
AVTORSKE POGODBE –
vprašanje obdavčitve z dohodnino
Pojasnilo
DURS, št. 4210-3436/2013-02-01-610-501, 22. 4. 2013
Prejeli smo
vprašanje zavezanca, v katerem sprašuje, kakšna je obdavčitev
avtorskega honorarja. Zavezanec navaja, da nima odprtega podjetja
in se ukvarja s fotografiranjem. Zanima ga, kako je obdavčena
storitev fotografiranja in kdo plača davek. Nadalje zavezanca
zanima kakšna je razlika, če posluje s podjetjem ali s fizično
osebo.
V
nadaljevanju pojasnjujemo davčni vidik zastavljenih
vprašanj.
Dohodek, ki ga
na podlagi avtorske pogodbe prejme fizična oseba, se lahko obdavči
kot dohodek iz dejavnosti ali dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja. O vrsti dohodka oziroma načinu obdavčitve se za vsak
primer posebej presoja glede na vsebino sklenjene pogodbe in način
opravljanja dela. Pri tem je potrebno ugotoviti, ali se delo
opravlja na odvisen, ali na neodvisen, samostojen in trajen način.
Od posameznega plačila za opravljeno delo oziroma storitev, ki ga
fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti, prejme na podlagi
avtorske pogodbe, se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega
pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji
25 %. Če dohodek na podlagi avtorske pogodbe izplača oseba, ki je
plačnik davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v
obračunu davčnega odtegljaja. Če dohodek izplača oseba, ki ni
plačnik davka, akontacijo dohodnine ugotovi davčni organ na podlagi
napovedi davčnega zavezanca.
Zakon o
dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - UPB7, 24/12, 30/12,
40/12 – ZUJF, 75/12 in 94/12) v 46. členu določa, kaj se šteje za
dohodek iz dejavnosti. Pri dohodku iz dejavnosti je glavni pogoj,
da je dohodek dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem
dejavnosti, hkrati pa se predpostavlja, da zavezanec to dejavnost
opravlja trajno.
V
35. členu ZDoh-2 je določeno, da se za odvisno razmerje šteje
delovno razmerje in vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede
nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina
opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali
storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali
storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in
delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in
fizično osebo.
Z
vidika obdavčitve po ZDoh-2 je ključno ugotoviti, ali gre med
avtorjem in naročnikom storitve za odvisno razmerje (naročnik dela
pod nadzorom in navodili naročnika, naročnik mu zagotavlja sredstva
za delo, itd.), ali pa zavezanec opravlja dejavnost samostojno,
neodvisno in trajno. Za opravljanje dejavnosti se šteje vsako
neodvisno samostojno opravljanje dejavnosti, pri tem pa namen in
rezultat dejavnosti nista pomembni.
Oseba, ki
opravlja dejavnost se mora vpisati v ustrezen register. DURS bo
zoper osebe, ki bodo opravljale dejavnost neodvisno, samostojno in
trajno in ne bodo vpisane v ustrezen register, ustrezno ukrepal.
Oseba, ki opravlja dejavnost pa ni vpisana v ustrezen register v
skladu z 2. alinejo prvega odstavka 3. člena Zakona o preprečevanju
dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 UPB1 in
29/10; v nadaljevanju ZPDZC), opravlja delo na črno. Davčni organ
pa je skladno s prvim odstavkom 13. člena ZPDZC, pristojen za
izvajanje nadzora nad tovrstnimi kršitvami.
Splošno
pojasnilo v zvezi z dohodki iz dejavnosti je objavljeno na
spletni strani DURS.
Po
ZDoh-2 se dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela, ki ni
prejet iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja
dejavnosti, šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.
Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet
dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami,
ki je skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2, zmanjšan za
normirane stroške v višini 10 %. Po določbah desetega odstavka 127.
člena ZDoh-2 se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega
pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji
25 %.
Osebe, ki v
okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za
plačilo, so skladno z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 (Uradni
list RS, št. 96/12), pri opravljanju tega dela obvezno zavarovane
za invalidnost, in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni:
-
če
na podlagi tega dela niso vključene v zavarovanje po 18. ali 16.
členu ZPIZ-2 in
-
kadar se
plačilo za opravljeno delo ali storitev šteje za dohodek, ki ni
oproščen plačila dohodnine in ni drug dohodek po zakonu, ki ureja
dohodnino.
Iz
tega naslova se plačuje prispevek za posebne primere zavarovanja po
stopnji 8,85 %. Osnova za plačilo prispevka za posebne primere
zavarovanja je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma
storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja. Zavezanci
za plačilo tega prispevka so pravne in fizične osebe, pri katerih
zavarovanci iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2
dosegajo dohodke (prvi odstavek 154. člena ZPIZ-2). Glede na
navedeno se od dohodka, prejetega na podlagi avtorske pogodbe,
plača tudi prispevek za posebne primere zavarovanja.
Podrobno
pojasnilo na to temo je objavljeno – tukaj.
Če
dohodek na podlagi avtorske pogodbe izplača oseba, ki je plačnik
davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v obračunu
davčnega odtegljaja. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se po 58. členu
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB4,
32/2012 in 94/2012) šteje za plačnika davka.
Če
dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka (kot je primeroma
fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti), akontacijo dohodnine
ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve
mora davčni zavezanec vložiti do desetega dne v mesecu za pretekli
mesec pri davčnem organu.
Podrobno
pojasnilo v zvezi z vložitvijo napovedi je objavljeno na
spletni strani DURS.
Vir: Spletne strani
Davčne uprave Republike Slovenije [26.04.2013].
Vsebina pojasnila /
mnenja DURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in
podzakonski predpisi):
§
Zakon o preprečevanju
dela in zaposlovanja na črno - ZPDZC (Uradni list RS, št.
12/07-UPB1, 29/10-ZPDZC-B, 57/12-ZPDZC-C in
21/13-ZUTD-A).
§
Zakon o dohodnini -
ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I,
30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K in 94/12-ZDoh-2L).
§
Zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 (Uradni list RS, št.
96/12).
§
Zakon o davčnem
postopku - ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E
in 94/12-ZDavP-2F).
§
Sklep o določitvi
prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št.
25/13).
§
Pravilnik o vsebini
in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve
davčnemu organu – REK obrazci (Uradni list RS, št. 37/08, 64/08,
62/09, 22/10, 109/10 in 107/12).
§
Pravilnik o obrazcih
napovedi za odmero akontacije dohodnine, o obrazcih za napovedi za
odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja
premoženja v najem (Uradni list RS, št. 101/11 in
107/12).
OPOMBA: Zapis
zakonodaje, na katerem temelji mnenje DURS-MF, je pripis
uredništva.