Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Dohodnina/ …
DOHODEK IZ ZAPOSLITVE – Regres za
letni dopust
(podrobnejši opis, 1.
izdaja)
Pojasnilo FURS, brez številke, 27.05.2019 (datum objave)
V
Uradnem listu RS, št. 28/2019, z dne 3. 5. 2019, sta bili
objavljeni noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F, ki davčno
razbremenjujeta regres za letni dopust (v nadaljevanju: regres),
tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v
osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do
zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Davčno
ugodnejša obravnava regresa velja tudi za izplačila v letu 2019
pred objavo novel ZDoh-2U in ZPIZ-2F.
1.0 Davčna
obravnava REGRESA in obravnava z vidika prispevkov za socialno
varnost
13.
točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 določa,
da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva
regres za letni dopust, določen kot pravica iz delovnega razmerja v
skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in
sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji (v nadaljevanju: PP) po zadnjem podatku Statističnega
urada Republike Slovenije.
V
skladu s tretjim odstavkom 144. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 se prispevki za socialno varnost
(v nadaljevanju: prispevki) plačujejo od zneska regresa za letni
dopust, ki presega 100 % zadnje znane PP po podatkih Statističnega
urada Republike Slovenije. Če se regres izplača v dveh ali več
delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa
ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od
posameznih delov regresa.
Regres je v veljavni zakonodaji urejen v 131. členu Zakona o
delovnih razmerjih – ZDR-1, in sicer na način, da imajo delavci
pravico do regresa, če imajo pravico do letnega dopusta. Če ima
delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela dopusta, ima pravico
le do sorazmernega dela regresa. Če ima sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima tudi pravico do regresa
sorazmerno delovnemu času, razen, če ima sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem
zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. V skladu z
delovnopravno zakonodajo mora delodajalec izplačati regres
najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, razen ob
določenih izjemah (sklenitev pogodbe o zaposlitvi po tem datumu,
ali če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru
nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa,
vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta).
Pogoji za izplačilo regresa za letni dopust in drugačna (navadno
minimalna) višina regresa pa se lahko določajo tudi v drugih
zakonih, ki urejajo delovna razmerja. Tudi če je regres urejen v
specialnem zakonu glede na ZDR-1, se pri davčni obravnavi upošteva
13. točka prvega odstavka ZDoh-2 in tretja alineja tretjega
odstavka 144. člena ZPIZ-2.
Do
posebne davčne obravnave, kot je opredeljena za regres, ki je
določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z ZDR-1, so pod
enakimi pogoji upravičeni tudi tisti zavezanci, ki prejemajo
vsebinsko primerljive dohodke iz tujine.
V
skladu s šestim odstavkom 41. člena ZDoh-2 se pri regresu, ki se
všteva v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del
obveznih prispevkov, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov
plačevati delojemalec, glede na delež regresa, ki se všteva v
davčno osnovo.
1.1
Akontacija dohodnine od regresa
Akontacija dohodnine od regresa se obračuna v skladu s pravili iz
127. člena ZDoh-2. Če regres izplačuje glavni delodajalec po
ZDoh-2, se upošteva peti odstavek navedene določbe oz. se
akontacija obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega
dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega
dohodka, se regres kot dohodek, ki se praviloma nanaša na več
mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se
nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.
Če
regres izplačuje delodajalec, ki ni glavni delodajalec prejemnika,
se akontacija dohodnine obračuna po stopnji 25 % od davčne osnove,
v skladu s šestim odstavkom 127. člena ZDoh-2.
Glede
na trinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2, se pri regresu, če se
izplačuje v več delih, ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega
dela regresa ugotovi celotna višina regresa, ki se všteva v davčno
osnovo, in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že
plačane akontacije dohodnine od posameznih delov regresa.
Po
štirinajstem odstavku 127. člena ZDoh-2 zavezanec, če ne želi, da
se mu pri izračunu akontacije dohodnine od regresa, upošteva izvzem
iz davčne osnove po 13. točki prvega odstavka 44. člena tega
zakona, o tem obvesti delodajalca. V takem primeru bo delodajalec
ob izplačilu regresa obračunal in odtegnil akontacijo dohodnine.
Namen možnosti te izbire je v tem, da ima lahko delavec v
posameznem letu več kot enega izplačevalca teh dohodkov, ki med
sabo ne izmenjujejo informacij o izplačevanju dohodkov. Ker se na
letni ravni ugotavlja skupna višina dohodkov iz naslova regresa za
letni dopust, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, je zavezancu
omogočeno, da se ob izplačilu dohodka lahko izreče o neupoštevanju
davčno ugodnejše obravnave navedenih dohodkov, predvsem v oziru na
to, ali je do teh dohodkov upravičen pri več delodajalcih in ali
lahko pričakuje, da bo skupna letna vsota prejetega dohodka iz
naslova regresa presegala 100 % letne povprečne letne plače
zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, kar bi utegnilo
privesti do povečane obveznosti doplačila dohodnine na letni
ravni.
1.2
Vštevanje regresa v letno davčno osnovo za dohodnino
V
skladu s šestim odstavkom 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno
osnovo od regresa šteje vsota tega dohodka,
ki presega 100 % PP, preračunane na mesec, za leto, za katero se
dohodnina odmerja, po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije,
zmanjšana za prispevke, upoštevane pri določanju davčne osnove v
skladu z 41. členom tega zakona. V vsoto iz prejšnjega stavka se ne
šteje posamezno izplačilo tega dohodka, za katerega niso izpolnjeni
pogoji za davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena
tega zakona.
2.0
VSEBINSKA OPREDELITEV REGRESA, KI SE UGODNEJE DAVČNO
OBRAVNAVA
Za
vsebinsko opredelitev posameznega dohodka kot regres, ki se lahko
obravnava po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in po
tretji alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2, je ključna
pravica do tega dohodka po delovnopravni zakonodaji, med drugim
tudi upoštevanje časovne opredelitve pravice do izplačila
regresa.
Za
pravico, opredeljeno po delovnopravni zakonodaji, se šteje pravica,
opredeljena v zakonu, kolektivni pogodbi in kolektivnem ali
individualnem pravnem aktu delodajalca ter tudi pravica na podlagi
npr. sodne odločbe. Regres mora delodajalec v skladu z
delovnopravno zakonodajo izplačati najpozneje do 1. julija tekočega
koledarskega leta, razen ob določenih izjemah (npr. sklenitev
pogodbe o zaposlitvi po tem datumu, ali če je s kolektivno pogodbo
na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določen
kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra
tekočega leta). Izhajajoč iz navedenega se načeloma izplačila,
opredeljena kot regres na podlagi pravice, določene po 1. juliju
leta, davčno ne more obravnavati kot regres. Pravica do regresa
pomeni pravico delavca, zato mora biti višina regresa za letni
dopust vnaprej določena, vključno z navedbo, da bo izplačana v več
obrokih, nepogojna in neodvisna od bodočega poslovnega rezultata in
likvidnosti družbe, saj je to v korist in varstvo te delavčev
pravice, kar omogoča predvidljivost in tudi iztožljivost te
pravice.
Sodna
praksa Vrhovnega sodišča (npr. UPRS I U
29/2012 z dne 5. 12. 2013 in X Ips
335/2016) je že potrdila, da iz Zakona o delovnih razmerjih
(sicer starega, vendar imajo določbe v tem delu enako vsebino tudi
v ZDR-1) jasno izhaja, da je delodajalec dolžan izplačati celoten
regres v zakonskih rokih (to je do 1. julija tekočega koledarskega
leta). Navedeni roki tako zavezujejo delodajalca za celoten obseg
pravice in ne le za njeno minimalno višino. Navedeno pomeni, da
mora biti celoten regres (razen, ko je s kolektivno pogodbo na
ravni dejavnosti dogovorjeno, da se v primeru nelikvidnosti
delodajalca regres lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega
leta) izplačan najkasneje do 1. julija, ne glede na njegovo višino.
Dohodek, ki bi bil kot pravica določen v nasprotju z zakonom in kot
tak tudi izplačan, se z vidika davčne obravnave ne more obravnavati
po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in se šteje za drugi
dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celotnem izplačanem znesku
všteva v davčno osnovo.
Primer 1: Če se izplačilo regresa v višini 1.500 eur, po
sklepu delodajalca izvede v dveh delih, in sicer do 30. 6. 2019 v
višini 1.000 eur in v decembru 2019 v višini 500 eur se izplačilo v
mesecu decembru 2019 ne more davčno obravnavati po 13. točki prvega
odstavka 44. člena ZDoh-2 ampak se šteje za drug dohodek iz
delovnega razmerja, ki se v celotnem znesku všteva v davčno osnovo.
Pri predložitvi REK-1 obrazca se za izplačilo do 30. 6. 2019
predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1090 – regres, za
izplačilo v decembru pa REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1150
– Drugi dohodki iz delovnega razmerja.
Primer 2: Če se izplačilo zaostanka regresa za leto 2018
izvede v letu 2019 po odločbi delovnega inšpektorja, se to
izplačilo davčno obravnava v skladu s 13. točko prvega odstavka 44.
člena ZDoh-2 in tretjo alinejo tretjega odstavka 144. člena
ZPIZ-2.
Predhodno navedeno v zvezi s pogojem vsebine dohodka, ki se šteje
za regres, je treba smiselno upoštevati tudi pri določanju
neobdavčenega dela regresa za letni dopust v primerih, ko delavcu
pripada pravica do sorazmernega dela regresa po delovnopravni
zakonodaji. Če delodajalec delavcu kljub pravici do sorazmernega
dela regresa izplača celotni regres, se razlika izplačila nad
pravico šteje za drug prejemek iz delovnega razmerja, ki se v
celoti všteva v davčno osnovo za dohodnino ter osnovo za
prispevke.
Primer 3: Delodajalec junija izplača vsem delavcem regres v
višini PP, ki je zadnja znana na dan izplačila. Delavec, ki se je
zaposlil v aprilu, je upravičen le do sorazmernega dela regresa.
Izplačilo nad sorazmernim delom zneska regresa (3/12) se davčno
obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in mora
delodajalec o tem dohodku poročati ločeno, torej za sorazmerni del
regresa predloži REK-1 z navedbo vrste dohodka 1090 – regres, za
izplačilo ki presega sorazmerni del, pa REK-1 obrazec z navedbo
vrste dohodka 1150 – Drugi dohodki iz delovnega razmerja.
3.0
OPREDELITEV DATUMA IN OBDOBJA IZPLAČILA REGRESA
Upoštevaje 15. člen ZDoh-2 in drugi odstavek 158. člena ZPIZ-2 se
za določitev davčne obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov
upoštevajo predpisi, ki veljajo v času nastanka obveznosti.
Obveznost za plačilo akontacije dohodnine oziroma prispevkov
nastane v davčnem letu ko je dohodek pridobljen oziroma prejet.
Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je
kako drugače dan na razpolago fizični osebi. To pomeni, da se
regres, izplačan v letu 2019, obravnava upoštevaje določbo 13.
točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in določbo 109. člena
ZDoh-2, veljavno v davčnem letu 2019, ter upoštevaje tretjo alinejo
tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2, veljavno za leto 2019, in
sicer ne glede na to, na katero leto se pravica do regresa, ki se
izplačuje, nanaša.
4.0
OPREDELITEV OBRAČUNSKEGA OBDOBJA, V KATEREM SE UPOŠTEVA UGODNOST V
VIŠINI 100 % POVPREČNE PLAČE
Pri
opredelitvi obračunskega obdobja za določitev davčne ugodnosti in
ugodnosti v zvezi z določitvijo osnove za plačilo prispevkov
oziroma na katero obračunsko obdobje se aplicira določba, ki ureja
izračun in plačilo akontacije dohodnine in prispevkov v primeru
izplačila regresa v več delih, je potrebno upoštevati celotni
sistem dohodnine in prispevkov, pri čemer je pri slednjem treba
upoštevati tudi sistem določanja pravic po ZPIZ-2.
V
skladu s 15. členom ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni dohodki fizične
osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki
je enako koledarskemu letu. Upoštevaje navedeno določbo ter
dejstvo, da se regres šteje med dohodke, ki se vštevajo v letno
davčno osnovo, je obračunsko obdobje za določitev neobdavčenega
dela regresa davčno (koledarsko) leto, pri čemer se upoštevajo vsa
izplačila regresa v koledarskem letu, ne glede na to, na katero
leto se nanaša pravica do regresa, ki se izplačuje.
V
navedenem kontekstu je treba razumeti tudi določbo trinajstega
odstavka 127. člena ZDoh-2, ki določa izračun in plačilo akontacije
dohodnine v primerih, če se regres izplačuje v več delih. Šteje se,
da je regres za letni dopust izplačan v več delih in se pri
izračunu in plačilu akontacije dohodnine upošteva tudi določba
trinajstega odstavka 127. člena ZDoh-2, če je v koledarskem letu
prišlo do več izplačil regresa, in sicer ne glede na to, za katero
koledarsko leto se izplačuje pravica do regresa. Upoštevaje tudi
šesti odstavek 109. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteva
seštevek regresov, izplačanih v posameznem koledarskem letu pri
posameznem delodajalcu oziroma na letni ravni pri vseh
delodajalcih, ki ne presega 100 % PP oziroma pri letnem obračunu
dohodnine 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji,
preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja.
Pri
osnovi za plačilo prispevkov in pri določitvi izračuna in plačila
prispevkov za osebe v delovnem razmerju ni določeno obračunsko
obdobje na način kot za akontacijo dohodnine oziroma dohodnino,
prav tako pa tudi ni določen letni obračun in poračun prispevkov za
socialno varnost. Upoštevaje navedeno in povezavo med osnovo za
plačilo prispevkov in (pokojninsko) osnovo, ki je podlaga za odmero
temeljnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
(starostne pokojnine, predčasne pokojnine, invalidske pokojnine),
je treba določitev obračunskega obdobja za določitev ugodnosti za
plačilo prispevkov razumeti nekoliko drugače. Pokojnina se odmeri
od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov
zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili
plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Pri določitvi osnove za
odmero pravic za posamezno leto zavarovanja se upošteva osnove, od
katerih so bili plačani prispevki, glede na to, na katero leto se
dohodek, od katerega so bili plačani prispevki, nanaša in torej ne
oziraje na to, v katerem letu je bil dohodek prejet oziroma
izplačan. Upoštevaje navedeno je treba določiti obdobje oziroma
koledarsko leto, za katero se izplačuje pravica do regresa za letni
dopust in upoštevati določbo tretje alineje tretjega odstavka 144.
člena ZPIZ-2 v delu, ki določa izračun prispevkov v primerih, če se
regres izplačuje v dveh ali več delih, tako da se upošteva obdobje
(koledarsko leto), na katerega se posamezno izplačilo regresa
nanaša. Šteje se, da je regres za letni dopust izplačan v več delih
in se pri izračunu in plačilu prispevkov upošteva tudi določba
tretje alineje tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2, če se regres
izplačan v dveh ali več delih, nanaša na isto koledarsko obdobje,
in sicer ne glede na to, v katerem koledarskem letu je bil dohodek
v obliki regresa izplačan.
To
pomeni, da se v osnovo za plačilo prispevkov ne všteva seštevek
regresov, izplačanih za posamezno koledarsko leto pri posameznem
delodajalcu, ki ne presega 100 % na dan izplačila zadnje znane
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ne glede na to, v
katerem letu so bili izplačani.
Predhodno navedeno in navedeno v točki 3.0 je treba smiselno
upoštevati pri določanju neoprispevčenega dela regresa za primere,
ko je regres za posamezno leto izplačan v več delih, za katere
velja različna obravnava za izračun prispevkov (npr. različna
višina neobdavčenega dela). Primeroma bi lahko do take situacije
prišlo, ko je delodajalec pred 1. 1. 2019 izplačal del regresa,
drugi del istega regresa (torej regres za isto koledarsko leto) pa
po 1. 1. 2019. V teh primerih je treba zgolj del osnove od dohodka,
izplačanega po 1. 1. 2019, prilagoditi na novo določbo tretje
alineje drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2.
Primer 4 - izplačila regresa v letu 2019 v večih delih (ob
predpostavki, da gre za izplačilo regresa, ki je izplačan kot
pravica iz delovnega razmerja, v skladu s prej navedenimi
pojasnili):
1.
izplačilo
- Delodajalec je delavcu v decembru 2018 izplačal
regres za leto 2018 v višini 1.500,00 eur (zapoznelo izplačilo dela
pravice do regresa za leto 2018).
- Višina povprečne plače na dan izplačila v
decembru 2018 je bila 1.676,38 eur, 70 % povprečne plače znaša
1.173,47 eur.
- Osnova za prispevke 326,53 eur, obračunani
prispevki 72,17 eur.
2.
izplačilo:
- Dne 10.5.2019 je bil izplačan regres še za 2019
v višini 1.700,00 eur.
- Znesek povprečne plače na dan izplačila je
1.714,49 eur – od izplačila se ne obračuna akontacija dohodnine
niti prispevki.
3.
izplačilo:
- Dne 17.5.2019 delodajalec delavcu izplača še
500,00 eur regresa za leto 2018 (drugi del pravice do regresa za
leto 2018, zapoznelo izplačilo).
- Osnova za akontacijo dohodnine znaša 485,51 eur
(1.700,00 + 500,00 – 1.714,49) – seštejejo se vsa izplačila regresa
v letu 2019, ne glede na obdobje, na katero se dohodek nanaša.
- Osnova za prispevke znaša 285,51 eur (1.500,00
+ 500,00 – 1.714,49) – seštejejo se vsa izplačila regresa, ki se
nanašajo na pravico do regresa za leto 2018, ne glede na datum
izplačila; obračunani prispevki delojemalca 63,10 (285,51 * 22,1
%). Prispevki, ki so bili plačani v letu 2018, se pri obračunu
prispevkov v 2019 ne odštejejo (osnova za prispevke od tega
izplačila ne more presegati zneska tega izplačila - v tem primeru
500 eur).
Vir: Spletne strani Finančne
uprave Republike Slovenije [27.05.2019].
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
·Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št.
13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K,
40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št.
U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T in
28/19-ZDoh-2U.
·Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 96/12, 39/13-ZPIZ-A,
63/13-ZIUPTDSV, 99/13-ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415,
111/13-ZMEPIZ-1, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B, 95/14-ZUJF-C,
97/14-ZMEPIZ-1A, 90/15-ZIUPTD, 102/15-ZPIZ-2B, 40/17-ZPIZ-2D,
23/17-ZPIZ-2C, 65/17-ZPIZ-2E in 28/19-ZPIZ-2F.
·Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1, Uradni list RS, št.
21/13 (78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F, 52/16-ZDR-1A in
22/19-ZPosS.
·Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št.
13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G,
40/14-ZIN-B, 25/14-ZFU, 90/14-ZDavP-2H, 91/15-ZDavP-2I,
63/16-ZDavP-2J, 69/17 in 13/18-ZJF-H.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.