Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/KORONA-Info/Praksa-država/Pojasnila …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Številka: /
Datum: 31.08.2021
ODSOTNOST Z DELA IN VIŠINA
NADOMESTIL
Z
Zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) se je v
obdobju od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021 uredil interventni
ukrep nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali
nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti
varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Višina
nadomestila plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more
opravljati dela, je v ZNUPZ različno določena glede na razlog oz.
okoliščine, zaradi katerih je bil delavec v karanteni na domu.
V
skladu s prvim odstavkom 25. člena ZNUPZ je delavec, ki zaradi
karantene na domu ne more opravljati dela, upravičen do nadomestila
plače v skladu s tem zakonom. Višina nadomestila plače delavca, ki
zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, je v ZNUPZ
različno določena glede na razlog oz. okoliščine, zaradi katerih je
bil delavec v karanteni na domu, in sicer ZNUPZ v 27. členu določa
podlago odsotnosti z dela delavca v primeru karantene na domu po
stiku ali sumu stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo
med opravljanjem dela za delodajalca (80 odstotkov osnove), ter v
primeru karantene na domu po stiku z okuženo osebo v okviru
opravljanja dela za delodajalca (100 odstotkov osnove). Nadomestilo
plače pa ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji
(sedmi odstavek 27. člena ZNUPZ).
Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah
obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za
karanteno na domu (četrti odstavek 27. člena ZNUPZ) ter najpozneje
v treh delovnih dneh od prejema dokazila o napotitvi v karanteno na
domu to posredovati delodajalcu (peti odstavek 27. člena
ZNUPZ).
V
kolikor ima delavec, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati
dela, v skladu z ZNUPZ opravičeno podlago odsotnosti z dela, lahko
delodajalec, ki izpolnjuje pogoje iz sedmega odstavka 29. člena
ZNUPZ, uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače
za tega delavca, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za
delavca, ki je bil v karanteni na domu (četrti odstavek 25. člena
ZNUPZ).
Z
interventnim zakonom ZNUPZ se je torej v obdobju trajanja ukrepov
od 25. do 35. člena ZNUPZ (tj. od 1. julija 2021 do 31. decembra
2021) posebej uredila podlaga odsotnosti z dela delavcev, ki zaradi
karantene na domu v skladu s tem zakonom ne morejo opravljati dela.
V kolikor pa v primeru napotitve v karanteno na domu delavca ni
podana opravičena odsotnost delavca z dela v skladu z ZNUPZ, je
potrebno preveriti vse okoliščine posameznega primera in napotitev
v karanteno na domu ter nemožnost opravljanja dela presojati
znotraj vseh dejstev tudi v okviru drugih podlag odsotnosti z dela
v skladu z ZDR-1.
V
kolikor delavec zaradi karantene na domu ne more opravljati dela in
hkrati ni podana podlaga odsotnosti v skladu z ZNUPZ (27. člen
ZNUPZ), se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o ustrezni
podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene
odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in
je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca v skladu z ZDR-1.
V
zvezi z napotitvijo delavca v karanteno na domu še pojasnjujemo, da
v kolikor delodajalec delavcu v tem času organizira delo na domu,
potem delavec v tem času ni odsoten, ampak še vedno opravlja delo
in posledično za to obdobje prejme plačo.
Vir: Spletne strani MDDSZ
[02.09.2021].