Iz sklopa – modula:
STATISTIKA & INFO/Svet davkov/Zanimivosti/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za finance
Številka: 001-77/2025/2
Datum: 31.03.2025
POVIŠANJE PRISPEVKOV ZA
SAMOSTOJNE PODJETNIKE – Odgovori MF
Na
ministra za finance se je naslovilo vprašanje v zvezi s povišanjem
prispevkov za samostojne podjetnike. V vprašanju se ministra
sprašuje:
1. Ali je ministrstvo seznanjeno z navedeno
problematiko?
2. Kakšno je stališče ministrstva na očitke, da se
Slovenija uvršča med tiste evropske države, v kateri so samostojni
podjetniki najbolj izkoriščani?
3. Katere ukrepe načrtuje ministrstvo, da se prispevki ne
bodo drastično povečevali?
4. Katere ukrepe načrtuje ministrstvo, da bo poslovno
okolje za samostojne podjetnike boljše?
V
nadaljevanju na zastavljena vprašanja posredujemo odgovor
Ministrstva za finance:
Ministrstvo za finance se zaveda izzivov, s katerimi se soočajo
samostojni podjetniki, in ravno zato tudi redno spremlja situacijo
glede obremenitve samostojnih podjetnikov ter skrbno analizira
vplive zakonodajnih sprememb na poslovanje in konkurenčnost tega
segmenta. V sklopu naše odgovornosti natančno preučujemo različne
vidike obdavčitve in prispevkov ter iščemo rešitve, ki bodo
uravnotežile potrebe po zagotavljanju pravičnih javnih financ in
obremenitve za podjetnike. Slovenija se pri obremenitvah
samostojnih podjetnikov umešča v širši evropski kontekst. Pri
primerjavah z drugimi državami je treba upoštevati tako celotno
davčno breme kot tudi pravice, ki jih samostojni podjetniki
pridobijo z vplačanimi prispevki. Glede na podatke Evropske
komisije (Taxation trends 2024) se Slovenija po obremenitvi z davki
in prispevki za socialno varnost v letu 2022 uvršča na 13. mesto, s
37,5 % BDP (povprečje EU 40,7 % BDP). Pri tem pa je najvišja
obremenitev pri prispevkih za socialno varnost, saj med EU državami
Slovenija s 16,0 % BDP dosega 1. mesto, medtem ko povprečje EU
držav znaša 14, 1 % BDP.
Zavedati pa se moramo, da je s plačevanjem prispevkov za socialno
varnost posameznikom zagotovljena socialna varnost in temelji na
pravicah, ki so zapisne že v Ustavi Republike Slovenije. V njej je
določeno, da je Slovenija socialna država in zagotavlja svojim
državljanom sistem socialne varnosti, ki temelji na vzajemnosti in
medgeneracijski solidarnosti. K uresničevanju pravic iz naslova
socialne varnosti pa državljani prispevamo s plačevanjem
prispevkov. Zagotavljanje določene ravni socialne varnosti je
pomembno. O tem v Sloveniji obstaja širši družbeni konsenz, pa tudi
širši evropski socialno-ekonomski model temelji na socialnem
konceptu. Pristopi držav, ki ga zavzamejo pri financiranju socialne
varnosti, pa so seveda različni. V državah, kjer se večji del
socialne varnosti zagotavlja preko socialnih zavarovanj, je delež
prispevkov za socialno varnost običajno višji. Določene države,
kjer v sisteme socialnih zavarovanj vstopa tudi država iz splošnih
davčnih virov, pa je običajno delež prispevkov nižji, zato pa delež
davkov bistveno višji.
Sistem določanja obveznih prispevkov za socialno varnost sicer sodi
v pristojnost Ministrstva za zdravje, ki vodi pripravo ter tudi
usklajevanje morebitnih sprememb na področju zdravstvenih
prispevkov, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, ki vodi spremembe na področju pokojninskega in
invalidskega zavarovanja ter Ministrstva za solidarno prihodnost,
ki ureja sistem pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe. Naša naloga
kot Ministrstva za finance je predvsem zagotavljanje, da so vsi
predlogi posameznih resornih politik dolgoročno finančno vzdržni,
ob upoštevanju širših makroekonomskih vplivov. Pri tem pa je tudi
glavni cilj, ki mu ob analiziranju predlogov sledimo, predvsem ta,
da plačevanje različnih oblik prispevkov zagotavlja čim boljšo
uravnoteženost načel solidarnosti in enakosti.
Zavarovalna osnova samostojnih podjetnikov je v skladu z Zakonom o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju dobiček, ugotovljen v
skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani
obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje
in povečanje davčne osnove. Pri tem pa se navedeni dobiček za
določitev zavarovalne osnove še dodatno zmanjša za 25 %. Enako kot
to velja pri izplačilu plače je minimalna zavarovalna osnova za
plačilo prispevkov za socialno varnost samostojnih podjetnikov
določena v višini 60 % zadnje znane letne povprečne plače,
preračunane na mesec. Slednje pomeni, da se minimalni prispevki za
socialno varnost vsako leto spremenijo, saj je to neposredno
povezano z rastjo povprečne bruto plače v Sloveniji, enako kot se
nominalno zvišujejo prispevki tudi pri izplačilu plače. To pomeni,
da spremembe niso zgolj posledica morebitnega zvišanja stopenj
prispevkov ali uvedbe novih prispevkov. Skupna stopnja prispevkov
za socialno varnost je bila od leta 2002 do 2024 nespremenjena in
je znašala 38,2 %. Z letom 2024 pa se je minimalni prispevek
zvišal, poleg zgoraj omenjenega tudi zaradi uvedbe obveznega
zdravstvenega prispevka (v letu 2024 je ta znašal 35 € na mesec, od
1. marca 2025 dalje pa znaša 37,17 € na mesec). Z letom 2025 je
trenutno glavni razlog za zvišanje minimalnega prispevka rast
povprečne bruto plače. Leta 2024 je ta znašala 2.394,92 € na mesec,
kar predstavlja 7,8-odstotno rast v primerjavi z letom prej.
Samostojni podjetniki prispevajo in pridobivajo vse pravice iz
naslova socialne varnosti enako kot zaposleni, a imajo, kot že
povedano, bistveno drugačen sistem določanja zavarovalne osnove.
Obvezne nominalne prispevne stopnje so usklajene in samostojni
podjetniki plačajo prispevno stopnjo, ki je enaka vsoti stopenj, ki
jo plačujejo zaposleni in delodajalci. Vendar pa je, kot je bilo
omenjeno zavarovalna osnova drugačna in predvsem je bistveno
drugačno tudi število samostojnih podjetnikov v primerjavi z
zaposlenimi, ki plačujejo prispevke od minimalne zavarovalne
osnove. Namreč skoraj 80 % samostojnih podjetnikov plačuje
prispevke za socialno varnost od minimalne zavarovalne osnove,
medtem ko je zaposlenih le okoli 25 %. Glede na omenjeno pa kljub
vsemu velja poudariti, da slednje ne zagotavlja enake obravnave
različnih zavarovancev glede na obveznosti (znesek plačanih
prispevkov) in pravice, ki iz tega naslova izhajajo.
Ne
glede na vse si na Ministrstvu za finance ves čas prizadevamo za
zagotavljanje stabilnega, konkurenčnega in fleksibilnega poslovnega
okolja za samostojne podjetnike. Cilj je ustvariti okolje, kjer
bodo podjetniki imeli vse pogoje za razvoj svojih idej in za
doseganje uspeha na globalni ravni. Seveda pa tu ni zgolj davčna
politika ključna in najbolj pomembna, temveč je pomembno usklajeno
delovanje na različnih področjih. Zavedamo se, da je ključno
sodelovanje z različnimi pristojnimi ministrstvi, da se oblikujejo
različni podporni ukrepi v smeri spodbujanja inovacij in
podjetništva, kot tudi zagotavljanja boljše socialne varnosti za
samostojne podjetnike.
Vir: Spletne strani DZ RS [11.04.2025].