Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Davčni postopek in davčna služba/Podzakonski akti
- ZDavP/ …
Na podlagi 14.,
14.g, 17., 36., 37., 51., 57., 58., 61., 79., 101., 102., 124.,
152., 207., 255.e, 255.f, 266., 266.f, 297. in 358. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 31/12, 94/12,
101/13-ZDNepr, 11/13, 22/14-odl. US, 25/14-ZFU, 40/14-ZIN-B, 90/14,
91/15, 63/16,
69/17 in 13/18-ZJF-H) izdaja minister za
finance
PRAVILNIK
o izvajanju zakona
o davčnem postopku
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
Uradni list RS, št.:
·
141/06 (30.12.2006; veljavnost od 01.01.2007; uporaba od
01.01.2007),
·
46/07 (29.05.2007; veljavnost od 30.05.2007; uporaba od
30.05.2007),
·
102/07 (09.11.2007; veljavnost od 10.11.2007: uporaba od
10.11.2007),
·
28/09 (10.04.2009; veljavnost od 11.04.2009; uporaba od
11.04.2009),
·
101/11 (12.12.2011; veljavnost od 27.12.2011; uporaba od
27.12.2011),
·
24/12 (30.03.2012; veljavnost od 31.03.2012; uporaba od
31.03.2012),
·
32/12-ZDavP-2E (04.05.2012; veljavnost od 05.05.2012; uporaba od
05.05.2012),
·
19/13 (04.03.2013; veljavnost od 05.03.2013; uporaba od
05.03.2013),
·
45/14 (20.06.2014; veljavnost od 21.06.2014; uporaba od
21.06.2014),
·
97/14 (30.12.2014; veljavnost od 01.01.2015; uporaba od
01.01.2015),
·
39/15 (05.06.2015; veljavnost od 06.06.2015; uporaba od
06.06.2015),
·
40/16 (06.06.2016; veljavnost od 07.06.2016; uporaba od
07.06.2016),
·
85/16 (28.12.2016; veljavnost od 01.01.2017; uporaba od
01.01.2017),
·
30/17 (16.06.2017; veljavnost od 01.07.2017; uporaba od
01.07.2017),
·
37/18 (01.06.2018; veljavnost od 16.06.2018; uporaba od
16.06.2018).
Datum veljavnosti NUPB: od 16.06.2018
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 16.06.2018 naprej
PRVI DEL
SPLOŠNO
1. člen
(splošno)
Ta pravilnik
podrobneje ureja izvajanje Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS,
št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 –
ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIB-B, 90/14, 91/15 in
63/16).
2. člen
(uporaba
pojmov)
Če ni s tem
pravilnikom določeno drugače, pojem »davčni organ« pomeni Finančno
upravo Republike Slovenije.
DRUGI
DEL
OBLIKA IN NAČIN
IZDAJANJA ZAVEZUJOČIH INFORMACIJ TER VIŠINA STROŠKOV
3. člen
(vloga za izdajo
zavezujoče informacije)
(1) Za vlogo
zavezanca za davek za izdajo zavezujoče informacije iz 14. člena
ZDavP-2 se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni
postopek glede sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, in glede
načina vlaganja vloge. V vlogi mora biti navedena oseba za
komunikacijo z davčnim organom, in sicer z osebnim imenom, delovnim
mestom in telefonsko številko oziroma naslovom, ki omogoča hitro
komunikacijo.
(2) Sestavine
vloge, ki jih določa 14. člen ZDavP-2, morajo biti označene in
poimenovane tako, da je ločevanje med njimi jasno. Morebitne
priloge morajo biti zaporedno oštevilčene in besedilo vloge se mora
sklicevati nanje.
4. člen
(obvestilo)
Obvestilo o tem, da
bo davčni organ izdal zavezujočo informacijo, obsega
zlasti:
1. zavezanca za
davek, ki se mu bo izdala zavezujoča informacija;
2. ugotovitev, da
je vloga formalno popolna in razumljiva;
3. predpise, v
zvezi s katerimi se bo izdala zavezujoča informacija;
4. rok, predviden
za izdajo;
5. oceno stroškov z
morebitno zahtevo za predplačilo;
6. osebe za
komunikacijo med zavezancem za davek in davčnim organom.
5. člen
(sestavine
zavezujoče informacije)
Zavezujoča
informacija se izda v obliki pisnega dokumenta, ki vsebuje zlasti
naslednje sestavine:
1. ime davčnega
organa, ki je zavezujočo informacijo izdal, in datum
izdaje;
2. kratek opis
ravnanja z vlogo in opis zahteve zavezanca za davek skupaj s
prilogami;
3. ime zavezanca za
davek, ki se mu izdaja zavezujoča informacija;
4. izrecno navedbo,
da se izdaja zavezujoča informacija o določeni davčni
obravnavi;
5. opis nameravanih
transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov;
6. vsebino
zavezujoče informacije;
7. izjavo davčnega
organa, da ga zavezujoča informacija zavezuje, in obdobje, za
katero zavezuje;
8. opozorilo o
preklicu zavezujoče informacije;
9. opozorilo o
nadomestitvi zavezujoče informacije;
10. stroške, ki jih
nosi zavezanec za davek v zvezi z izdajo zavezujoče
informacije.
6. člen
(stroški)
(1) Davčni organ
zaračuna zavezancu za davek stroške za pripravo zavezujoče
informacije v višini 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500
eurov.
(2) Če davčni organ
oceni, da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli
2 000 eurov, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60%
ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z
obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije.
(3) Po posredovanju
informacije organ zaračuna stroške in prosilcu izda račun v skladu
s tem členom. V primeru, da predplačilo presega zaračunane stroške,
davčni organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni
znesek. Če pa zaračunani stroški presegajo znesek predplačila,
prosilec razliko plača v skladu s četrtim odstavkom tega
člena.
(4) Zavezanec za
davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in
sicer v petnajstih dneh od prejema računa.
DRUGI A. DEL
IZVAJANJE VNAPREJŠNJEGA CENOVNEGA SPORAZUMA
6.a člen
(faze vnaprejšnjega cenovnega sporazumevanja)
Vnaprejšnje cenovno sporazumevanje (v nadaljnjem besedilu: APA
sporazum) obsega naslednje faze:
a) predpriprava,
b) vložitev vloge za sklenitev APA sporazuma,
c) sklepanje in podpis APA sporazuma,
d) spremljanje izvajanja APA sporazuma.
6.b člen
(predpriprava)
(1) Davčni zavezanec vloži pri davčnem organu pisno pobudo za
sklenitev APA sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pisna pobuda).
(2) Davčni zavezanec v pisni pobudi navede:
– firmo, sedež (naslov) in davčno številko davčnega zavezanca,
– pooblaščenca, če se pobuda predlaga po pooblaščencu,
– povezane osebe, ki vstopajo v transakcije, ki bi bile predmet APA
sporazuma, vključno z navedbo držav, v katerih se nahajajo,
– vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali
večstranski),
– kratko predstavitev organizacijske strukture in poslovanja
davčnega zavezanca in skupine mednarodnega podjetja, katerega del
je davčni zavezanec,
– kratek opis transakcij s povezanimi osebami, ki bi bile predmet
APA sporazuma, ter njihovo vrednostno opredelitev,
– predlog metodologije za določitev transferne cene za transakcije,
ki bi bile predmet sporazuma.
(3) Davčni organ po vložitvi pisne pobude za sklenitev
dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma pri pristojnem organu
države povezane osebe oziroma povezanih oseb pridobi informacijo,
ali obstaja interes za sklenitev APA sporazuma in z odgovorom
pristojnega organa države povezane osebe oziroma povezanih oseb
seznani davčnega zavezanca.
(4) Na razgovoru davčni zavezanec in davčni organ izmenjata
stališča o:
– namenu in ciljih davčnega zavezanca in davčnega organa glede
sklenitve APA sporazuma,
– vrsti APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali
večstranski),
– primerni metodologiji za določitev transferne cene,
– vrsti in obsegu dokumentacije ter analizah, potrebnih za
sklenitev APA sporazuma,
– roku za predložitev vloge,
– času, potrebnem za sklenitev APA sporazuma,
– času veljavnosti APA sporazuma,
– tem, da lahko APA sporazum na zahtevo davčnega zavezanca vpliva
na pretekla davčna obdobja na način, določen z zakonom, če je bilo
dejansko stanje transakcij, ki bi bile predmet sporazuma, enako v
preteklih davčnih obdobjih,
– drugih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sklenitev APA
sporazuma.
(5) Po opravljenem razgovoru, ki se lahko opravi v več krogih,
davčni zavezanec lahko vloži pisno vlogo za sklenitev APA
sporazuma.
6.c člen
(vloga za sklenitev APA sporazuma)
(1) Vloga za sklenitev APA sporazuma vsebuje:
– navedbo davčnega organa, kateremu se pošilja,
– podatke o davčnem zavezancu: firma, sedež (naslov) in davčna
številka predlagatelja APA sporazuma ter kontaktne podatke osebe
(ime in priimek, elektronski naslov), odgovorne za izvajanje APA
sporazuma,
– navedbo pooblaščenca, če se vloga vlaga po pooblaščencu,
– podatke o povezanih osebah, ki sodelujejo v transakcijah, ki so
predmet APA sporazuma (firma, sedež (naslov), davčna številka in
država povezane osebe),
– vrsto, obseg in vrednost transakcij, ki so predmet APA
sporazuma,
– vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski APA
sporazum),
– čas veljavnosti APA sporazuma,
– navedbo dejstev in okoliščin, dogovorjenih na razgovoru, ter
drugih dejstev in okoliščin, pomembnih za sklenitev APA
sporazuma.
(2) Če davčni zavezanec vloži vlogo za sklenitev dvostranskega ali
večstranskega APA sporazuma, vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje
tudi:
– navedbo člena mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega
obdavčevanja, ki ureja postopek skupnega dogovarjanja in omogoča
vnaprejšnje cenovno dogovarjanje,
– navedbo, ali je v zvezi s predmetom APA sporazuma (transakcijo)
odprt ali zaključen postopek nadzora v državi povezane osebe,
– navedbo, ali je bila v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA
sporazuma, že oblikovana rešitev v postopku skupnega
dogovarjanja,
– navedbo, ali bo predmet APA sporazuma vplival na povezane osebe
iz držav, ki ne sodelujejo pri takem dogovarjanju,
– navedbo, ali je davčni zavezanec ali njegova povezana oseba
obvestil oziroma obvestila pristojni organ druge države o nameri
sklenitve APA sporazuma,
– navedbo, ali je bil v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA
sporazuma, že sklenjen APA sporazum.
(3) K vlogi se priloži:
– letna poročila povezanih oseb, s katerimi potekajo transakcije,
ki so predmet APA sporazuma, iz katerih so razvidni premoženjsko in
finančno poslovanje ter poslovni izid, vključno z davčnimi
obračuni, za tri predhodna davčna obdobja, ki so že zaključena,
– splošno in posebno dokumentacijo iz prvega odstavka 382. člena
ZDavP-2 v obsegu, pomembnem za sklenitev APA sporazuma,
– navedba in opis kritičnih predpostavk, njihov vpliv na izbrano
metodologijo za določanje transfernih cen ter na kakšen način bi
lahko njihova sprememba ogrozila celovitost predlagane
metodologije,
– opis predlagane metodologije za transferne cene v zvezi s
predmetom APA sporazuma z navedbo razlogov, zakaj je z vidika
neodvisnega tržnega načela predlagana metodologija
najprimernejša,
– finančne in ekonomske analize za dokazovanje primernosti
predlagane metodologije za določanje transfernih cen, vključno z
napovedjo razvoja transakcije, ki je predmet APA sporazuma,
– pogodbe, ki so podlaga za transakcijo, ki je predmet
sporazuma,
– predlog, kako se bodo izvajale morebitne prilagoditve zaradi
sprememb kritičnih predpostavk v okviru APA sporazuma ali ko se
bodo dejanski rezultati davčnega zavezanca razlikovali od tistih,
ki so bili določeni v APA sporazumu,
– pooblastilo pooblaščencu, če se vloga vlaga po pooblaščencu,
– dokumentacija, dogovorjena na razgovoru, ter druga dokumentacija,
ki izkazuje izpolnjevanje pogojev za sklenitev APA sporazuma
(izkazuje neodvisno tržno načelo idr.),
– prevod vloge in dokumentacije v angleškem jeziku, če je predmet
sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma.
(4) Davčni zavezanec o novih okoliščinah, ki nastanejo po vložitvi
vloge v zvezi s predmetom APA sporazuma in vplivajo na sklenitev
APA sporazuma, nemudoma obvesti davčni organ.
6.č člen
(kritične predpostavke)
(1) Kritične predpostavke se določijo glede na predmet APA
sporazuma, gospodarsko okolje, vrsto posla in metodologijo za
določanje transfernih cen.
(2) Kritične predpostavke iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo
predpostavke v zvezi z:
– zakoni o obdavčenju, z ZDavP-2 in mednarodnimi pogodbami o
izogibanju dvojnega obdavčevanja,
– predpisi, ki se nanašajo na predmet in vsebine APA sporazuma,
– tarifami, dajatvami, uvoznimi omejitvami,
– gospodarskimi oziroma ekonomskimi pogoji, tržnim deležem, tržnimi
pogoji, končnimi prodajnimi cenami in obsegom prodaje,
– vrsto sredstev, funkcij in tveganj davčnega zavezanca in
povezanih oseb, ki sodelujejo v transakciji,
– menjalnimi tečaji, obrestnimi merami, bonitetnimi ocenami in
kapitalsko strukturo,
– načinom računovodenja, vključno s spremembami pri posameznih
računovodskih kategorijah,
– številom in pravno organizacijsko obliko davčnega zavezanca in
povezanih oseb, ki sodelujejo v transakcijah, in spremembami v
načinu njihovega poslovanja.
(3) Identifikacija kritičnih predpostavk mora temeljiti na
zanesljivih in neodvisnih podatkih.
(4) Kritične predpostavke morajo biti izbrane tako, da APA sporazum
odraža neodvisno tržno načelo.
6.d člen
(sklepanje in podpis APA sporazuma)
(1) APA sporazum se sklene v skladu z veljavnimi predpisi o
obdavčenju in ZDavP-2.
(2) Davčni organ in davčni zavezanec v fazi sklepanja APA sporazuma
sodelujeta in se usklajujeta glede vseh določb APA sporazuma. Po
doseženem dogovoru podpišeta APA sporazum.
(3) APA sporazum se sklene za največ pet let z možnostjo
podaljšanja.
(4) APA sporazum vsebuje in določa zlasti:
– uvod,
– stranke APA sporazuma,
– obveznosti in roke, ki jih morajo izpolnjevati stranke APA
sporazuma in posledice njegovega neizpolnjevanja (določila o
prenehanju veljavnosti idr.),
– začetek veljavnosti APA sporazuma in časovno obdobje veljavnosti
APA sporazuma,
– navedbo zakonov o obdavčenju in drugih predpisov, na katerih
temelji APA sporazum,
– predmet APA sporazuma,
– kritične predpostavke, na katerih temelji APA sporazum,
– parametre za sprejemljive odmike od posameznih kritičnih
predpostavk in način izvajanja s tem povezanih morebitnih
prilagoditev zaradi sprememb kritičnih predpostavk,
– podrobnosti o metodologijah za določitev transferne cene,
– obveznost hrambe dokumentacije o poročanju v času veljavnosti APA
sporazuma,
– določila o spremembi APA sporazuma.
(5) Če se sklepa dvostranski ali večstranski APA sporazum, se
skupni dogovori pristojnih organov po mednarodnih pogodbah o
izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanjem besedilu: MAP
APA), ki tako dogovarjanje omogočajo, uveljavijo v APA
sporazumu.
(6) V času trajanja MAP APA davčni zavezanec ves čas sodeluje z
davčnim organom.
(7) Če davčni organ prejme pobudo za sklenitev dvostranskega ali
večstranskega APA sporazuma od pristojnega organa države povezane
osebe, od davčnega zavezanca – povezane osebe v Sloveniji pridobi
informacijo o interesu za sklenitev APA sporazuma.
(8) Davčni zavezanec – povezana oseba v 30 dneh od zahteve davčnega
organa iz prejšnjega odstavka pisno sporoči, ali je zainteresirana
za sklenitev APA sporazuma. To sporočilo se šteje za pisno pobudo
iz 6.b člena tega pravilnika.
(9) Če je APA sporazum sklenjen med davčnim organom in davčnim
zavezancem brez dogovarjanja (ne gre za dvostranski sporazum) s
pristojnim organom države, v kateri je povezana oseba davčnega
zavezanca v transakciji rezident, in APA sporazum določa pogoje, ki
lahko povzročijo obdavčitev, ki ni v skladu z mednarodno pogodbo o
izogibanju dvojnega obdavčevanja z državo, katere rezident je
povezana oseba, se uporabijo določbe iz mednarodne pogodbe o
izogibanju dvojnega obdavčevanja.
6.e člen
(spremljanje APA sporazuma)
(1) Če so na podlagi prvega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od
kritičnih predpostavk v skladu z merili, določenimi z APA
sporazumom, davčni zavezanec opravi prilagoditev in o tem poroča
davčnemu organu hkrati s predložitvijo obračuna davka od dohodkov
pravnih oseb v skladu s 358. členom ZDavP-2.
(2) Če na podlagi drugega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od
kritičnih predpostavk niso v skladu z merili, določenimi v APA
sporazumu, davčni zavezanec v 30 dneh od ugotovitve odmikov o njih
poroča davčnemu organu.
(3) Davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom tega člena poroča o
veljavnosti kritičnih predpostavk tako, da davčnemu organu pošlje
podatke, ki izkazujejo:
– uporabo dogovorjene metodologije pri dejanskih podatkih davčnega
zavezanca za posamezno leto,
– izpolnjevanje kritičnih predpostavk in izračune zaradi morebitnih
prilagoditev.
6.f člen
(sprememba APA sporazuma)
(1) Davčni organ s sodelovanjem davčnega zavezanca v fazi
spremljanja izvajanja APA sporazuma preuči, če je zaradi odmika pri
posamezni kritični predpostavki metodologija, določena v APA
sporazumu, primerna. Če metodologija, določena v APA sporazumu, ni
primerna, se APA sporazum v skladu s 14.č členom ZDavP-2
spremeni.
(2) Davčni organ in davčni zavezanec o spremembah iz prejšnjega
odstavka skleneta dodatek k APA sporazumu, ki vsebuje tudi datum,
od katerega spremembe učinkujejo.
(3) Spremembo APA sporazuma zahteva davčni zavezanec ali davčni
organ, če meni, da so nastale okoliščine, zaradi katerih sklenjen
APA sporazum ni več primeren.
(4) Če se davčni zavezanec in davčni organ o spremembi sporazuma ne
dogovorita, APA sporazum preneha veljati v skladu z drugim
odstavkom 14.d člena ZDavP-2. Davčni organ seznani davčnega
zavezanca o dnevu prenehanja veljavnosti APA sporazuma.
6.g člen
(podaljšanje APA sporazuma)
(1) APA sporazum se lahko podaljša, če so okoliščine glede predmeta
APA sporazuma, nespremenjene.
(2) Davčni zavezanec šest mesecev pred potekom veljavnosti APA
sporazuma pošlje davčnemu organu pisno pobudo za njegovo
podaljšanje. Glede podaljšanja se smiselno uporabijo določbe tega
dela pravilnika.
6.h člen
(plačilo)
(1) Davčni zavezanec za postopek sklepanja APA sporazuma plača
15.000 eurov.
(2) Davčni zavezanec za podaljšanje veljavnosti sklenjenega APA
sporazuma plača 7.500 eurov.
(3) Če do sklenitve APA sporazuma ne pride zaradi razlogov, ki niso
na strani zavezanca, se davčnemu zavezancu vrne pavšalni znesek v
višini 5.000 eurov.
TRETJI
DEL
FIZIČNI,
ORGANIZACIJSKI IN TEHNIČNI UKREPI TER POSTOPKI ZA VAROVANJE
PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
7. člen
(pomen
izrazov)
V tem delu
uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. podatki, ki so
davčna tajnost: podatki, ki so kot taki opredeljeni v 15. členu
ZDavP-2;
2. dokument:
izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran,
fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače
zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in
je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
3. dokument v
elektronski obliki: dokument, ki je zapisan v elektronski
(digitalni ali analogni) obliki in je prejet po elektronski poti
ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov (na primer: magnetni
trak, magnetni disk, optični disk, silicijeva ploščica in podobno
dalje) oziroma je izdelan pri organu v elektronski obliki ter
vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
4. dokument v
fizični obliki: dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča
reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali
sorodnih tehnologij (na primer: na papirju, filmu ali drugem
nosilcu) ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
5. vhodni dokument:
izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in je
pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
6. izhodni
dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ posredoval
drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
7. lastni dokument:
izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je
pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu
naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
8. obravnava
podatkov, ki so davčna tajnost: kakršno koli delovanje ali niz
delovanj, ki se izvaja v zvezi s podatki, ki so davčna tajnost,
zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje,
prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba,
razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na
razpolago, razvrstitev ali povezovanje, izbris ali uničenje;
obravnava podatkov je lahko ročna ali avtomatizirana;
9. avtomatizirana
obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: obravnava podatkov s
sredstvi informacijske in komunikacijske tehnologije.
8. člen
(namen ukrepov
varovanja)
Namen ukrepov in
postopkov varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, je preprečiti
njihovo nepooblaščeno obravnavo, tako da se:
1. izhodni
dokumenti označijo na način, iz katerega je razvidno, da vsebujejo
podatke, ki so davčna tajnost;
2. varujejo
prostori davčnega organa;
3. varuje strojna
ter sistemska in aplikativna programska računalniška oprema, s
katero se obravnavajo podatki, ki so davčna tajnost;
4. preprečuje
nepooblaščen dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, pri njihovem
prenosu vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in
omrežjih;
5. omogoča poznejše
ugotavljanje, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost,
posredovani drugim naslovnikom ali drugače obravnavani, pri
avtomatizirani obravnavi podatkov pa tudi, kdo jih je obravnaval,
in
6. zagotavlja
izvajanje informacijske varnostne politike organa.
II. OZNAČEVANJE
PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
9. člen
(oznaka)
(1) Vsak dokument
mora biti vidno in v neskrajšani obliki označen z oznako »DAVČNA
TAJNOST«, ki se mora jasno razlikovati od drugih zapisov. Vsaka
stran mora imeti na dnu strani navedeno zaporedno številko strani
glede na skupno število strani dokumenta.
(2) Vsi dokumenti
iz prejšnjega odstavka, v fizični ali elektronski obliki, morajo
imeti oznako vidno odtisnjeno s štampiljko, natiskano, natipkano,
napisano, naslikano ali pritrjeno z etiketo, nalepko ali podobnimi
primernimi sredstvi.
(3) Če dokumenta ni
mogoče označiti na način iz prejšnjega odstavka, mora biti označen
na drug primeren način, iz katerega je razvidno, da vsebuje
podatke, ki so davčna tajnost.
(4) Z oznako iz
prvega odstavka tega člena se ne označujejo vhodni in lastni
dokumenti.
10. člen
(uporaba predpisov
o poslovanju z dokumentarnim gradivom)
(1) Za
evidentiranje dokumentov se uporabljajo določila predpisov, ki
urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim
gradivom.
(2) V dokumentu se
pred šifro zadeve ali dosjeja označi, da gre za te podatke, in
sicer z velikima tiskanima črkama »DT«.
11. člen
(obveznost
označevanja)
Če dokument ni bil
označen že ob njegovi sestavi, ga je dolžan označiti zaposleni pri
davčnem organu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje
organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, pripravi dokument za
odpravo.
III. VAROVANJE
PROSTOROV
12. člen
(splošni varnostni
ukrepi)
(1) Prostori, v
katerih so dokumenti, strojna in programska oprema, morajo biti
praviloma varovani z organizacijskimi ter fizičnimi oziroma
tehničnimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam dostop do
podatkov, ki so davčna tajnost (v nadaljnjem besedilu: varovani
prostori).
(2) Ključi
varovanih prostorov se uporabljajo in hranijo v skladu s hišnim
redom. Ključi se ne puščajo v ključavnici na zunanji strani
vrat.
(3) Zaposleni pri
davčnem organu morajo preprečiti, da bi se nepooblaščene osebe
seznanile s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti ne smejo puščati
dokumentov na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda
vanje.
(4) Zaposleni pri
davčnem organu, ki delajo v varovanih prostorih, morajo nadzorovati
prostor in ob zapustitvi prostora zakleniti elektronsko in drugo
strojno opremo, ustrezno zavarovati dokumente ter zavarovati
prostor pred nepooblaščenim vstopom.
(5) Po končani
izdelavi dokumentov morajo zaposleni pri davčnem organu poskrbeti
za uničenje pomožnega gradiva (na primer: poskusnih oziroma
neuspešnih izpisov, matric, izračunov in grafikonov, skic in
podobnega), ki so ga uporabili oziroma je nastalo pri izdelavi
dokumenta.
(6) Dokumenti, ki
se hranijo zunaj varovanih prostorov (hodniki, skupni prostori in
podobno dalje), morajo biti stalno zaklenjeni.
13. člen
(označevanje
prostorov)
Podatki, ki so davčna tajnost, se lahko obravnavajo samo v
določenem, vidno označenem in zaščitenem prostoru oziroma objektu.
Prostor oziroma objekt mora biti označen z opozorilom: »Vstopate v
območje obravnavanja podatkov, ki so davčna tajnost. Izvajajo se
predpisani varnostni postopki in ukrepi.«. Osnovna barva opozorila
je siva, podlaga napisa in obroba oznake sta rumeni, napis je črne
barve. Obrazec opozorila iz tega člena »Oznaka zaščitenega prostora
oziroma objekta« se objavi na spletni strani Finančne uprave
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava).
14. člen
(prostori,
namenjeni poslovanju s strankami)
(1) Pri obravnavi
podatkov, ki so davčna tajnost, morajo zaposleni pri davčnem organu
zagotoviti, da stranki ne razkrijejo podatkov, ki se nanašajo na
druge stranke, oziroma morajo preprečiti, da bi se druge stranke
seznanile z vsebino, ki se ne nanaša nanje.
(2) V prostorih, ki
so namenjeni poslovanju s strankami, dokumenti in računalniški
ekrani ne smejo biti nameščeni tako, da bi imele stranke lahko
vpogled vanje.
15. člen
(prostori z
osrednjo informacijsko in komunikacijsko opremo)
Za prostore, v
katerih je nameščena osrednja informacijska in telekomunikacijska
oprema za obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost (strežniki,
diskovne enote, usmerjevalniki in podobno dalje), poleg drugih
pravil, določenih v tem delu, veljajo še naslednja
pravila:
1. zadrževanje
zaposlenih pri davčnem organu v teh prostorih, razen tistih, ki v
njih opravljajo večino svojih delovnih obveznosti ali je njihova
prisotnost nujno potrebna za nemoteno opravljanje delovnih nalog,
ni dovoljeno;
2. obiski drugih
oseb so dovoljeni samo v spremstvu najmanj enega zaposlenega pri
davčnem organu, če ni s tem pravilnikom drugače
določeno;
3. obiski
serviserjev informacijske ali telekomunikacijske opreme so
dovoljeni samo na poziv vzdrževalne službe, serviserja pa mora med
obiskom nadzorovati zaposleni pri davčnem organu ali uslužbenec
varnostne službe;
4. prepovedano je
kajenje in uporaba odprtega ognja;
5. prepovedano je
nameščanje začasne električne napeljave;
6. hramba papirja
oziroma drugega materiala je dovoljena samo v količinah, ki so
nujno potrebne za nemoten potek dela;
7. omare oziroma
pisalne mize, v katerih so shranjeni mediji, morajo biti vedno
zaprte.
IV. VAROVANJE
STROJNE TER SISTEMSKE IN APLIKATIVNE PROGRAMSKE RAČUNALNIŠKE OPREME
IN PODATKOV, KI SE OBDELUJEJO Z RAČUNALNIŠKO OPREMO
16. člen
(splošni varnostni
ukrepi)
(1) Strojno in
programsko opremo, ki je v organu namenjena za avtomatizirano
obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost, je dovoljeno uporabljati
le za izvajanje nalog organa.
(2) Strojno in
programsko opremo iz prejšnjega odstavka lahko uporablja le
zaposleni pri davčnem organu za izvajanje tistih nalog, za katere
je odgovoren. Poleg neposrednih uporabnikov imajo dostop do te
opreme tudi zaposleni pri davčnem organu, ki opremo vzdržujejo, ter
pogodbeno vezani zunanji vzdrževalci in serviserji, vendar le
kolikor je to potrebno za vzdrževanje, servisiranje in
podobno.
(3) Vsako okvaro
oziroma izpad strojne ali programske opreme iz prvega odstavka tega
člena, ki zahteva poseg usposobljenega vzdrževalca, je treba takoj
javiti pristojni organizacijski enoti organa, ki določi, v skladu s
predpisanim režimom vzdrževanja, kako se bo okvara
odpravila.
(4) Dostop do
strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena mora
biti varovan tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenim
zaposlenim pri davčnem organu.
(5) Vsak poseg,
spreminjanje ali dopolnjevanje strojne in programske opreme iz
prvega odstavka tega člena, je dovoljen samo na podlagi odobritve
pooblaščenega zaposlenega pri davčnem organu.
17. člen
(sistem gesel za
avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov)
(1) Pristop do
podatkov z uporabo aplikativne programske opreme se varuje s
sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov
programov in podatkov.
(2) Sistem za
avtorizacijo in identifikacijo iz prejšnjega odstavka mora
omogočati možnost naknadnega ugotavljanja, kdaj so bili podatki, ki
so davčna tajnost, obravnavani ter kdo jih je
obravnaval.
(3) Pooblaščena
oseba določi režim dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja
gesel.
V. PRENOS PODATKOV,
KI SO DAVČNA TAJNOST
18. člen
(način prenosa
podatkov, ki so davčna tajnost)
(1) Podatke, ki so
davčna tajnost, je dovoljeno prenašati z informacijskimi,
telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le ob izvajanju postopkov
in ukrepov, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop do teh
podatkov.
(2) Dokumenti se
zunaj podatkovno komunikacijskega omrežja državnih organov (HKOM)
ne smejo posredovati v elektronski obliki brez
šifriranja.
VI. EVIDENTIRANJE,
UNIČEVANJE IN ARHIVIRANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
19. člen
(evidenca razkritja
podatkov, ki so davčna tajnost)
(1) Vsaka evidenca,
v kateri se hranijo podatki, ki so davčna tajnost, mora ne glede na
to, kako je vodena, v primeru posredovanja teh podatkov, vsebovati
tudi podatke o razkritjih podatkov, ki so davčna
tajnost.
(2) Podatki o
razkritjih iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti zlasti možnost
ugotavljanja:
– kateri podatki in kdaj so bili poslani;
– komu so bili
posredovani;
– na kakšni pravni podlagi so bili poslani.
20. člen
(uničevanje
podatkov, ki so davčna tajnost)
(1) Organ mora
zagotoviti uničevanje odpadnih dokumentov na način, ki zanesljivo
onemogoči branje oziroma dostop do dela ali do vseh podatkov ali
njihovo obnovo.
(2) Na način iz
prejšnjega odstavka mora organ zagotoviti tudi uničevanje pomožnega
gradiva, ki je bilo uporabljeno ali je nastalo ob pripravi
dokumentov iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(uporaba predpisov
o arhiviranju)
Dokumenti se
arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko
gradivo.
VII. ODGOVORNOST ZA
IZVAJANJE UKREPOV IN POSTOPKOV VAROVANJA
22. člen
(neposredno
izvajanje postopkov in ukrepov)
(1) Za neposredno
izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje podatkov, ki so davčna
tajnost, so odgovorni: predstojniki organov in njihovi namestniki,
predstojniki posameznih organizacijskih enot organov in njihovi
namestniki ter vsi vodje notranjih organizacijskih enot organov in
njihovi namestniki.
(2) Osebe iz
prejšnjega odstavka morajo:
– poslovanje
organizacijskih enot, katerih predstojniki oziroma vodje so,
organizirati tako, da zagotovijo spoštovanje določb tega dela
pravilnika in drugih predpisov o varovanju podatkov, ki so davčna
tajnost;
– seznaniti
zaposlene pri davčnem organu z dolžnostjo varovati podatke, ki so
davčna tajnost.
23. člen
(dolžnosti
zaposlenih pri davčnem organu)
(1) Vsak zaposleni
pri davčnem organu, ki se v okviru opravljanja svojega dela pri
organu seznani s podatki, ki so davčna tajnost, mora izvajati
predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje teh
podatkov.
(2) Z vsebino
dokumentov, ki jih uporablja pri svojem delu, zaposleni pri davčnem
organu ne sme seznaniti drugih zaposlenih pri davčnem organu, če to
ni nujno potrebno za opravljanje njihovih delovnih
nalog.
(3) Zaposleni pri
davčnem organu, ki ugotovijo, da se je s podatki, ki so davčna
tajnost, seznanila nepooblaščena oseba, so to dolžni nemudoma
sporočiti vodji organizacijske enote, v kateri so
zaposleni.
(4) Če se dokument
izgubi, mora zaposleni pri davčnem organu o tem takoj obvestiti
vodjo organizacijske enote, v kateri je zaposlen, sam pa ukreniti
vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, v katerih je dokument
izginil, ter da se preprečijo škodljive posledice in zavarujejo
sledi.
TRETJI A. DEL
PRIMERI, V KATERIH SE PLAČILA ZA DOBAVLJENO BLAGO IN OPRAVLJENE
STORITVE TER DRUGA PLAČILA NE NAKAZUJEJO NA TRANSAKCIJSKE
RAČUNE
23.a člen
(1) Oseba iz prvega odstavka
36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni
dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe:
1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37.
člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15, 55/15 in 63/16, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);
2. dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz
obdavčitve z dohodnino, razen 1. točke 32. člena ZDoh-2, če
posamično plačilo po tej točki presega 420 eurov;
3. dividend in obresti, ki ne
presegajo 50 eurov;
4. dividend, obresti in drugih
plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške
storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na
račune skrbniških storitev oziroma storitev
gospodarjenja;
5. prejemkov iz 3. in 4. točke 107. člena ZDoh-2;
6. prejemkov iz četrtega odstavka 108. člena ZDoh-2;
7. prejemkov od kmetijskih
pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo
fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne
presegajo 125 eurov;
8. sredstev, v primeru prenosa
sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni
sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi
ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi
skladi;
9. sredstev, v primeru
neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova
investicijskih kuponov vzajemnega sklada;
10. drugih dohodkov, če se
prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je
opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod
pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o
obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek
nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z
zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne
organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne
skupnosti;
11. dobitkov od iger na srečo,
ki se v skladu z 19. členom ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po
ZDoh-2.
(2) V primeru, ko je oseba iz
prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična oseba, ki opravlja
dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni
dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične
osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420
eurov.
(3) V primeru, ko je
izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in
opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na
transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja
dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.
ČETRTI
DEL
POŠILJANJE PODATKOV
O PRILIVIH NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE FIZIČNIH OSEB
24.
člen
(pošiljanje
podatkov o prilivih na transakcijske račune fizičnih
oseb)
(1) Ponudniki
plačilnih storitev mesečno pošiljajo podatke Generalnemu finančnemu
uradu Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
GFU FURS) o prilivih na transakcijske račune fizičnih
oseb.
(2) Ponudniki
plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke o vseh prilivih v
posameznem mesecu, po posameznih valutah.
25.
člen
(način
pošiljanja podatkov)
(1) Podatki iz
prejšnjega člena se pošiljajo v elektronski obliki z uporabo metod
spletnega servisa v skladu s komunikacijskim standardom za
izmenjavo sporočil ZBS B2B.
(2) Podatki o
prilivih na transakcijske račune se pošiljajo v XML datoteki, ki
vsebuje naslednje elemente:
1. podatke o
ponudniku plačilnih storitev:
– leto in mesec, na
katerega se podatki nanašajo,
– davčno številko
ponudnika plačilnih storitev,
2. podatke za
posamezni transakcijski račun fizične osebe:
– številko
transakcijskega računa,
– davčno številko
fizične osebe,
– znesek prometa v
dobro,
– oznako
valute.
(3) Ponudniki
plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke iz prejšnjega
odstavka četrti delovni dan po izteku meseca za pretekli mesec.
Podatke pošljejo za vse transakcijske račune, ki jih vodijo, tudi
če sprememb na teh računih v obdobju od zadnjega poročanja ni
bilo.
PETI DEL
PREDLOŽITEV OBRAČUNA DAVKA NA PODLAGI SAMOPRIJAVE IN V POSTOPKU
DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
26. člen
(predložitev
obračuna davka)
(1) Davčni zavezanec prikaže premalo obračunane davke in
pripadajoče obresti v zvezi s predložitvijo davčnega obračuna na
podlagi samoprijave ali predložitvijo davčnega obračuna v postopku
davčnega inšpekcijskega nadzora, ki vsebujeta podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– vrsti obračuna,
– vrsti obveznosti,
– številki inšpekcijske zadeve, če se predlaga obračun v postopku
davčnega inšpekcijskega nadzora,
– obdobju, višini davka in roku za plačilo premalo obračunanega
oziroma neobračunanega davka,
– znesku obresti od poteka roka za plačilo do plačila davka na
podlagi samoprijave ali v postopku davčnega inšpekcijskega
nadzora,
– datum plačila davka in obresti,
– kraju in datumu predložitve obračuna davka na podlagi samoprijave
ali v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora.
(2) Obrazca za predložitev podatkov iz prejšnjega odstavka »Podatki
v zvezi s predložitvijo obračuna na podlagi samoprijave oziroma v
postopku DIN« oziroma »Obračun DDV in DFS v postopku DIN« sta
objavljena na spletni strani finančne uprave.
PETI A. DEL
DOLOČITEV PLAČNIKA DAVKA
26.a člen
(plačnik davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena
ZDavP-2)
(1) Za plačnika davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2
se šteje oseba, ki za račun upravičenca do dohodka, ki je zavezanec
za davek po zakonu o obdavčenju, prejme dohodek, od katerega se v
skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje
in plačuje davčni odtegljaj, ko oseba, ki jo tak dohodek bremeni in
davčnega odtegljaja ni izračunala, odtegnila in plačala, ne pozna
in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca do
dohodka.
(2) Za osebo iz prvega odstavka tega člena se šteje pravna oseba
oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem
pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in je v skladu z
zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident
Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju
poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji).
(3) Za osebo iz
prvega odstavka tega člena, ki jo dohodek bremeni, ne velja
obveznost dostave podatkov davčnemu organu o plačilu dohodka osebi,
ki se po 1. točki drugega odstavka 58. člena ZDavP-2 šteje za
plačnika davka.
26.b člen
(izjeme glede predlaganja izjav iz 58. člena ZDavP-2)
Obveznost predlaganja izjav po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 v
povezavi z desetim odstavkom 58. člena ZDavP-2 ne velja za
centralno klirinško depotno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji,
če za tuji račun prejme dohodek iz nematerializiranega finančnega
instrumenta, ki ima vir v Sloveniji, ter za posamičnega člana take
centralne klirinško depotne družbe, če prejme tak dohodek od take
centralne klirinško depotne družbe.
ŠESTI
DEL
VIŠINA NAJVIŠJEGA
POVRAČILA STROŠKOV PRAVNEGA ZASTOPANJA IN STROKOVNE
POMOČI
27. člen
(stroški za
pooblaščence, ki so odvetniki)
Za pooblaščence, ki
so odvetniki, se stroški odmerijo po odvetniški tarifi. Uradna
oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z
odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v
višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so priglašeni višji
stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba
ustrezno zniža.
28.
člen
(stroški za
pooblaščence, ki niso odvetniki)
Za pooblaščence,
ki niso odvetniki, se stroški odmerijo po pravilih njihovega
stanovskega združenja, če so člani takega združenja, vendar ne več,
kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi. Uradna oseba
mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu s pravili
njihovega stanovskega združenja oziroma odvetniško tarifo. Povrnejo
se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jih določajo
pravila stanovskega združenja oziroma odvetniška tarifa; če so
priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih
uradna oseba ustrezno zniža.
28. člen
(stroški za
pooblaščence, ki niso odvetniki)
(1) Pooblaščencem, ki so
člani stanovskega združenja, se stroški odmerijo po pravilih
njihovega stanovskega združenje, vendar ne več, kot je določeno za
odvetnike po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so
priglašeni stroški v skladu s pravili njihovega stanovskega
združenja oziroma odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski
stroški zastopanja v višini, kot jih določajo pravila stanovskega
združenja oziroma odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški
ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno
zniža.
(2) Pooblaščencem, ki niso
člani stanovskega združenja, se stroški odmerijo po predpisih, ki
urejajo povračilo stroškov pooblaščencev v upravnem
postopku.
SEDMI
DEL
PODROBNEJŠI
KRITERIJI ZA ODPIS, DELNI ODPIS, OBROČNO PLAČILO IN ODLOG PLAČILA
DAVČNEMU ZAVEZANCU – FIZIČNI OSEBI
29. člen
(ugotavljanje
dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja)
(1) Pred
izdajo odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu zapadle davčne
obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi
podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih
pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih
dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov davčnega
zavezanca – fizične osebe (v nadaljevanju tega dela: davčni
zavezanec) in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega
zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere
in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov.
(2) Pred
izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne
obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi
podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih
pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih
dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov
in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju
upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov.
(3)
Višina dohodkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se
ugotavlja za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge, če gre za
redne dohodke, ki so jih davčni zavezanec ali njegovi družinski
člani prejemali mesečno. Višina dohodkov, ki jih davčni zavezanec
ali njegovi družinski člani niso prejemali redno vsak mesec, kot na
primer dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, regres, odpravnina, jubilejne in
druge nagrade, dohodek iz kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in
drugi izredni dohodki, se ugotavlja za zadnjih 12 mesecev pred
vložitvijo vloge in se upošteva kot mesečni dohodek v višini 1/12
prejetega.
(4) Za
družinskega člana po tem pravilniku se štejejo osebe, ki z davčnim
zavezancem živijo v skupnem gospodinjstvu in so z njim v krvnem
sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega
kolena, ali če z njim živijo v zakonski zvezi oziroma v dalj časa
trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja
zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot
zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v
registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali so z davčnim
zavezancem v svaštvu do vštetega drugega kolena. Za družinskega
člana se štejejo tudi pastorek, posvojenec oziroma potomec
partnerja v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po
zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne
posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni
zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako
se za družinske člane štejejo tudi člani kmečkega gospodinjstva, ki
niso v sorodstvenem razmerju in se lahko štejejo za vzdrževane
člane po 115. členu ZDoh-2.
30. člen
(definicija
dohodkov)
(1)
Dohodki po tem delu pravilnika so vsi dohodki in prejemki davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov po ZDoh-2, ne glede na
vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so
obdavčljivi ali ne, zmanjšani za normirane ali dejanske stroške,
priznane po ZDoh-2, ter za davek in obvezne prispevke za socialno
varnost, obračunane od teh dohodkov. Ne glede na prejšnji stavek se
kot dohodek štejejo tudi dediščine in darila, prejeta v
denarju.
(2) Kot
dohodki po tem delu pravilnika se ne štejejo dohodki, ki so prejeti
z določenim namenom porabe, ki ni preživljanje davčnega zavezanca
in njegovih družinskih članov, kot na primer:
– pomoči
in drugi podobni prejemki (prejeti za odpravo posledic naravnih
nesreč, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za pomoč in
postrežbo),
–
povračila stroškov, neobdavčljiva po ZDoh-2 (materialni stroški za
rejenca, varovanca oziroma oskrbovanca, potni stroški, stroški za
prehrano),
–
subvencije (za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, regresirano
šolsko prehrano, nakup mesečnih vozovnic za prevoze učencev,
dijakov in študentov, varstvo in vzgojo otrok v vrtcih).
31. člen
(zmanjšanje
dohodka)
(1) Kot
dohodek se ne štejejo dohodki, ki jih je davčni zavezanec ali
njegov družinski član prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec
ali njegov družinski član nehal prejemati pred vložitvijo vloge in
ni začel prejemati drugih rednih mesečnih dohodkov.
(2) Pri
ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin, ki jih
je v obdobju, za katero se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec
ali kateri od njegovih družinskih članov plačal za osebo, ki z
njimi ne živi v skupnem gospodinjstvu.
(3) Višina
preživnine iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po sporazumu o
razvezi zakonske zveze, po sporazumu o dodelitvi otrok ali sodni
odločbi o razvezi in dodelitvi otrok. O plačilu preživnine je
davčni zavezanec dolžan predložiti dokazilo o nakazilu zneska na
račun upravičenca oziroma pisno izjavo upravičenca, da je
preživnino prejel.
32. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 32. člena (5. člen
Pravilnika-101/11).
33. člen
(definicija
prihrankov)
(1) Prihranki po
tem delu pravilnika so denarna sredstva davčnega zavezanca in
njegovih družinskih članov v domači in tuji valuti, ki jih imajo na
dan vložitve vloge, zlasti pa so to denarna sredstva na
transakcijskih računih, hranilne vloge in druga denarna sredstva po
izjavi davčnega zavezanca.
(2) Prihranki in
njihova vrednost se ugotavljajo iz obvestila banke ali hranilnice o
stanju na transakcijskem računu, kopije hranilne knjižice, kopije
varčevalne ali druge knjižice, kopije pogodbe o varčevanju, kopije
pogodbe o vezavi depozita in izjave stranke.
34. člen
(definicija
premoženja)
(1) Premoženje po
tem delu pravilnika je vse premično in nepremično premoženje
davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v
lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi
vloge, pa na dan pridobitve.
(2) Pristojni
davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva
zlasti:
– stanovanja,
stanovanjske hiše in garaže;
– poslovne prostore
in poslovne stavbe;
– prostore za
počitek in rekreacijo;
– vodna
plovila, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo vodna plovila,
vpisana v ustrezen register;
– stavbna
zemljišča;
– kmetijska in
gozdna zemljišča;
– drugo nepremično
premoženje;
– vozila in
prikolice;
– vrednostne
papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo gospodarske
družbe;
– dragocenosti,
zbirateljske predmete, starine in nakit v višini najmanj 5
minimalnih plač.
(3) Kot premoženje
se ne upošteva:
– stanovanje
oziroma stanovanjska hiša, ki jo davčni zavezanec uporablja za
stalno bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima stalnega
bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za začasno
prebivanje;
– predmeti, ki so v
skladu s 177. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne izvršbe;
– eno osebno
vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih plač.
35. člen
(ugotavljanje
premoženja in njegove vrednosti)
(1) Premoženje in vrednost premoženja se ugotavljata iz podatkov,
pridobljenih iz evidenc davčnega organa, evidenc drugih organov in
predloženih dokazov davčnega zavezanca. Če vrednosti ni mogoče
ugotoviti na podlagi podatkov iz prejšnjega stavka, se vrednost
premoženja ugotavlja na podlagi primerljive tržne vrednosti
istovrstnega premoženja, razen če ta pravilnik določa drugače.
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek se šteje, da je vrednost vozil, ki so bila prvič
registrirana najmanj deset let pred letom, v katerem se ugotavlja
njihova vrednost, in vrednost vozil s prostornino motorja do 1500
ccm, ki so bila prvič registrirana najmanj šest let pred letom, v
katerem se ugotavlja vrednost, manjša od 12 minimalnih plač.
Njihove vrednosti se zato ne ugotavlja, razen če imajo davčni
zavezanec in njegovi družinski člani več vozil.
(3) Obstoj
vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu
vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o
vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se
upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v
sredstvih javnega obveščanja, oziroma na drug ustrezen način, če
vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev.
(4) Višina
poslovnih deležev v odstotku se ugotavlja iz izpisa iz sodnega
registra, njihova vrednost pa se ugotavlja iz zaključne bilance
stanja za preteklo poslovno leto.
36. člen
(merila za
dovolitev odloga oziroma obročnega plačila ter rok za
plačilo)
(1) Davčni organ
lahko dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne
obveznosti davčnemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana,
ugotovljeni v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, ne
presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka
po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
(2) Davčni organ
lahko dovoli obročno plačilo davčne obveznosti davčnemu zavezancu,
če višina davčne obveznosti presega višino rednih mesečnih dohodkov
davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ugotovljenih v
skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika.
(2) O roku za
plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini ter o rokih za
plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino
dohodkov, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom tega
pravilnika, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih
družinskih članov ter višino davčne obveznosti.
37. člen
(merila za odpis in
delni odpis)
(1) Davčni organ
lahko delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na
družinskega člana, ugotovljeni v skladu 30. in 31. členom tega
pravilnika, ne presegajo 1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega
dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in
obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov,
premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov.
(2) Davčni organ
lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki
na družinskega člana, ugotovljeni v skladu 30. in 31. členom tega
pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po
zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno
ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca
in njegovih družinskih članov.
38. člen
(odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo v izjemnih
primerih)
(1) V
primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali
drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega
zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko
davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega
pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli
odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi
plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in
njegovih družinskih članov.
(2)
Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen
v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred
nastankom okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3)
Okoliščine iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec dokazuje
z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne
lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj okoliščin iz prvega odstavka,
kot na primer odločba o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči
davčnemu zavezancu, poročilo centra za socialno delo o težki
družinski situaciji davčnega zavezanca, odločba Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
39. člen
(vloga za delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo
davka v primeru ogroženega preživljanja)
(1) Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo
davka po prvem odstavku 101. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
– družinskih članih davčnega zavezanca,
– zahtevku (delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo
davka),
– davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva delni odpis,
odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka,
– višini dohodkov, prihrankov in premoženjskem stanju davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov,
– plačani preživnini, če davčni zavezanec 12 mesecev pred
vložitvijo vloge ne živi skupaj z osebo, za katero plačuje
preživnino,
– oceni škode zaradi naravne nesreče in prejetih sredstvih za
popravo škode, če vlaga vlogo zaradi izjemnih primerov, določenih v
38. členu tega pravilnika,
– zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali njegovih družinskih
članov, če vlaga vlogo zaradi izjemnih primerov, določenih v 38.
členu tega pravilnika,
– premoženju, ki znaša v vrednosti najmanj petih minimalnih plač,
če vlaga vlogo za delni odpis ali odpis.
(2) Davčni zavezanec v vlogi poda soglasje, da lahko davčni organ
podatke o dohodkih, prihrankih in premoženjskem stanju za davčnega
zavezanca in njegove družinske člane pridobiva iz svojih evidenc in
evidenc drugih organov.
(3) K vlogi se priložijo:
– dokazilo o višini preživnine, ki jo je davčni zavezanec ali
družinski član plačal za osebo, ki ne živi z njim v skupnem
gospodinjstvu (sporazum o razvezi zakonske zveze, sporazum o
dodelitvi otrok, sodna odločba o razvezi in dodelitvi otrok,
dokazilo o nakazilu preživnine na račun upravičenca oziroma pisna
izjava upravičenca, da je preživnino prejel),
– dokazilo o zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali družinskega
člana, če zavezanec kot razlog za odpis, delni odpis, odlog oziroma
obročno plačilo navaja bolezen,
– dokazilo o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, in
dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode,
– dokazilo o lastništvu premoženja davčnega zavezanca ali
družinskega člana v vrednosti najmanj petih minimalnih plač,
– pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga
pooblaščenec, in
– druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za delni
odpis, odpis, odlog ali obročno plačilo davka, če je ogroženo
preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(4) Obrazec »Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno
plačilo davka za fizične osebe« se objavi na spletni strani
finančne uprave.
OSMI DEL
NAČIN IN KRITERIJI
ZA UGOTAVLJANJE HUJŠE GOSPODARSKE ŠKODE
40. člen
(kriterija za odlog in obročno plačevanje)
Kriterija
za odlog in obročno plačevanje v skladu s 102. členom ZDavP-2, ki
ju davčni organ pred izdajo odločbe o odlogu plačila oziroma
obročnem plačevanju davka ugotavlja na podlagi podatkov,
pridobljenih iz lastnih evidenc, evidenc drugih organov ter
predloženih dokazov davčnega zavezanca, sta:
–
davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda in
– odlog
plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo
preprečitev hujše gospodarske škode.
41. člen
(trajnejša nelikvidnost)
(1) Šteje
se, da je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben
pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne
izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov.
(2)
Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev,
dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni trajneje
nelikviden, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega
želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.
42. člen
(izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na
katere davčni zavezanec ni mogel vplivati)
Šteje se,
da je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz
razlogov, na katere ni mogel vplivati, če je izguba sposobnosti
pridobivanja prihodkov nastala zaradi:
– začetih stečajnih
postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih
poslovnih partnerjih;
– ukrepov tuje
države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi
katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti;
– dlje časa
trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi
bolezni;
– neizpolnjevanja
pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih
partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja
terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja
posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za
katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;
– izrednih in
nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino
prihodkov;
– naravnih in
drugih nepredvidenih nesreč.
43. člen
(hujša gospodarska škoda)
(1) Šteje
se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je
davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost
pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel
vplivati.
(2)
Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo
preprečitev hujše gospodarske škode, mora zavezanec izkazati s
pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi
odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi,
pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter z
drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo
pokazali v kasnejših obdobjih.
(3) Za obveznosti, ki so nastale do začetka postopka preventivnega
finančnega prestrukturiranja oziroma poenostavljene prisilne
poravnave se šteje, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz prvega
in drugega odstavka tega člena, če je sodišče izdalo pravnomočni
sklep o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem
prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi
na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje.
43.a člen
(vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše
gospodarske škode)
(1) Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka po prvem odstavku
102. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
– zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka),
– davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva odlog ali
obročno plačilo davka,
– sezonski dejavnosti, če jo davčni zavezanec opravlja,
– trajnejši nelikvidnosti,
– izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere
ni mogel vplivati,
– grožnji hujše gospodarske škode,
– tem, da bi mu odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje
davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode,
– potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju
ali potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi določb
zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje, če z njim izkazuje hujšo
gospodarsko škodo.
(2) K vlogi se priložijo:
– bilanca stanja,
– izkaz poslovnega izida,
– izpiski o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o
morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini
za šest mesecev pred vložitvijo vloge,
– izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom
zapadlosti,
– predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja,
– potrdilo o zdravstvenem stanju, če davčni zavezanec dokazuje
izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi dlje časa
trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni,
– pravnomočni sklep sodišča o potrditvi sporazuma o preventivnem
finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni
poravnavi, če z njim dokazuje hujšo gospodarsko škodo,
– pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga
pooblaščenec, in
– druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali
obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode.
(3) Obrazec »Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru
hujše gospodarske škode« se objavi na spletni strani finančne
uprave.
OSMI A. DELOBRAZEC VLOGE ZA ODLOG OZIROMA
OBROČNO PLAČILO DAVKA V POSEBNIH PRIMERIH
43.b člen
(vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z
zavarovanjem)
(1) Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem po
prvem odstavku 103. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
– zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka),
– davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva odlog oziroma
obročno plačilo davka,
– vrsti zavarovanja davčne obveznosti.
(2) Če se kot vrsta zavarovanja predlaga vknjižba zastavne pravice,
mora vloga vsebovati izjavo, s katero davčni zavezanec dovoljuje
davčnemu organu vknjižbo zastavne pravice.
(3) K vlogi se priložijo:
– instrument zavarovanja (bančna garancija, garantno pismo,
cirkulirani certificirani ček, avalirana menica, gotovinski polog,
drug instrument zavarovanja), ki bo zanesljivo zagotovil plačilo
davka,
– izpisek iz zemljiške knjige o lastništvu nepremičnin,
– potrdilo KDD – Centralne klirinško depotne družbe o imetništvu
vrednostnih papirjev,
– dokazilo o lastništvu vozil,
– soglasje dolžnika o obstoju in višini terjatve,
– pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga
pooblaščenec, in
– druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali
obročno plačilo davka z zavarovanjem.
(4) Davčni zavezanec – fizična oseba v vlogi poda soglasje, da
lahko davčni organ podatke o lastništvu nepremičnin, imetništvu
vrednostnih papirjev in lastništvu vozil za davčnega zavezanca
pridobiva iz evidenc drugih organov in oseb.
(5) Obrazec »Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z
zavarovanjem« se objavi na spletni strani finančne uprave.
43.c člen
(vloga za obročno plačilo davka fizične osebe v največ treh
mesečnih obrokih)
(1) Vloga za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih
po drugem odstavku 103. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlago vlaga pooblaščenec,
– zahtevku (obročno plačilo davka),
– davčni obveznosti oziroma o davkih, za katere zahteva obročno
plačilo davka.
(2) Obrazec »Vloga za obročno plačilo davka fizične osebe v največ
treh mesečnih obrokih« se objavi na spletni strani finančne
uprave.
DEVETI
DEL
NAČIN PREDLOŽITVE
INSTRUMENTA ZAVAROVANJA, KRITERIJI ZA DOLOČITEV NJEGOVE VIŠINE IN
NAČIN SPROSTITVE OZIROMA UNOVČITVE GLEDE IZPOLNITVE OZIROMA PLAČILA
DAVČNE OBVEZNOSTI
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
44. člen
(smiselna uporaba
tega dela)
Določbe tega dela
pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje izpolnitve
oziroma plačila davčne obveznosti z drugimi instrumenti
zavarovanja, ki jih lahko predlaga zavezanec za davek na podlagi
drugega odstavka 117. člena ZDavP-2, ter za predložitev ustreznega
instrumenta za zavarovanje plačila varščine pred začetkom javne
dražbe na podlagi četrtega odstavka 196. člena ZDavP-2.
45. člen
(predložitev instrumenta zavarovanja in vsebina potrdila o
sprejemu instrumenta zavarovanja)
(1) Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri davčnem
organu.
(2) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje
davčne obveznosti, ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o:
1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za
identifikacijo vložnika),
2. davčni obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja
(številko sklepa, ki ga je izdal davčni organ idr.),
3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,
4. vrsti zavarovanja,
5. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci
predloženih instrumentov zavarovanja,
6. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja
potrdilo,
7. datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje
potrdila.
(3) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje
uvoznih, izvoznih in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu
oziroma izvozu blaga, ter obresti in stroškov postopka (v
nadaljnjem besedilu: carinske obveznosti), ki ga izda davčni organ,
vsebuje podatke o:
1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za
identifikacijo vložnika),
2. carinski obveznosti, za katero je predložen instrument
zavarovanja,
3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,
4. vrsti zavarovanja,
5. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila
drugih carinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko
še nastale,
6. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila
carinskih obveznosti, če je zavarovanje predloženo za tretjo osebo,
ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik,
7. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci
predloženih instrumentov zavarovanja,
8. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja
potrdilo,
9. datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje
potrdila.
(4) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje
plačila trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljnjem besedilu:
trošarinska obveznost), ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke
o:
1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za
identifikacijo vložnika),
2. trošarinski obveznosti, za katero je predložen instrument
zavarovanja,
3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,
4. vrsti zavarovanja,
5. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila
drugih trošarinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi
lahko še nastale,
6. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci
predloženih instrumentov zavarovanja,
7. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja
potrdilo,
8. datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje
potrdila.
II. BANČNA
GARANCIJA IN GARANTNO PISMO
46. člen
(bančna garancija
in garantno pismo)
(1) Davčni organ
lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in
garantno pismo samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v
nadaljnjem besedilu: garant), ki jo kot garanta prizna davčni
organ.
(2) Davčni organ
prizna kot garanta banko, ki:
1. je pridobila
dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij ali
2. je upravičena
opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike
Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(3) Davčni organ
prizna kot garanta zavarovalnico, ki:
1. je pridobila
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje
kavcijskega zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih
pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali
2. je upravičena
opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike Slovenije v
skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
(4) Bančna garancija oziroma garantno pismo sta lahko izdana v
skladu z Enotnimi pravili za garancije na poziv Mednarodne
trgovinske zbornice (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri
Mednarodni trgovinski zbornici pod št. 758 (v nadaljnjem besedilu:
enotna pravila).
47. člen
(vsebina bančne
garancije in garantnega pisma)
(1) Bančna garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje
izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti, vsebuje podatke
o:
1. številki bančne garancije oziroma garantnega pisma,
2. roku veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma,
vključno z rokom za unovčitev,
3. znesku, do katerega jamči garant,
4. predmetu zavarovanja oziroma navedbo sklepa, na podlagi katerega
davčni organ zahteva zavarovanje,
5. garancijsko klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora« v bančni
garanciji oziroma »solidarno z zavezancem za davek« v garantnem
pismu ali navedbo, da za bančno garancijo oziroma garantno pismo
veljajo enotna pravila,
6. garantu (firma, davčna številka, sedež, poravnalni račun banke
pri Banki Slovenije oziroma transakcijski račun),
7. zavezancu za davek (davčna številka oziroma druga
identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče
oziroma sedež),
8. upravičencu (naziv, sedež),
9. datumu in kraju izdaje bančne garancije oziroma garantnega
pisma.
Bančna garancija oziroma garantno pismo je opremljeno z žigom in
podpisom pooblaščene osebe garanta.
(2) Bančna garancija oziroma garantno pismo za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti vsebuje poleg
podatkov iz prejšnjega odstavka še podatke o:
1. dovolitvi uporabe bančne garancije oziroma garantnega pisma za
zavarovanje plačila drugih carinskih obveznosti, ki še niso
poravnane oziroma bi lahko še nastale,
2. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila
carinskih obveznosti, če je zavarovanje predloženo za tretjo osebo,
ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik.
(3) Bančna garancija oziroma garantno pismo za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti vsebuje poleg
podatkov iz prvega odstavka tega člena še podatke o:
1. vrsti trošarinskega zavezanca,
2. dovolitvi uporabe bančne garancije oziroma garantnega pisma za
zavarovanje plačila drugih trošarinskih obveznosti, ki še niso
poravnane oziroma bi lahko še nastale.
(4) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti »Bančna garancija za
zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« se objavi
na spletni strani finančne uprave.
(5) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti »Bančna garancija za
zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti« se
objavi na spletni strani finančne uprave.
(6) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti »Bančna garancija
za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti«
se objavi na spletni strani finančne uprave.
(7) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti »Garantno pismo za
zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« se objavi
na spletni strani finančne uprave.
(8) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti »Garantno pismo za
zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti« se
objavi na spletni strani finančne uprave.
(9) Obrazec za
predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma
plačila trošarinske obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti« se objavi na
spletni strani finančne uprave.
48. člen
(višina bančne
garancije oziroma garantnega pisma)
(1) Višina bančne
garancije oziroma garantnega pisma mora zagotoviti izpolnitev
oziroma plačilo zavarovane davčne obveznosti v celoti.
(2) Ne glede na
prvi odstavek tega člena lahko davčni organ dovoli, da je višina
bančne garancije oziroma garantnega pisma nižja od višine davčne
obveznosti, pri čemer za določitev višine bančne garancije oziroma
garantnega pisma upošteva naslednje kriterije:
1. dosedanje
poslovanje zavezanca za davek;
2. zanesljivost in
finančno stabilnost zavezanca za davek;
3. način vodenja
predpisanih evidenc zavezanca za davek;
4. uradne evidence
oziroma podatke o zavezancu za davek glede kršitev predpisov o
obdavčenju.
(3) Davčni organ
odloča o višini bančne garancije oziroma garantnega pisma v skladu
z drugim odstavkom tega člena, če zakon o obdavčenju ne določa
drugače.
(4) Ne glede na
kriterije iz drugega odstavka tega člena višina bančne garancije
oziroma garantnega pisma ne more biti nižja od 50 odstotkov
ugotovljene davčne obveznosti ali davčne obveznosti, ki bi lahko
nastala. Davčni organ ne upošteva navedene omejitve v primerih, ko
zakon o obdavčenju določa drugače.
49. člen
(unovčitev bančne
garancije oziroma garantnega pisma v času njegove
veljavnosti)
Bančna garancija
oziroma garantno pismo se unovči v skladu s predpisi, ki urejajo
unovčevanje bančnih garancij »na prvi poziv« in »brez ugovora«
oziroma garantnih pisem s klavzulo o solidarni odgovornosti v
skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje garantnih
pisem.
III. DRUGI
INSTRUMENTI ZAVAROVANJA
50. člen
(pogoji za sprejem
cirkuliranega certificiranega čeka)
Davčni organ lahko
sprejme kot instrument zavarovanja cirkulirani certificirani ček,
če je trasat takega čeka banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega
odstavka 46. člena tega pravilnika.
51. člen
(pogoji za sprejem
avalirane menice)
Davčni organ lahko
sprejme menico kot instrument zavarovanja, ki vsebuje klavzulo
»brez protesta», če jo je avalirala banka, ki izpolnjuje pogoje iz
drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.
52. člen
(določitev višine
in unovčitev cirkuliranega certificiranega čeka oziroma avalirane
menice)
Določbi tega
pravilnika glede določitve višine in unovčitve bančne garancije
oziroma garantnega pisma se smiselno uporabljata tudi za
cirkulirani certificirani ček in avalirano menico.
IV. GOTOVINSKI
POLOG
53. člen
(vplačilo
gotovinskega pologa)
(1) Zavezanec za
davek lahko položi gotovinski polog za zavarovanje izpolnitve
oziroma plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu:
gotovinski polog) tako, da ga vplača na ustrezen podračun, ki ga
določi davčni organ.
(2) Obenem z
vplačilom gotovinskega pologa pošlje zavezanec za davek davčnemu
organu tudi obvestilo o vplačilu, v katerem navede podatke, ki so
potrebni za izdajo potrdila iz 54. člena tega
pravilnika.
54. člen
(vsebina potrdila o
gotovinskem pologu)
(1) Potrdilo o gotovinskem pologu, ki ga izda davčni organ, vsebuje
podatke o:
1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (osebno ime oziroma
firma, prebivališče oziroma sedež, davčna številka oziroma druga
identifikacijska številka),
2. davčni obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja
(številka sklepa, ki ga je izdal davčni organ, idr.),
3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,
4. datumu in znesku gotovinskega pologa ter številki podračuna, na
katerega je vplačan,
5. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci
predloženih instrumentov zavarovanja,
6. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja
potrdilo,
7. datumu in kraju sprejema gotovinskega pologa in izdaje
potrdila.
(2) Potrdilo o gotovinskem pologu, če je z gotovinskim pologom
zavarovana carinska obveznost, poleg podatkov iz prejšnjega
odstavke vsebuje še podatke o:
1. carinskem postopku oziroma operacijah, za katere velja
gotovinski polog,
2. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje plačila
carinske obveznosti, če je gotovinski polog vplačan za tretjo
osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik,
3. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje carinske
obveznosti iz posebnih postopkov, ki so bili začeti v času
veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso
bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Unije in bi carinska
obveznost iz naslova teh še lahko nastala,
4. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje carinske
obveznosti iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v času
veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko
nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja
carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v
drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati
carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti promet,
5. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje odloga
plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav po
veljavni zakonodaji, za katere ga je treba predložiti.
V. SKUPNA
DOLOČBA
55. člen
Črtan skladno z
določbo 19. člena Pravilnika-spremembe in dopolnitve (UL RS, št.
85/16).
DESETI
DEL
ODVZEM VZORCEV
BLAGA ZA POTREBE DAVČNEGA NADZORA
56. člen
(omejitev
uporabe)
Določbe tega dela
pravilnika se ne uporabljajo, če je odvzem vzorcev urejen s
predpisi Evropske unije.
57. člen
(odvzem
vzorcev)
(1) Če davčni organ
za potrebe izvajanja davčnega nadzora v skladu s 138. členom
ZDavP-2 odvzame vzorce blaga za analizo oziroma preiskavo, o tem na
primeren način obvesti zavezanca za davek ali njegovega
pooblaščenca. Pisno obvestilo ni potrebno.
(2) Davčni organ
odvzame vzorce sam ali pa glede na okoliščine primera naloži
zavezancu za davek ali njegovemu pooblaščencu, da jih odvzame sam v
prisotnosti pooblaščene osebe.
(3) Odvzem vzorcev
se opravi po metodah, ki so predpisane za ta namen.
(4) Vzorci se
odvzamejo le v taki količini, kot je nujno potrebna za analizo ali
natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo. Hkrati z
vzorci blaga lahko davčni organ, če je glede na okoliščine primera
to primerno, odvzame tudi spremljajoče dokumente, ki pojasnjujejo
vrsto blaga, njegovo naravo, količino ali tehnične
karakteristike.
58. člen
(zapisnik o odvzemu
vzorcev)
(1) Pooblaščena
oseba o odvzemu vzorcev sestavi zapisnik v treh izvodih, od katerih
je namenjen:
1. en izvod za
izvajalca analize oziroma preiskave;
2. en izvod za
davčni organ, ki je vzorec vzel, in
3. en izvod za
zavezanca za davek.
(2) Za vzorce
blaga, ki so uvrščeni v skupine nevarnih snovi, mora biti tako k
vzorcu, ki je namenjen izvajalcu analize oziroma preiskave, kot
tudi h kontrolnemu vzorcu priložen izvod varnostnega
lista.
59. člen
(ravnanje z blagom
pri odvzemu vzorcev)
Za blago, ki bi se
pri odvzemu vzorcev lahko poškodovalo, če bi se vzorci odvzeli na
kraju pregleda (na primer sterilno, za svetlobo občutljivo, za
vlago občutljivo blago in podobno), lahko davčni organ dovoli, da
se vzorci odvzamejo ob prisotnosti pooblaščene osebe davčnega
organa v drugih primernih prostorih.
60. člen
(obveznosti
zavezanca za davek pri odvzemu vzorcev)
(1) Zavezanec za
davek oziroma njegov pooblaščenec mora davčnemu organu zaradi
olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč pri odvzemu
vzorcev.
(2) Če zavezanec za
davek zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to ne pooblasti
druge osebe oziroma davčnemu organu ne zagotovi vse potrebne pomoči
za olajšanje izvajanja postopka, davčni organ določi rok, v katerem
mora zavezanec za davek izpolniti svoje obveznosti. Če zavezanec za
davek ne izpolni zahteve davčnega organa, davčni organ na stroške
in riziko zavezanca za davek naloži, da strokovno usposobljena
oseba odvzame vzorce oziroma davčni organ sam odvzame vzorce, če je
to primerno glede na okoliščine primera. V tem primeru se šteje,
kot da je zavezanec za davek sodeloval pri odvzemu vzorcev blaga,
vendar to ne vpliva na odgovornost zavezanca za davek za morebitni
prekršek zaradi opustitve potrebne pomoči davčnemu organu oziroma
zaradi oviranja nadzora.
(3) Če je zaradi
posebnih tehničnih lastnosti blaga treba pri pregledu blaga
zagotoviti sodelovanje posebej usposobljenih oseb, zavezanec za
davek pa ne more zagotoviti njihove takojšnje prisotnosti, mora o
tem nemudoma pisno obvestiti davčni organ, ki določi rok, v katerem
mora zavezanec za davek zagotoviti prisotnost strokovno
usposobljenih oseb.
61. člen
(število vzorcev in
količina blaga za vzorec)
(1) V skladu s
četrtim odstavkom 57. člena tega pravilnika davčni organ odvzame
praviloma vsaj dva reprezentativna vzorca. Iz določenega blaga se v
soglasju z zavezancem za davek vzame povprečni vzorec blaga (na
primer: pri tekočinah, praških in podobno dalje).
(2) Nujno potrebne
količine posameznega vzorca iz četrtega odstavka 57. člena tega
pravilnika znašajo praviloma:
1. za tekočine,
paste in trdne snovi: 10–20 g ali do 100 ml;
2. za tekoče naftne
derivate in alkoholne pijače: 0,5 do 1 liter;
3. za plinaste
vzorce (utekočinjeni plini, stisnjeni plini): 10–20 ml
utekočinjenega plina ali 1 liter stisnjenega plina;
4. za blago v
zvitkih: pribl. 10 cm po vsej širini;
5. za blago v
listih ali ploščah: pribl. 30 x 30 cm;
6. za žice,
monofilamente, preje, vrvi in podobno: pribl. 10 m;
7. za blago,
pakirano za prodajo na drobno: en primerek v izvirni
embalaži;
8. za druge vrste
blaga: količine, ki so navedene v 1. do 5. točki tega
odstavka.
(3) Če okoliščine
posameznega primera tako dopuščajo ali zahtevajo, se lahko
odvzamejo tudi manjše ali večje količine od količin, navedenih v
prejšnjem odstavku.
(4) Stroji oziroma
naprave se lahko ponazorijo tudi s prospekti, načrti, skicami,
fotografijami ali kakšnimi drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo
potrebne informacije za določitev narave blaga.
62. člen
(označevanje
vzorcev)
Davčni organ vsak
odvzeti vzorec za zagotovitev njegove istovetnosti ustrezno označi,
na primer z namestitvijo pečata, zalivke ali na podoben način, tako
da prepreči morebitno zamenjavo ali kakršno koli drugačno zlorabo
vzorcev.
63. člen
(ravnanje z vzetimi
vzorci)
(1) Davčni organ,
ki je vzel vzorce blaga, en primerek vsakega vzorca skupaj z
ustreznim izvodom zapisnika o odvzemu vzorcev pošlje izvajalcu
analize oziroma pregleda, ki opravi potrebne preiskave. Kontrolni
vzorec blaga hrani davčni organ, ki je odvzel vzorce
blaga.
(2) Vzorci hitro
pokvarljivega blaga se hranijo v hladilniku ali
zamrzovalniku.
64. člen
(ravnanje z vzorci
po opravljeni analizi)
(1) Odvzeti vzorci
se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo
zavezancu za davek na njegovo zahtevo in stroške takoj, ko niso več
potrebni v postopku, predvsem, ko so izčrpana že vsa pravna
sredstva, ki jih je imel zavezanec za davek na razpolago zoper
odločbo davčnega organa, izdano na podlagi rezultatov te analize
ali natančnega pregleda.
(2) Vzorce, za
katere zavezanec za davek ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko
davčni organ uniči ali shrani. Davčni organ lahko v določenih
primerih od zavezanca za davek zahteva, predvsem kadar gre za
vzorce, ki so nevarni za okolje ali so strupi iz I. skupine
strupenosti, da odstrani preostanek vzorcev.
ENAJSTI
DEL
STROŠKI V ZVEZI Z
DAVČNO IZVRŠBO, ODVZETIM OZIROMA PREPUŠČENIM BLAGOM IN BLAGOM, KI
GA PO ZAKONSKEM POOBLASTILU PRODAJA DAVČNI ORGAN, TER POGOJIH ZA
PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE S TEM BLAGOM
I. SPLOŠNA
DOLOČBA
65. člen
(vsebina tega
dela)
(1) Ta del
pravilnika določa višino in način obračunavanja stroškov v zvezi z
davčno izvršbo ter prevozom, hrambo in cenitvijo blaga, ki je bilo
dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona,
oziroma blaga, ki je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto
razpolaganje, ter blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja
davčni organ (v nadaljnjem besedilu: blago).
(2) Ta del
pravilnika določa tudi način preverjanja pogojev za prodajo, drugo
ravnanje, uničenje ali brezplačen odstop blaga, ki:
1. je bilo dokončno
odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega
zakona;
2. je bilo
prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje;
3. ga po zakonskem
pooblastilu prodaja davčni organ.
II. DOLOČITEV
STROŠKOV
66. člen
(stroški za izdajo
sklepa)
(1) Stroški za
izdajo sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke in na
denarna sredstva pri bankah in hranilnicah ter na denarne terjatve
dolžnika znašajo 10 eurov.
(2) Stroški za
sklep o davčni izvršbi na dolžnikove materializirane ali
nematerializirane vrednostne papirje znašajo 10 eurov.
(3) Stroški za
sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine znašajo 50
eurov.
67. člen
Črtan skladno z
določbo 22. člena Pravilnika-spremembe in dopolnitve (UL RS, št.
85/16).
68. člen
(stroški
prevoza)
(1) Če prevoza ne izvaja davčni organ, se obračunajo stroški
prevoza blaga po dejanskih stroških.
(2) Med stroške prevoza blaga se štejejo tudi stroški natovarjanja
in raztovarjanja blaga.
69. člen
(stroški
hrambe)
(1) Stroški hrambe blaga pri pooblaščeni osebi se obračunajo po
veljavnem ceniku te osebe.
(2) Stroški, ki nastanejo zaradi nujnih ukrepov za ohranjanje
blaga, se obračunajo po dejanskih stroških, ki jih je imel s tem v
zvezi davčni organ. Med te stroške spadajo tudi prevozni stroški za
premestitev blaga.
70. člen
(stroški
cenitve)
Stroški v zvezi s
cenitvijo, ki jo izvede posebni cenilec, se obračunajo po veljavni
tarifi za te storitve.
71. člen
(stroški
prodaje)
(1) Stroški prodaje prek javne dražbe znašajo 50 eurov.
(2) Stroški prodaje z zbiranjem ponudb znašajo 30 eurov.
(3) Stroški prodaje z neposredno pogodbo znašajo 10 eurov.
(4) Stroški prodaje po koncesijski pogodbi se obračunajo po
dejanskih stroških.
(5) Stroški prodaje zarubljenih materializiranih ali
nematerializiranih vrednostnih papirjev in drugih predmetov, ki se
prodajajo na organiziranem trgu, se obračunajo po dejanskih
stroških.
(6) V primeru neuspele prodaje ali če kupnina ne presega 25 eurov,
se stroški prodaje prek davčnega organa ne obračunajo.
72. člen
(obračun
stroškov)
(1) Stroški davčne
izvršbe se v skladu s 152. členom ZDavP-2 obračunajo v sklepu o
izvršbi.
(2) Če po končanem
postopku davčne izvršbe nastane razlika v višini med obračunanimi
in dejansko nastalimi stroški, se ta zaračuna oziroma vrne na
podlagi posebnega sklepa davčnega organa.
III. POGOJI ZA
PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE Z BLAGOM
73. člen
(pogoji za prodajo
blaga)
(1) Davčni organ,
pooblaščen za prodajo, sme dati v prodajo samo blago, za katero je
bilo predhodno ugotovljeno, da ustreza predpisom Evropske unije za
sprostitev v prost promet na carinskem območju Unije, vključno s
prepovedmi in omejitvami, oziroma se po prodaji lahko dovoli drugi
carinski postopek ali ponovni izvoz.
(2) Blago, ki ne
ustreza predpisom iz prvega odstavka tega člena, se odstrani s
carinskega območja Unije oziroma uniči.
(3) Ne glede na
drugi odstavek tega člena se blago, ki ne izpolnjuje pogojev iz
prvega odstavka tega člena, lahko proda pod pogojem, da se po
prodaji odstrani s carinskega območja Unije.
74. člen
(preverjanje
pogojev za prodajo)
(1) Za preverjanje
pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika in za pripravo blaga za
prodajo imenuje davčni organ, pooblaščen za prodajo, komisijo.
Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
(2) Nalogi komisije
iz prvega odstavka tega člena sta, poleg preverjanja pogojev za
prodajo blaga, tudi določitev vrednosti blaga in sestava zapisnika
o delu.
(3) Pri
ugotavljanju vrednosti blaga se smiselno uporabljajo pravila o
carinskem vrednotenju blaga, ob upoštevanju morebitne tehnološke
zastarelosti, modne nezanimivosti in dejstva, da se blago prodaja
brez garancije ali brez možnosti uveljavljanja
garancije.
(4) Vrednost blaga,
ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ, se ugotavlja v
skladu z 205. členom ZDavP-2.
75. člen
(brezplačen odstop
blaga)
(1) Blago se pod
pogojem iz prvega odstavka 203.a člena in iz prvega odstavka
206. člena ZDavP-2 lahko brezplačno odstopi državnim organom,
humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom, če ga ti potrebujejo
za opravljanje svoje dejavnosti. O brezplačnem odstopu odloča
minister, pristojen za finance, s sklepom.
(2) Državnim
organom in organizacijam se brezplačno lahko odstopi tudi blago, ki
ga po posebnih predpisih ni dovoljeno sprostiti v prosti promet
(orožje, strelivo, radijske postaje in podobno), če to blago
potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.
(3) Takoj po
prevzemu brezplačno odstopljenega neunijskega blaga mora
pridobitelj urediti carinski status tega blaga.
76. člen
(uničenje
blaga)
(1) Če se blago ne
proda ali brezplačno ne odstopi v skladu s prejšnjim členom, se
uniči.
(2) Davčni organ
lahko blago uniči tudi v primerih, ko bi bili stroški hrambe,
prodaje in drugi stroški v zvezi z blagom nesorazmerni z izkupičkom
od prodaje.
(3)
Predlog za uničenje blaga poda tričlanska komisija, ki jo imenuje
davčni organ. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
(4)
Davčni organ na podlagi predloga komisije izda sklep o uničenju in
ga izvrši. Komisija nadzira uničenje ter sestavi zapisnik o
uničenju.
(5) Uničenje blaga
se izvede v skladu s posebnimi predpisi.
DVANAJSTI
DEL
MEDSEBOJNA UPRAVNA
POMOČ MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE PRI IZTERJAVI DAVŠČIN
IN IZMENJAVI PODATKOV
I.
SPLOŠNO
77. člen
(vsebina tega
dela)
S tem delom se določajo podrobnejša pravila upravnega sodelovanja
med državami članicami Evropske unije v skladu z Direktivo Sveta
2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na
področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L
št. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1), spremenjene z Direktivo sveta
2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive Sveta
2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju
obdavčenja (UL L št. 359 z dne 16. 12. 2014, str. 1; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2014/107/EU).
II. MEDSEBOJNA
UPRAVNA POMOČ PRI IZTERJAVI DAVŠČIN
78. člen
Z dnem uveljavitve ZDavP-2E (UL
RS, št. 32/12) – tj. od 05.05.2012 naprej prenehajo veljati določbe
78. člena (27. člen ZDavP-2E).
79. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od 11.04.2009 naprej
prenehajo veljati določbe 79. člena (7. člen
Pravilnika-28/09).
80. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od 11.04.2009 naprej
prenehajo veljati določbe 80. člena (7. člen
Pravilnika-28/09).
81. člen
Z dnem uveljavitve ZDavP-2E (UL
RS, št. 32/12) – tj. od 05.05.2012 naprej prenehajo veljati določbe
81. člena (27. člen ZDavP-2E).
82. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od 11.04.2009 naprej
prenehajo veljati določbe 82. člena (9. člen
Pravilnika-28/09).
83. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od 11.04.2009 naprej
prenehajo veljati določbe 83. člena (9. člen
Pravilnika-28/09).
III. MEDSEBOJNA
UPRAVNA POMOČ PRI IZMENJAVI PODATKOV
84. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-19/13 (UL RS, št. 19/13) – tj. od 05.03.2013 naprej
prenehajo veljati določbe 84. člena (2. člen
Pravilnika-19/13).
85. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-19/13 (UL RS, št. 19/13) – tj. od 05.03.2013 naprej
prenehajo veljati določbe 85. člena (2. člen
Pravilnika-19/13).
III.A NAČIN IN OBLIKA SPOROČANJA INFORMACIJ O FINANČNIH RAČUNIH
NA PODLAGI 255.F ČLENA ZDavP-2
85.a člen
(način pošiljanja informacij)
Finančna institucija Slovenije, ki v skladu s III.A poglavjem
četrtega dela ZDavP-2 sporoča informacije o finančnih računih, te
informacije sporoča v elektronski obliki v skladu z navodilom, ki
je Priloga 20 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
85.b člen
(tretje osebe kot ponudniki storitev)
Poročevalske finančne institucije Slovenije lahko uporabijo
storitve tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju
obveznosti iz III.A poglavja četrtega dela ZDavP-2. Poročevalske
finančne institucije o tem predhodno obvestijo finančno upravo.
IV. PRISTOJNI ORGAN
ZA IZMENJAVO PODATKOV V SKLADU Z MEDNARODNIMI POGODBAMI O IZOGIBU
DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
86. člen
(prenos
pristojnosti)
(1) V skladu s prvim odstavkom 265. členom ZDavP-2 minister,
pristojen za finance, pooblašča GFU FURS, da:
– izmenjuje podatke po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega
obdavčevanja in mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za
davčne namene,
– opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri pobiranju davkov po
mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
– opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri davčnih zadevah po
Konvenciji o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in
Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri
davčnih zadevah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št.
22/10).
(2) V skladu z drugim odstavkom 265. člena ZDavP-2 minister,
pristojen za finance, pooblašča GFU FURS za opravljanje nalog v
zvezi s postopki skupnega dogovora, ki se vodijo zaradi sklenitve
dvostranskih ali večstranskih APA sporazumov, s pristojnimi organi
drugih držav po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega
obdavčevanja, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in tako
dogovarjanje omogočajo.
V. NAČIN IN
OBLIKA SPOROČANJA INFORMACIJ NA PODLAGI SPORAZUMA MED VLADO
REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O IZBOLJŠANJU
SPOŠTOVANJA DAVČNIH PREDPISOV NA MEDNARODNI RAVNI IN IZVAJANJU
FATCA
86.a
člen
(način
pošiljanja informacij)
Finančna
institucija Slovenije, ki mora v skladu s VI. poglavjem četrtega
dela ZDavP-2 sporočati informacije po Sporazumu med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju
spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju
FATCA (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 8/14), te
informacije sporoča v elektronski obliki v skladu z navodilom, ki
je Priloga 18 tega pravilnika, ter v obliki izjav v skladu z
navodilom, ki je Priloga 19 tega pravilnika.
86.b
(tretje osebe kot ponudniki storitev)
Poročevalske finančne institucije Slovenije lahko uporabijo
storitve tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju
obveznosti iz VI. poglavja četrtega dela ZDavP-2. Poročevalske
finančne institucije o tem predhodno obvestijo finančno upravo.
VI. IZVAJANJE
PRAVIL ZA POROČANJE IN IZMENJAVO POROČIL PO DRŽAVAH NA PODLAGI
III.B POGLAVJA ZDavP-2
86.c
člen
(opredelitev
pojmov)
Izrazi, uporabljeni
v tem poglavju, pomenijo:
– davčna
jurisdikcija je državna ali nedržavna jurisdikcija, ki ima fiskalno
avtonomijo,
– poročevalec je
poročevalec mednarodne skupine podjetij iz 255.i člena
ZDavP-2.
86.č
člen
(viri podatkov
CbCR)
(1) V Poročilo po
državah (v nadaljnjem besedilu: CbCR) iz 255.j člena ZDavP-2 se
vpisujejo podatki iz ene izmed naslednjih vrst poročil:
– poročila o
konsolidiranih računovodskih izkazih,
– letna
računovodska poročila,
– notranja
računovodska poročila za poslovodno odločanje,
– finančni izkazi
za regulativne namene.
(2) Poročevalec
mora pri izpolnjevanju CbCR vsako leto uporabiti isti vir podatkov
iz prvega odstavka tega člena. Če poročevalec spremeni vir
podatkov, mora v CbCR pojasniti razloge za spremembo in njene
posledice.
(3) Podatki iz CbCR
ne vplivajo na poročanje o prihodkih, dobičku in davkih za druge
namene. Prihodkov, dobička in davka v CbCR ni treba uskladiti s
konsolidiranimi računovodskimi izkazi. Prilagoditve tudi niso
potrebne zaradi razlik v računovodskih načelih, ki se uporabljajo v
različnih davčnih jurisdikcijah.
(4) Poročevalec
podatke o poslovni enoti vpiše pod davčno jurisdikcijo, v kateri je
poslovna enota, in ne pod davčno jurisdikcijo, katere rezident je
pravna oseba (samostojna enota poslovanja), katere del je poslovna
enota. Davčna jurisdikcija rezidentstva pravne osebe (samostojne
enote poslovanja), katere del je poslovna enota, ne vključuje
finančnih podatkov, povezanih s poslovno enoto.
(5) Poročevalec
zneske, ki so izraženi v drugi valuti, pretvori v eure po
povprečnem menjalnem tečaju za zadevno poslovno leto.
86.d
člen
(zajem podatkov
v CbCR)
(1) V CbCR se
vpišejo podatki, ki se nanašajo na poslovno leto
poročevalca.
(2) Poročevalec
vpiše podatke osebe v sestavi mednarodne skupine podjetij v CbCR
tako, da vpiše podatke:
– za poslovno leto
oseb v sestavi, ki se konča na isti dan kot poslovno leto
poročevalca oziroma, ki se konča v dvanajst mesečnem obdobju pred
tem dnem ali
– oseb v sestavi,
ki poročajo za poslovno leto poročevalca.
(3) Poročevalec pri
sestavi CbCR zajame podatke na enega od načinov iz drugega odstavka
tega člena, pri tem pa upošteva, da morajo biti zajeti podatki med
poslovnimi obdobji primerljivi. Če poročevalec spremeni zajem
podatkov, mora to navesti v dodatnih informacijah.
86.e
člen
(obvestilo o
obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine
podjetij)
(1) Obvestilo o
obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine podjetij (v
nadaljnjem besedilu: obvestilo CbCR), ki ga predloži davčni
zavezanec po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb,
vsebuje:
– opredelitev
davčnega zavezanca o zavezanosti za poročanje po CbCR za mednarodno
skupino podjetij, katere del je,
– opredelitev
krovnega matičnega podjetja in mednarodne skupine
podjetij,
– opredelitev
poročevalca in njegove vloge v mednarodni skupini
podjetij,
– obvestilo
davčnega zavezanca o njegovi vlogi v mednarodni skupini
podjetij,
– obvestilo
davčnega zavezanca, ali lahko v primeru, če CbCR ne bo predložilo
krovno matično podjetje, nadomestno matično podjetje ali oseba,
imenovana za poročevalca na podlagi 1. točke oddelka II priloge III
Direktive Sveta 2016/881/EU z dne 25. maja 2016 o spremembi
Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov
na področju obdavčenja (UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 1),
pridobi informacije za pripravo CbCR od svojega krovnega matičnega
podjetja.
(2) Obvestilo CbCR
se predloži davčnemu organu v elektronski obliki hkrati s
predložitvijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.
(3) Obrazec
»Obvestilo o obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine
podjetij (obvestilo CbCR)« za predložitev podatkov iz prvega
odstavka tega člena je objavljen na spletni strani finančne
uprave.
86.f
člen
(predložitev
CbCR)
(1) CbCR
sestavljajo:
– pregled
razporeditve dohodka, davkov in poslovne dejavnosti po davčnih
jurisdikcijah,
– seznam vseh oseb
v sestavi mednarodne skupine podjetij, združenih po davčnih
jurisdikcijah,
– dodatne
informacije.
(2) Poročevalec, ki
mora predložiti CbCR, te informacije poroča v elektronski obliki v
skladu z navodilom iz Priloge 21, ki je sestavni del tega
pravilnika.
86.g
člen
(dodatne
informacije)
Poročevalec v CbCR
navede naslednje dodatne informacije:
– informacije o
viru podatkov iz prvega odstavka 86.č člena tega
pravilnika,
– informacije o
spremembi vira podatkov v skladu z drugim odstavkom 86.č člena tega
pravilnika, vključno z navedbo razlogov za spremembo in njene
posledice,
– informacije o
uporabljenem menjalnem tečaju iz petega odstavka 86.č člena tega
pravilnika,
– informacije o
načinu zajema podatkov oseb v sestavi iz drugega odstavka 86.d
člena tega pravilnika,
– informacije o
načinu zajema podatkov iz drugega odstavka 86.d člena tega
pravilnika in razloge za morebitno spremembo zajema podatkov v
skladu s tretjim odstavkom 86.d člena tega pravilnika in
– druge informacije
v zvezi s sestavljanjem CbCR, za katere poročevalec meni, da so
pomembne pri ocenjevanju tveganja zavezanca glede transfernih cen
in tveganj, povezanih z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem
dobička.
DVANAJSTI A. DEL
VSEBINA VLOG V SKLADU Z ZDoh-2
86.h
člen
(vloga za uveljavljanje
posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem
izračunu dohodnine)
(1) Vlogo za uveljavljanje
posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem
izračunu dohodnine v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZDavP-2
vložijo le zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije
dohodnine niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane
družinske člane, in zavezanci, ki želijo te podatke
spremeniti.
(2) Vloga za uveljavljanje
posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vsebuje naslednje
podatke:
– identifikacijski podatki
o zavezancu,
– identifikacijski podatki
o vzdrževanih družinskih članih, ki jih zavezanec pri informativnem
izračunu dohodnine želi uveljavljati kot posebno olajšavo (ime in
priimek, davčna številka, leto rojstva, sorodstveno razmerje, čas
vzdrževanja, znesek prispevkov za preživljanje),
– identifikacijski podatki
drugega zavezanca, od katerega zavezanec želi prevzeti razliko do
celotne višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane (ime
in priimek, davčna številka),
– identifikacijski podatki
o vzdrževanih družinskih članih, ki jih zavezanec pri informativnem
izračunu dohodnine ne želi uveljavljati kot posebno olajšavo, kljub
temu, da jih je med letom uveljavljal pri izračunu akontacije
dohodnine (ime in priimek, davčna številka, leto
rojstva).
(3) Obrazec »Vloga za
uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri
informativnem izračunu dohodnine« se objavi na spletni strani
finančne uprave.
86.i
člen
(vloga za uveljavljanje
olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost)
(1) Vlogo za uveljavljanje
olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost po drugem odstavku 270. člena ZDavP-2 lahko vložijo
zavezanci za vlaganje v osnovna sredstva in opremo v povezavi z
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem
gospodinjstvu ali v okviru agrarne skupnosti.
(2) Vloga za uveljavljanje
olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost vsebuje naslednje podatke:
1. identifikacijski
podatki o zavezancu;
2. podatki o vlaganjih v
okviru kmečkega gospodinjstva:
– vrsta in vrednost
vlaganja,
– številka
računa,
– ime organa, ki je izdal
odločbo o odobritvi sofinanciranja vlaganja,
– številka in datum izdaje
odločbe o odobritvi sofinanciranja vlaganja,
– znesek sofinanciranja
vlaganja;
3. podatki o vlaganjih
zavezanca v okviru agrarne skupnosti:
a) podatki o agrarnih
skupnostih in deležih članov kmečkih gospodinjstev v agrarnih
skupnostih:
– KMG-MID agrarne
skupnosti,
– ime in sedež agrarne
skupnosti,
– podatki o članu kmečkega
gospodinjstva, ki ima delež v agrarni skupnosti (davčna številka,
ime in priimek, delež v agrarni skupnosti);
b) podatki o vlaganjih v
posamezni agrarni skupnosti:
– KMG-MID agrarne
skupnosti,
– vrsta vlaganja in
vrednost vlaganja, številka računa,
– ime organa, ki je izdal
odločbo o odobritvi sofinanciranja vlaganja,
– številka in datum
odločbe o odobritvi sofinanciranja vlaganja,
– znesek sofinanciranja
vlaganja;
4. priloge (popis
dokumentov, ki jih zavezanec prilaga k vlogi).
(3) Obrazec »Vloga za
uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnost« se objavi na spletni strani finančne
uprave.
86.jčlen
(vsebina obvestila o
uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu
akontacije dohodnine)
(1) Davčni zavezanec –
rezident, ki v skladu s 114. členom ZDoh-2 uveljavlja olajšavo za
vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine od
dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine, ki se izplačuje za
mesečno obdobje, ali od drugega dohodka, ki ga prejema redno za
mesečno obdobje, o tem pisno obvesti glavnega delodajalca,
izplačevalca pokojnine ali izplačevalca drugega dohodka.
(2) Obvestilo o
uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu
akontacije dohodnine v skladu z drugim odstavkom 287. člena ZDavP-2
vsebuje naslednje podatke:
– identifikacijski podatki
o davčnem zavezancu,
– identifikacijski podatki
o glavnem delodajalcu/ izplačevalcu pokojnine/ izplačevalcu drugega
dohodka,
– podatki o uveljavljanih
vzdrževanih družinskih članih (ime in priimek uveljavljanega
vzdrževanega družinskega člana, leto rojstva, davčna številka,
sorodstveno razmerje).
86.k
člen
(zahtevek za zmanjšanje
davčne osnove od odhodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi
uveljavljanja dejanskih stroškov pri informativnem izračunu
dohodnine)
(1) Zavezanec vloži
zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega
pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov pri
informativnem izračunu dohodnine v skladu s prvim odstavkom 289.
člena ZDavP-2.
(2) Zahtevek za zmanjšanje
davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi
uveljavljanja dejanskih stroškov vsebuje naslednje
podatke:
1. identifikacijski
podatki o plačniku davka (izplačevalcu) in podatki o prejetem
dohodku iz drugega pogodbenega razmerja;
2. podatki o dejanskih
stroških v zvezi z opravljanjem dela in storitev:
a) dejanski stroški
prevoza na delo in z dela po mesecih in v skupnem
znesku:
– običajno
prebivališče,
– mesec,
– davčna številka
izplačevalca,
– mesto opravljanja
dela,
– javno prevozno sredstvo
(vrsta, skupni znesek vozovnice),
– lastno prevozno sredstvo
(število kilometrov, znesek),
– skupni znesek (vozovnic,
kilometrov, kilometrine);
b) dejanski stroški
prevoza na službenem potovanju po datumu izplačila in v skupnem
znesku:
– davčna številka
izplačevalca,
– mesto
začetka/konca,
– mesto opravljanja
dela,
– javno prevozno sredstvo
(vrsta, skupni znesek vozovnice),
– lastno prevozno sredstvo
(število kilometrov, znesek, cestnina, parkirnina);
c) dejanski stroški
nočitve po izplačevalcu in v skupnem znesku (davčna številka
izplačevalca, mesto opravljanja dela, število nočitev,
znesek);
3. priloge (popis
dokumentov, ki jih zavezanec prilaga k zahtevku).
(3) Obrazec »Vloga za
zmanjšanje davčne osnove od odhodka iz drugega pogodbenega razmerja
zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov pri informativnem izračunu
dohodnine« se objavi na spletni strani finančne uprave.
86.l
člen
(vsebina zahtevka za
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja
zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov)
(1) Zahtevek za zmanjšanje
davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi
uveljavljanja dejanskih stroškov iz četrtega odstavka 41. člena
ZDoh-2, ki ga v skladu s tretjim odstavkom 289. člena ZDavP-2 vloži
davčni zavezanec, nerezident v 15 dneh od izplačila dohodka,
vsebuje naslednje podatke:
– identifikacijske podatke
o davčnem zavezancu, nerezidentu,
– podatke o plačniku
davka,
– podatke o prejetem
dohodku iz drugega pogodbenega razmerja (datum izplačila dohodka,
znesek prejetega dohodka, znesek davka, ki ga je plačnik davka
odtegnil od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja),
– podatke o dejanskih
stroških v zvezi s prejetim dohodkom iz drugega pogodbenega
razmerja,
– podatke o številki
transakcijskega računa.
(2) Obrazec »Vloga za
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja
zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov« se objavi na spletni
strani finančne uprave.
86.m
člen
(vloga za priglasitev
davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in
nadaljevanju po drugi osebi)
(1) Vloga za priglasitev
davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in
nadaljevanju po drugi osebi v skladu s prvim odstavkom 303. člena
ZDavP-2 vsebuje:
– podatke o zavezancu, ki
preneha z opravljanjem dejavnosti, in o zavezancu, ki nadaljuje
dejavnost celotnega podjetja ali dela podjetja oziroma o pravni
osebi, na katero se prenaša podjetje ali del podjetja,
ter
– izjave o izpolnjevanju
pogojev, določenih z ZDoh-2 (izjavo zavezanca, ki preneha z
opravljanjem dejavnosti, in izjavo zavezanca, ki nadaljuje
dejavnost celotnega podjetja ali dela podjetja oziroma izjavo
odgovorne osebe pravne osebe, na katero se prenaša podjetje ali del
podjetja).
(2) Obrazec »Vloga za
priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti
in nadaljevanju po drugi osebi« se objavi na spletni strani
finančne uprave.
86.n
člen
(zahtevek za
uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov
davčnega zavezanca, nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali
športnika)
(1) Zahtevek za
uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov
davčnega zavezanca, nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali
športnika po 311.a členu ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– plačniku davka (potrebne
za identifikacijo plačnika),
– aktivnosti, v zvezi s
katero davčni zavezanec, nerezident uveljavlja višje normirane
stroške ali dejanske stroške, pravni podlagi in datumu ali obdobju
opravljanja aktivnosti,
– prejetemu dohodka
davčnega zavezanca, nerezidenta (datum izplačila, višina dohodka,
znesek normiranih stroškov in davčni odtegljaj),
– izpolnjevanju pogojev
davčnega zavezanca, nerezidenta za višje normirane stroške, ki
sicer veljajo za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov,
določenih v zakonu, ki ureja dohodnino,
– dejanskih stroških
davčnega zavezanca, nerezidenta (razčlenitev dejanskih stroškov in
znesek),
– transakcijskem (osebnem)
računu davčnega zavezanca, nerezidenta in
– prilogah.
(2) K zahtevku se
priložijo:
– dokument, na podlagi
katerega je davčni zavezanec, nerezident opravil posamezno
aktivnost,
– dokazilo o višini
prihodkov iz dejavnosti v davčnem letu pred davčnim letom prejema
(izplačila) dohodka, ki so ugotovljeni po pravilih oziroma
predpisih države rezidentstva davčnega zavezanca,
nerezidenta,
– če prihodki iz
dejavnosti iz prejšnje alineje presegajo 50.000 eurov (in so hkrati
nižji od 100.000 eurov), se priloži tudi dokazilo, da je bila pri
davčnem zavezancu, nerezidentu po pravilih oziroma predpisih
njegove države rezidentstva, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za
polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev,
– dokazila (račune) o
nastanku dejanskih stroškov, ki se nanašajo na opravljanje
posamezne aktivnosti.
(3) Obrazec »Zahtevek za
uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov
nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika« se objavi na
spletni strani finančne uprave.
86.o
člen
(obvestilo o
uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih
denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in
hranilnicah)
(1) Obvestilo o
uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih
denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in
hranilnicah v skladu s prvim odstavkom 327. člena ZDavP-2, ki ga
davčni zavezanec, rezident, predloži ob sklenitvi pogodbe o
varčevanju oziroma vezavi denarnih sredstev, vendar najpozneje do
konca davčnega leta, v katerem je bila pogodbe sklenjena, vsebuje
naslednje podatke:
– identifikacijske podatke
o davčnem zavezancu, rezidentu,
– identifikacijske podatke
o banki ali hranilnici,
– izjavo davčnega
zavezanca, rezidenta, da v skladu s 327. členom ZDavP-2 uveljavlja
možnost, da se v davčno osnovo od obresti, doseženih v primeru
vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in
hranilnicah, vštejejo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta,
do katerih je upravičen na podlagi sklenjenih pogodb,
– podatke o pogodbah,
sklenjenih o vezavi denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja
pri bankah in hranilnicah (datum sklenitve, številka in predmet
pogodbe),
– kraj in datum
predložitve obvestila oziroma sklenitve pogodbe, v katero lahko
banka ali hranilnica vključi predpisane podatke za uveljavljanje
davčne osnove po 84. členu ZDoh-2.
(2) Podatki iz prvega
odstavka so lahko vključeni v besedilo pogodbe iz drugega odstavka
327. člena ZDavP-2.
(3) Obrazec »Obvestilo o
uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih
denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in
hranilnicah« se objavi na spletni strani finančne
uprave.
TRINAJSTI
DEL
VRSTE, VSEBINA,
NAČINI IN ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE
SLOVENIJE
I. SPLOŠNA
DOLOČBA
II. VRSTE IN
VSEBINE POROČIL
87. člen
(obveznost
pošiljanja podatkov)
Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem
besedilu: AJPES) v skladu z 297. in 358. členom ZDavP-2 Finančni
upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ)
poročila s podatki, ki so potrebni za izvajanje nalog davčnega
organa, in sicer:
– iz poslovnega
registra Republike Slovenije;
– iz drugih
registrov, evidenc in zbirk podatkov, določenih z drugimi predpisi,
ki jih za potrebe Republike Slovenije oziroma državnih organov vodi
AJPES;
– iz letnih poročil
poslovnih subjektov;
– iz letnih poročil
o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in
podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov;
– izplačanih
plačah;
– rezultatih drugih
statističnih raziskav, ki jih opravlja AJPES.
88. člen
(podatki, ki jih
posreduje AJPES)
(1) Iz poslovnega
registra Republike Slovenije posreduje AJPES davčnemu organu
naslednje podatke o posameznem poslovnem subjektu:
– identifikacijsko
številko;
– firmo oziroma ime
(tudi skrajšano firmo oziroma ime);
– sedež in
naslov;
– datum akta o
ustanovitvi;
– podatke o vpisu
pri registrskem organu (organ, datum, in zaporedno številko
vpisa);
– glavno
dejavnost;
– pravno
organizacijsko obliko;
– datum začetka
poslovanja;
– ime in priimek
ustanovitelja;
– poreklo
ustanovitvenega kapitala (domači, tuji, mešani);
– države
ustanovitvenega kapitala;
– vrsto
lastnine;
– ime in priimek
zastopnika;
– podatke za
povezavo (za povezane oziroma združene oblike);
– dejavnosti
(registrirane oziroma določene s predpisom ali z aktom o
ustanovitvi);
– telefon, teleks,
telefaks, elektronska pošta;
– o spremembah
(vrsto in datum);
– o poslovanju
(posluje: da, ne);
– o velikostnem
razredu (glede na število zaposlenih);
– številko računa,
ki ga poslovni subjekt odpre pri organizaciji za plačilni
promet.
(2) O podružnicah
in podružnicah tujih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu
organu naslednje podatke:
– identifikacijsko
številko;
– ime in
firmo;
– sedež in
naslov;
– državo sedeža
poslovnega subjekta, kadar gre za podružnice tujih poslovnih
subjektov tudi;
– vrsto
podružnice;
– datum
vpisa;
–
dejavnosti;
– ime in priimek
zastopnika;
– vrsto in datum
sprememb.
89. člen
(posredovanje
podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov)
Iz letnih poročil
poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje
podatke:
a) za družbe in
podjetnike:
– vse podatke iz
bilance stanja za vse poslovne subjekte;
– vse podatke iz
izkaza poslovnega izida za vse poslovne subjekte;
– vse podatke iz
izkaza finančnega izida za družbe iz prvega odstavka 57. člena
Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 –
popr., v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);
– vse podatke iz
izkaza gibanja kapitala za družbe iz prvega odstavka 57. člena
ZGD-1;
b) za
društva:
– vse podatke iz
bilance stanja;
– vse podatke iz
izkaza poslovnega izida;
c) za ostale pravne
osebe zasebnega prava:
– vse podatke iz
bilance stanja;
– vse podatke iz
izkaza prihodkov in odhodkov;
d) za pravne osebe
javnega prava:
– vse podatke iz
bilance stanja;
– vse podatke iz
izkaza prihodkov in odhodkov – drugih uporabnikov oziroma vse
podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov – določenih
uporabnikov;
– vse podatke iz
izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah
dejavnosti.
90. člen
(posredovanje
podatkov iz letnih poročil družb in podjetnikov ter drugih
poslovnih subjektov)
Iz letnih poročil o
premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in
podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu
organu naslednje podatke:
– vse podatke
posameznega poslovnega subjekta;
– zbirne podatke
poslovnih subjektov posamezne dejavnosti;
– izračun temeljnih
kazalnikov.
91. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 91. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
92. člen
(pošiljanje
podatkov o izplačanih plačah in drugih osebnih
prejemkih)
V zvezi s podatki o
izplačanih plačah in drugih osebnih prejemkih AJPES posreduje
davčnemu naslednje podatke:
– ime in davčno
številko poslovnega subjekta;
– matično številko
poslovnega subjekta;
– število
zaposlenih;
– vrsto
izplačila;
– šifro
izplačila;
– znesek
izplačila;
– datum
izplačila;
– obdobje, na
katero se izplačilo nanaša;
– številko računa,
s katerega se izplačujejo plače in regres za letni
dopust;
– kumulativni
znesek, izplačan iz naslova uspešnosti poslovanja.
93. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 93. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
III. NAČIN
POŠILJANJA POROČIL
94. člen
(način pošiljanja
poročil)
Poročila iz 88. do
93. člena tega pravilnika AJPES pošilja v varni elektronski obliki.
Obliko poročil dogovorita davčni organ in AJPES.
IV. ROKI ZA
POŠILJANJE POROČIL
95. člen
(roki za pošiljanje
podatkov iz letnih poročil)
(1) AJPES pošilja
davčnemu organu podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov v
naslednjih rokih:
– za vse poslovne
subjekte takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do konca maja
tekočega leta za preteklo leto;
– za velike in
srednje družbe in tiste majhne družbe, s katerih vrednostnimi
papirji se trguje na organiziranem trgu, ter družbe, ki sestavljajo
konsolidirana letna poročila, pa še dodatno podatke iz revidiranih
letnih poročil takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do
konca oktobra tekočega leta za preteklo leto.
(2) Na posebno
zahtevo davčnega organa pošlje AJPES v petih dneh po prejemu
zahteve podatke iz letnega poročila posameznega poslovnega subjekta
še pred roki, določenimi v prvem odstavku tega člena.
96. člen
(roki za pošiljanje
podatkov iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju
ter poslovnem izidu)
AJPES pošilja
davčnemu organu podatke iz letnih poročil o premoženjskem in
finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter
drugih poslovnih subjektov do 30. aprila v letu za preteklo
leto.
97. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 97. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
98. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 98. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
ŠTIRINAJSTI
DEL
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
99. člen
(prehodna določba
glede zagotovitve izvajanja informacijske varnostne politike
Carinske uprave Republike Slovenije)
Ne glede na 17.
člen tega pravilnika Carinska uprava Republike Slovenije zagotovi
podporo sistemu informacijskega varovanja in možnost naknadnega
ugotavljanja obravnave podatkov, ki so davčna tajnost, najkasneje
do 31. 12. 2008.
100.
člen
(prehodna določba
glede upoštevanja dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti)
Kot dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se za leto 2006
upošteva dohodek, kot je opredeljen v 58. členu Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v
nadaljnjem besedilu: ZDoh-1), zmanjšan za oprostitve iz 61. člena
ZDoh-1, znižanja iz 62. člena ZDoh-1 ter oprostitve in znižanja iz
prvega odstavka 137. člena ZDoh-1.
101.
člen
(veljavnost in
uporaba izdanih instrumentov zavarovanja)
Instrumenti
zavarovanja, ki jih je davčni organ sprejel kot ustrezne za
zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti pred
začetkom uporabe tega pravilnika, se lahko uporabljajo do konca
njihove veljavnosti.
102.
člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve
tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ravnanju z zaupnimi
podatki in načinu varovanja zaupnih podatkov v carinski službi
(Uradni list RS, št. 40/02).
103.
člen
(veljavnost
pravilnika)
Ta pravilnik začne
veljati 1. januarja 2007.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 46/07) vsebuje naslednjo končno
določbo:
4. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 102/07) vsebuje naslednjo končno
določbo:
4. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 28/09) vsebuje naslednji določbi in končno
določbo:
10. člen
V 1. točki Priloge 13 in 1. točki Priloge 14 se črta besedilo »pri
Generalnem carinskem uradu«.
11. člen
Priloge 15, 16, 17 in 18 se črtajo.
12. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 101/11 ) vsebuje naslednjo določbo
ter prehodno in končno določbo:
28. člen
Priloge 4
do 14 se nadomestijo z novimi Prilogami 4 do 14, ki so sestavni del
tega pravilnika.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
Postopki
odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka, ki do
dneva uveljavitve tega pravilnika še niso pravnomočno končani, se
končajo po Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07 in 28/09).
30. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Pravilnik o
spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 24/12) vsebuje naslednjo končno
določbo:
KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2E (Uradni list RS, št. 32/12) vsebuje naslednji končni
določbi:
KONČNI DOLOČBI
27.
člen
V
Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS,
št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11) prenehajo veljati v 77.
členu besedilo »pri izterjavi davščin in« in prva alineja ter 78.
in 81. člen.
28.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 19/13) vsebuje naslednjo končno
določbo:
4. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 45/14) vsebuje naslednjo določbo in končno
določbo:
2.
člen
Priloga 15 se nadomesti z novo
Prilogo 15, ki je priloga in sestavni del tega
pravilnika.
3.
člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 97/14) vsebuje naslednjo določbo in
končno določbo:
11. člen
Priloge 12 do 14 se nadomestijo z novimi Prilogami 12 do 14, ki so
priloga in sestavni del tega pravilnika.
12. člen
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2015.
Pravilnik o
dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 39/15) vsebuje naslednjo določbo in končno
določbo:
2.
člen
Za Prilogo 17 se dodata Priloga
18 in Priloga 19, ki sta priloga in sestavni del tega
pravilnika.
3.
člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 40/16) vsebuje naslednjo določbo in
končno določbo:
5.
člen
Priloga 15 se nadomesti z novo
Prilogo 15, ki je priloga in sestavni del tega
pravilnika.
6.
člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 85/16) vsebuje naslednjo določbo,
prehodno in končno določbo:
32. člen
Priloge 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, ki
so sestavni del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12,
32/12 – ZDavP-2E, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15 in 40/16), se
črtajo.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
33. člen
Spremenjeni tretji odstavek 43. člena pravilnika se uporablja za
postopke, ki so bili v skladu z zakonom, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega
prenehanja, uvedeni po 26. aprilu 2016.
34. člen
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2017, razen novega 26.b
člena pravilnika, ki začne veljati 6. februarja 2017.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 30/17) vsebuje naslednjo končno
določbo:
6.
člen
Ta pravilnik začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o spremembah
in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 37/18) vsebuje naslednji končni
določbi:
5. člen
(1) Z dnem uveljavitve
tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vsebini zahtevka za
uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov
nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika (Uradni list
RS, št. 79/17).
(2) Z dnem uveljavitve
tega pravilnika se prenehajo uporabljati:
– Pravilnik o obrazcu
zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz zaposlitve (iz
drugega pogodbenega razmerja) zaradi uveljavljanja dejanskih
stroškov (Uradni list RS, št. 138/06),
– Pravilnik o obrazcu za
priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti
in nadaljevanju po drugi osebi (Uradni list RS, št.
103/10),
– Pravilnik o obrazcu
zahtevka za uveljavljanje dejanskih stroškov nerezidenta –
nastopajočega izvajalca ali športnika (Uradni list RS, št.
9/11),
– Pravilnik o obvestilu za
uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu
akontacije dohodnine (Uradni list RS, št. 138/06),
– Pravilnik o obrazcu
obvestila o uveljavljanju davčne osnove po 84. členu ZDoh-2 od
obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega
varčevanja pri bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 138/06)
in
– Pravilnik obrazcu vloge
za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane,
obrazcu vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno
kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ter obrazcu zahtevka za
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja
zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov (Uradni list RS, št.
101/15).
6. člen
Ta pravilnik začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.