Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Davčni postopek in davčna služba/Podzakonski akti
- ZDavP/ …
Na podlagi 14.,
17., 36., 37., 51., 57., 61., 79., 101., 102., 124., 138., 152.,
207., 266., 266.g, 297. in 358. člena Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 31/12, 94/12, 101/13-ZDNepr,
11/13, 22/14-odl. US, 25/14-ZFU, 40/14-ZIN-B in 90/14) izdaja minister za
finance
PRAVILNIK
o izvajanju zakona
o davčnem postopku
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
Uradni list RS, št.:
§141/06
(30.12.2006; veljavnost od 01.01.2007; uporaba od
01.01.2007),
§46/07
(29.05.2007; veljavnost od 30.05.2007; uporaba od
30.05.2007),
§102/07
(09.11.2007; veljavnost od 10.11.2007: uporaba od
10.11.2007),
§28/09
(10.04.2009; veljavnost od 11.04.2009; uporaba od
11.04.2009),
§101/11
(12.12.2011; veljavnost od 27.12.2011; uporaba od
27.12.2011),
§24/12
(30.03.2012; veljavnost od 31.03.2012; uporaba od
31.03.2012),
§32/12
- ZDavP-2E (04.05.2012; veljavnost od 05.05.2012; uporaba od
05.05.2012),
§19/13
(04.03.2013; veljavnost od 05.03.2013; uporaba od
05.03.2013),
§45/14
(20.06.2014; veljavnost od 21.06.2014; uporaba od
21.06.2014),
§97/14
(30.12.2014; veljavnost od 01.01.2015; uporaba od
01.01.2015),
§
39/15 (05.06.2015; veljavnost od 06.06.2015; uporaba od
06.06.2015).
Datum veljavnosti NUPB: od 06.06.2015
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 06.06.2015 naprej
PRVI DEL
SPLOŠNO
1. člen
(splošno)
Ta pravilnik
podrobneje ureja izvajanje Zakona o davčnem postopku (Uradni list
RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).
2. člen
(uporaba
pojmov)
Če ni s tem
pravilnikom določeno drugače, pojem »davčni organ« pomeni Finančno
upravo Republike Slovenije.
DRUGI
DEL
OBLIKA IN NAČIN
IZDAJANJA ZAVEZUJOČIH INFORMACIJ TER VIŠINA STROŠKOV
3. člen
(vloga za izdajo
zavezujoče informacije)
(1) Za vlogo
zavezanca za davek za izdajo zavezujoče informacije iz 14. člena
ZDavP-2 se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni
postopek glede sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, in glede
načina vlaganja vloge. V vlogi mora biti navedena oseba za
komunikacijo z davčnim organom, in sicer z osebnim imenom, delovnim
mestom in telefonsko številko oziroma naslovom, ki omogoča hitro
komunikacijo.
(2) Sestavine
vloge, ki jih določa 14. člen ZDavP-2, morajo biti označene in
poimenovane tako, da je ločevanje med njimi jasno. Morebitne
priloge morajo biti zaporedno oštevilčene in besedilo vloge se mora
sklicevati nanje.
4. člen
(obvestilo)
Obvestilo o tem, da
bo davčni organ izdal zavezujočo informacijo, obsega
zlasti:
1. zavezanca za
davek, ki se mu bo izdala zavezujoča informacija;
2. ugotovitev, da
je vloga formalno popolna in razumljiva;
3. predpise, v
zvezi s katerimi se bo izdala zavezujoča informacija;
4. rok, predviden
za izdajo;
5. oceno stroškov z
morebitno zahtevo za predplačilo;
6. osebe za
komunikacijo med zavezancem za davek in davčnim organom.
5. člen
(sestavine
zavezujoče informacije)
Zavezujoča
informacija se izda v obliki pisnega dokumenta, ki vsebuje zlasti
naslednje sestavine:
1. ime davčnega
organa, ki je zavezujočo informacijo izdal, in datum
izdaje;
2. kratek opis
ravnanja z vlogo in opis zahteve zavezanca za davek skupaj s
prilogami;
3. ime zavezanca za
davek, ki se mu izdaja zavezujoča informacija;
4. izrecno navedbo,
da se izdaja zavezujoča informacija o določeni davčni
obravnavi;
5. opis nameravanih
transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov;
6. vsebino
zavezujoče informacije;
7. izjavo davčnega
organa, da ga zavezujoča informacija zavezuje, in obdobje, za
katero zavezuje;
8. opozorilo o
preklicu zavezujoče informacije;
9. opozorilo o
nadomestitvi zavezujoče informacije;
10. stroške, ki jih
nosi zavezanec za davek v zvezi z izdajo zavezujoče
informacije.
6. člen
(stroški)
(1) Davčni organ
zaračuna zavezancu za davek stroške za pripravo zavezujoče
informacije v višini 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500
eurov.
(2) Če davčni organ
oceni, da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli
2 000 eurov, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60%
ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z
obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije.
(3) Po posredovanju
informacije organ zaračuna stroške in prosilcu izda račun v skladu
s tem členom. V primeru, da predplačilo presega zaračunane stroške,
davčni organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni
znesek. Če pa zaračunani stroški presegajo znesek predplačila,
prosilec razliko plača v skladu s četrtim odstavkom tega
člena.
(4) Zavezanec za
davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in
sicer v petnajstih dneh od prejema računa.
TRETJI
DEL
FIZIČNI,
ORGANIZACIJSKI IN TEHNIČNI UKREPI TER POSTOPKI ZA VAROVANJE
PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
7. člen
(pomen
izrazov)
V tem delu
uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. podatki, ki so
davčna tajnost: podatki, ki so kot taki opredeljeni v 15. členu
ZDavP-2;
2. dokument:
izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran,
fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače
zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in
je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
3. dokument v
elektronski obliki: dokument, ki je zapisan v elektronski
(digitalni ali analogni) obliki in je prejet po elektronski poti
ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov (na primer: magnetni
trak, magnetni disk, optični disk, silicijeva ploščica in podobno
dalje) oziroma je izdelan pri organu v elektronski obliki ter
vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
4. dokument v
fizični obliki: dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča
reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali
sorodnih tehnologij (na primer: na papirju, filmu ali drugem
nosilcu) ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
5. vhodni dokument:
izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in je
pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
6. izhodni
dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ posredoval
drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
7. lastni dokument:
izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je
pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu
naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
8. obravnava
podatkov, ki so davčna tajnost: kakršno koli delovanje ali niz
delovanj, ki se izvaja v zvezi s podatki, ki so davčna tajnost,
zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje,
prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba,
razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na
razpolago, razvrstitev ali povezovanje, izbris ali uničenje;
obravnava podatkov je lahko ročna ali avtomatizirana;
9. avtomatizirana
obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: obravnava podatkov s
sredstvi informacijske in komunikacijske tehnologije.
8. člen
(namen ukrepov
varovanja)
Namen ukrepov in
postopkov varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, je preprečiti
njihovo nepooblaščeno obravnavo, tako da se:
1. izhodni
dokumenti označijo na način, iz katerega je razvidno, da vsebujejo
podatke, ki so davčna tajnost;
2. varujejo
prostori davčnega organa;
3. varuje strojna
ter sistemska in aplikativna programska računalniška oprema, s
katero se obravnavajo podatki, ki so davčna tajnost;
4. preprečuje
nepooblaščen dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, pri njihovem
prenosu vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in
omrežjih;
5. omogoča poznejše
ugotavljanje, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost,
posredovani drugim naslovnikom ali drugače obravnavani, pri
avtomatizirani obravnavi podatkov pa tudi, kdo jih je obravnaval,
in
6. zagotavlja
izvajanje informacijske varnostne politike organa.
II. OZNAČEVANJE
PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
9. člen
(oznaka)
(1) Vsak dokument
mora biti vidno in v neskrajšani obliki označen z oznako »DAVČNA
TAJNOST«, ki se mora jasno razlikovati od drugih zapisov. Vsaka
stran mora imeti na dnu strani navedeno zaporedno številko strani
glede na skupno število strani dokumenta.
(2) Vsi dokumenti
iz prejšnjega odstavka, v fizični ali elektronski obliki, morajo
imeti oznako vidno odtisnjeno s štampiljko, natiskano, natipkano,
napisano, naslikano ali pritrjeno z etiketo, nalepko ali podobnimi
primernimi sredstvi.
(3) Če dokumenta ni
mogoče označiti na način iz prejšnjega odstavka, mora biti označen
na drug primeren način, iz katerega je razvidno, da vsebuje
podatke, ki so davčna tajnost.
(4) Z oznako iz
prvega odstavka tega člena se ne označujejo vhodni in lastni
dokumenti.
10. člen
(uporaba predpisov
o poslovanju z dokumentarnim gradivom)
(1) Za
evidentiranje dokumentov se uporabljajo določila predpisov, ki
urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim
gradivom.
(2) V dokumentu se
pred šifro zadeve ali dosjeja označi, da gre za te podatke, in
sicer z velikima tiskanima črkama »DT«.
11. člen
(obveznost
označevanja)
Če dokument ni bil
označen že ob njegovi sestavi, ga je dolžan označiti zaposleni pri
davčnem organu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje
organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, pripravi dokument za
odpravo.
III. VAROVANJE
PROSTOROV
12. člen
(splošni varnostni
ukrepi)
(1) Prostori, v
katerih so dokumenti, strojna in programska oprema, morajo biti
praviloma varovani z organizacijskimi ter fizičnimi oziroma
tehničnimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam dostop do
podatkov, ki so davčna tajnost (v nadaljnjem besedilu: varovani
prostori).
(2) Ključi
varovanih prostorov se uporabljajo in hranijo v skladu s hišnim
redom. Ključi se ne puščajo v ključavnici na zunanji strani
vrat.
(3) Zaposleni pri
davčnem organu morajo preprečiti, da bi se nepooblaščene osebe
seznanile s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti ne smejo puščati
dokumentov na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda
vanje.
(4) Zaposleni pri
davčnem organu, ki delajo v varovanih prostorih, morajo nadzorovati
prostor in ob zapustitvi prostora zakleniti elektronsko in drugo
strojno opremo, ustrezno zavarovati dokumente ter zavarovati
prostor pred nepooblaščenim vstopom.
(5) Po končani
izdelavi dokumentov morajo zaposleni pri davčnem organu poskrbeti
za uničenje pomožnega gradiva (na primer: poskusnih oziroma
neuspešnih izpisov, matric, izračunov in grafikonov, skic in
podobnega), ki so ga uporabili oziroma je nastalo pri izdelavi
dokumenta.
(6) Dokumenti, ki
se hranijo zunaj varovanih prostorov (hodniki, skupni prostori in
podobno dalje), morajo biti stalno zaklenjeni.
13. člen
(označevanje
prostorov)
Podatki, ki so
davčna tajnost, se lahko obravnavajo samo v določenem, vidno
označenem in zaščitenem prostoru oziroma objektu. Prostor oziroma
objekt mora biti označen z oznako iz Priloge 1, ki je sestavni del
tega pravilnika. Osnovna barva oznake je siva, podlaga napisa in
obroba oznake sta rumeni, napis pa je črne barve.
14. člen
(prostori,
namenjeni poslovanju s strankami)
(1) Pri obravnavi
podatkov, ki so davčna tajnost, morajo zaposleni pri davčnem organu
zagotoviti, da stranki ne razkrijejo podatkov, ki se nanašajo na
druge stranke, oziroma morajo preprečiti, da bi se druge stranke
seznanile z vsebino, ki se ne nanaša nanje.
(2) V prostorih, ki
so namenjeni poslovanju s strankami, dokumenti in računalniški
ekrani ne smejo biti nameščeni tako, da bi imele stranke lahko
vpogled vanje.
15. člen
(prostori z
osrednjo informacijsko in komunikacijsko opremo)
Za prostore, v
katerih je nameščena osrednja informacijska in telekomunikacijska
oprema za obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost (strežniki,
diskovne enote, usmerjevalniki in podobno dalje), poleg drugih
pravil, določenih v tem delu, veljajo še naslednja
pravila:
1. zadrževanje
zaposlenih pri davčnem organu v teh prostorih, razen tistih, ki v
njih opravljajo večino svojih delovnih obveznosti ali je njihova
prisotnost nujno potrebna za nemoteno opravljanje delovnih nalog,
ni dovoljeno;
2. obiski drugih
oseb so dovoljeni samo v spremstvu najmanj enega zaposlenega pri
davčnem organu, če ni s tem pravilnikom drugače
določeno;
3. obiski
serviserjev informacijske ali telekomunikacijske opreme so
dovoljeni samo na poziv vzdrževalne službe, serviserja pa mora med
obiskom nadzorovati zaposleni pri davčnem organu ali uslužbenec
varnostne službe;
4. prepovedano je
kajenje in uporaba odprtega ognja;
5. prepovedano je
nameščanje začasne električne napeljave;
6. hramba papirja
oziroma drugega materiala je dovoljena samo v količinah, ki so
nujno potrebne za nemoten potek dela;
7. omare oziroma
pisalne mize, v katerih so shranjeni mediji, morajo biti vedno
zaprte.
IV. VAROVANJE
STROJNE TER SISTEMSKE IN APLIKATIVNE PROGRAMSKE RAČUNALNIŠKE OPREME
IN PODATKOV, KI SE OBDELUJEJO Z RAČUNALNIŠKO OPREMO
16. člen
(splošni varnostni
ukrepi)
(1) Strojno in
programsko opremo, ki je v organu namenjena za avtomatizirano
obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost, je dovoljeno uporabljati
le za izvajanje nalog organa.
(2) Strojno in
programsko opremo iz prejšnjega odstavka lahko uporablja le
zaposleni pri davčnem organu za izvajanje tistih nalog, za katere
je odgovoren. Poleg neposrednih uporabnikov imajo dostop do te
opreme tudi zaposleni pri davčnem organu, ki opremo vzdržujejo, ter
pogodbeno vezani zunanji vzdrževalci in serviserji, vendar le
kolikor je to potrebno za vzdrževanje, servisiranje in
podobno.
(3) Vsako okvaro
oziroma izpad strojne ali programske opreme iz prvega odstavka tega
člena, ki zahteva poseg usposobljenega vzdrževalca, je treba takoj
javiti pristojni organizacijski enoti organa, ki določi, v skladu s
predpisanim režimom vzdrževanja, kako se bo okvara
odpravila.
(4) Dostop do
strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena mora
biti varovan tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenim
zaposlenim pri davčnem organu.
(5) Vsak poseg,
spreminjanje ali dopolnjevanje strojne in programske opreme iz
prvega odstavka tega člena, je dovoljen samo na podlagi odobritve
pooblaščenega zaposlenega pri davčnem organu.
17. člen
(sistem gesel za
avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov)
(1) Pristop do
podatkov z uporabo aplikativne programske opreme se varuje s
sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov
programov in podatkov.
(2) Sistem za
avtorizacijo in identifikacijo iz prejšnjega odstavka mora
omogočati možnost naknadnega ugotavljanja, kdaj so bili podatki, ki
so davčna tajnost, obravnavani ter kdo jih je
obravnaval.
(3) Pooblaščena
oseba določi režim dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja
gesel.
V. PRENOS PODATKOV,
KI SO DAVČNA TAJNOST
18. člen
(način prenosa
podatkov, ki so davčna tajnost)
(1) Podatke, ki so
davčna tajnost, je dovoljeno prenašati z informacijskimi,
telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le ob izvajanju postopkov
in ukrepov, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop do teh
podatkov.
(2) Dokumenti se
zunaj podatkovno komunikacijskega omrežja državnih organov (HKOM)
ne smejo posredovati v elektronski obliki brez
šifriranja.
VI. EVIDENTIRANJE,
UNIČEVANJE IN ARHIVIRANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
19. člen
(evidenca razkritja
podatkov, ki so davčna tajnost)
(1) Vsaka evidenca,
v kateri se hranijo podatki, ki so davčna tajnost, mora ne glede na
to, kako je vodena, v primeru posredovanja teh podatkov, vsebovati
tudi podatke o razkritjih podatkov, ki so davčna
tajnost.
(2) Podatki o
razkritjih iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti zlasti možnost
ugotavljanja:
– kateri podatki,
kdaj in kako so bili posredovani;
– komu so bili
posredovani;
– za kakšne namene
so bili posredovani.
20. člen
(uničevanje
podatkov, ki so davčna tajnost)
(1) Organ mora
zagotoviti uničevanje odpadnih dokumentov na način, ki zanesljivo
onemogoči branje oziroma dostop do dela ali do vseh podatkov ali
njihovo obnovo.
(2) Na način iz
prejšnjega odstavka mora organ zagotoviti tudi uničevanje pomožnega
gradiva, ki je bilo uporabljeno ali je nastalo ob pripravi
dokumentov iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(uporaba predpisov
o arhiviranju)
Dokumenti se
arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko
gradivo.
VII. ODGOVORNOST ZA
IZVAJANJE UKREPOV IN POSTOPKOV VAROVANJA
22. člen
(neposredno
izvajanje postopkov in ukrepov)
(1) Za neposredno
izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje podatkov, ki so davčna
tajnost, so odgovorni: predstojniki organov in njihovi namestniki,
predstojniki posameznih organizacijskih enot organov in njihovi
namestniki ter vsi vodje notranjih organizacijskih enot organov in
njihovi namestniki.
(2) Osebe iz
prejšnjega odstavka morajo:
– poslovanje
organizacijskih enot, katerih predstojniki oziroma vodje so,
organizirati tako, da zagotovijo spoštovanje določb tega dela
pravilnika in drugih predpisov o varovanju podatkov, ki so davčna
tajnost;
– seznaniti
zaposlene pri davčnem organu z dolžnostjo varovati podatke, ki so
davčna tajnost.
23. člen
(dolžnosti
zaposlenih pri davčnem organu)
(1) Vsak zaposleni
pri davčnem organu, ki se v okviru opravljanja svojega dela pri
organu seznani s podatki, ki so davčna tajnost, mora izvajati
predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje teh
podatkov.
(2) Pred nastopom
dela na delovnem mestu, kjer se obdelujejo podatki, ki so davčna
tajnost, mora zaposleni pri davčnem organu podpisati izjavo iz
Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, da je seznanjen z
dolžnostjo varovanja podatkov, ki so davčna tajnost.
(3) Z vsebino
dokumentov, ki jih uporablja pri svojem delu, zaposleni pri davčnem
organu ne sme seznaniti drugih zaposlenih pri davčnem organu, če to
ni nujno potrebno za opravljanje njihovih delovnih
nalog.
(4) Zaposleni pri
davčnem organu, ki ugotovijo, da se je s podatki, ki so davčna
tajnost, seznanila nepooblaščena oseba, so to dolžni nemudoma
sporočiti vodji organizacijske enote, v kateri so
zaposleni.
(5) Če se dokument
izgubi, mora zaposleni pri davčnem organu o tem takoj obvestiti
vodjo organizacijske enote, v kateri je zaposlen, sam pa ukreniti
vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, v katerih je dokument
izginil, ter da se preprečijo škodljive posledice in zavarujejo
sledi.
TRETJI A. DEL
PRIMERI, V KATERIH SE PLAČILA
ZA DOBAVLJENO BLAGO IN OPRAVLJENE STORITVE NE NAKAZUJEJO NA
TRANSAKCIJSKE RAČUNE
23.a člen
(1) Oseba iz prvega odstavka
36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni
dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe:
1.
dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37.
člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);
2. dohodkov, ki so v skladu z
20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z
dohodnino;
3. dividend in obresti, ki ne
presegajo 50 eurov;
4. dividend, obresti in drugih
plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške
storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na
račune skrbniških storitev oziroma storitev
gospodarjenja;
5. prejemkov, namenjenih
pokritju stroškov dnevnice in prevoza, kadar je izplačilo
opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo
člana volilnega odbora na podlagi predpisov o volitvah in v zvezi s
tem prejme le povračilo navedenih stroškov;
6. prejemkov iz 2., 4. in 5.
točke 107. člena ZDoh-2;
7. prejemkov od kmetijskih
pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo
fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne
presegajo 125 eurov;
8. sredstev, v primeru prenosa
sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni
sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi
ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi
skladi;
9. sredstev, v primeru
neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova
investicijskih kuponov vzajemnega sklada;
10. drugih dohodkov, če se
prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je
opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod
pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o
obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek
nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z
zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne
organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne
skupnosti.
(2) V primeru, ko je oseba iz
prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična oseba, ki opravlja
dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni
dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične
osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420
eurov.
(3) V primeru, ko je
izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in
opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na
transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja
dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.
ČETRTI
DEL
POŠILJANJE PODATKOV
O PRILIVIH NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE FIZIČNIH OSEB
24.
člen
(pošiljanje
podatkov o prilivih na transakcijske račune fizičnih
oseb)
(1) Ponudniki
plačilnih storitev mesečno pošiljajo podatke Generalnemu finančnemu
uradu Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
GFU FURS) o prilivih na transakcijske račune fizičnih
oseb.
(2) Ponudniki
plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke o vseh prilivih v
posameznem mesecu, po posameznih valutah.
25.
člen
(način
pošiljanja podatkov)
(1) Podatki iz
prejšnjega člena se pošiljajo v elektronski obliki z uporabo metod
spletnega servisa v skladu s komunikacijskim standardom za
izmenjavo sporočil ZBS B2B.
(2) Podatki o
prilivih na transakcijske račune se pošiljajo v XML datoteki, ki
vsebuje naslednje elemente:
1. podatke o
ponudniku plačilnih storitev:
– leto in mesec, na
katerega se podatki nanašajo,
– davčno številko
ponudnika plačilnih storitev,
2. podatke za
posamezni transakcijski račun fizične osebe:
– številko
transakcijskega računa,
– davčno številko
fizične osebe,
– znesek prometa v
dobro,
– oznako
valute.
(3) Ponudniki
plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke iz prejšnjega
odstavka četrti delovni dan po izteku meseca za pretekli mesec.
Podatke pošljejo za vse transakcijske račune, ki jih vodijo, tudi
če sprememb na teh računih v obdobju od zadnjega poročanja ni
bilo.
PETI DEL
PREDLOŽITEV
OBRAČUNA DAVKA NA PODLAGI SAMOPRIJAVE
26. člen
(predložitev
obračuna davka)
Zavezanec za davek
prikaže premalo obračunane davke in pripadajoče obresti na obrazcu
iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
PETI A. DEL
DOLOČITEV PLAČNIKA DAVKA
26.a člen
(plačnik davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena
ZDavP-2)
(1) Za plačnika davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2
se šteje oseba, ki za račun upravičenca do dohodka, ki je zavezanec
za davek po zakonu o obdavčenju, prejme dohodek, od katerega se v
skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje
in plačuje davčni odtegljaj, ko oseba, ki jo tak dohodek bremeni in
davčnega odtegljaja ni izračunala, odtegnila in plačala, ne pozna
in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca do
dohodka.
(2) Za osebo iz prvega odstavka tega člena se šteje pravna oseba
oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem
pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in je v skladu z
zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident
Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju
poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji).
(3) Za osebo iz
prvega odstavka tega člena, ki jo dohodek bremeni, ne velja
obveznost dostave podatkov davčnemu organu o plačilu dohodka osebi,
ki se po 1. točki drugega odstavka 58. člena ZDavP-2 šteje za
plačnika davka.
ŠESTI
DEL
VIŠINA NAJVIŠJEGA
POVRAČILA STROŠKOV PRAVNEGA ZASTOPANJA IN STROKOVNE
POMOČI
27. člen
(stroški za
pooblaščence, ki so odvetniki)
Za pooblaščence, ki
so odvetniki, se stroški odmerijo po odvetniški tarifi. Uradna
oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z
odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v
višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so priglašeni višji
stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba
ustrezno zniža.
28. člen
(stroški za
pooblaščence, ki niso odvetniki)
Za pooblaščence, ki
niso odvetniki, se stroški odmerijo po pravilih njihovega
stanovskega združenja, če so člani takega združenja, vendar ne več,
kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi. Uradna oseba
mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu s pravili
njihovega stanovskega združenja oziroma odvetniško tarifo. Povrnejo
se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jih določajo
pravila stanovskega združenja oziroma odvetniška tarifa; če so
priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih
uradna oseba ustrezno zniža.
SEDMI
DEL
PODROBNEJŠI
KRITERIJI ZA ODPIS, DELNI ODPIS, OBROČNO PLAČILO IN ODLOG PLAČILA
DAVČNEMU ZAVEZANCU – FIZIČNI OSEBI
29. člen
(ugotavljanje
dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja)
(1) Pred
izdajo odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu zapadle davčne
obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi
podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih
pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih
dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov davčnega
zavezanca – fizične osebe (v nadaljevanju tega dela: davčni
zavezanec) in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega
zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere
in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov.
(2) Pred
izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne
obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi
podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih
pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih
dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov
in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju
upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov.
(3)
Višina dohodkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se
ugotavlja za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge, če gre za
redne dohodke, ki so jih davčni zavezanec ali njegovi družinski
člani prejemali mesečno. Višina dohodkov, ki jih davčni zavezanec
ali njegovi družinski člani niso prejemali redno vsak mesec, kot na
primer dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, regres, odpravnina, jubilejne in
druge nagrade, dohodek iz kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in
drugi izredni dohodki, se ugotavlja za zadnjih 12 mesecev pred
vložitvijo vloge in se upošteva kot mesečni dohodek v višini 1/12
prejetega.
(4) Za
družinskega člana po tem pravilniku se štejejo osebe, ki z davčnim
zavezancem živijo v skupnem gospodinjstvu in so z njim v krvnem
sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega
kolena, ali če z njim živijo v zakonski zvezi oziroma v dalj časa
trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja
zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot
zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v
registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali so z davčnim
zavezancem v svaštvu do vštetega drugega kolena. Za družinskega
člana se štejejo tudi pastorek, posvojenec oziroma potomec
partnerja v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po
zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne
posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni
zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako
se za družinske člane štejejo tudi člani kmečkega gospodinjstva, ki
niso v sorodstvenem razmerju in se lahko štejejo za vzdrževane
člane po 115. členu ZDoh-2.
30. člen
(definicija
dohodkov)
(1)
Dohodki po tem delu pravilnika so vsi dohodki in prejemki davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov po ZDoh-2, ne glede na
vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so
obdavčljivi ali ne, zmanjšani za normirane ali dejanske stroške,
priznane po ZDoh-2, ter za davek in obvezne prispevke za socialno
varnost, obračunane od teh dohodkov. Ne glede na prejšnji stavek se
kot dohodek štejejo tudi dediščine in darila, prejeta v
denarju.
(2) Kot
dohodki po tem delu pravilnika se ne štejejo dohodki, ki so prejeti
z določenim namenom porabe, ki ni preživljanje davčnega zavezanca
in njegovih družinskih članov, kot na primer:
– pomoči
in drugi podobni prejemki (prejeti za odpravo posledic naravnih
nesreč, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za pomoč in
postrežbo),
–
povračila stroškov, neobdavčljiva po ZDoh-2 (materialni stroški za
rejenca, varovanca oziroma oskrbovanca, potni stroški, stroški za
prehrano),
–
subvencije (za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, regresirano
šolsko prehrano, nakup mesečnih vozovnic za prevoze učencev,
dijakov in študentov, varstvo in vzgojo otrok v vrtcih).
31. člen
(zmanjšanje
dohodka)
(1) Kot
dohodek se ne štejejo dohodki, ki jih je davčni zavezanec ali
njegov družinski član prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec
ali njegov družinski član nehal prejemati pred vložitvijo vloge in
ni začel prejemati drugih rednih mesečnih dohodkov.
(2) Pri
ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin, ki jih
je v obdobju, za katero se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec
ali kateri od njegovih družinskih članov plačal za osebo, ki z
njimi ne živi v skupnem gospodinjstvu.
(3) Višina
preživnine iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po sporazumu o
razvezi zakonske zveze, po sporazumu o dodelitvi otrok ali sodni
odločbi o razvezi in dodelitvi otrok. O plačilu preživnine je
davčni zavezanec dolžan predložiti dokazilo o nakazilu zneska na
račun upravičenca oziroma pisno izjavo upravičenca, da je
preživnino prejel.
32. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 32. člena (5. člen
Pravilnika-101/11).
33. člen
(definicija
prihrankov)
(1) Prihranki po
tem delu pravilnika so denarna sredstva davčnega zavezanca in
njegovih družinskih članov v domači in tuji valuti, ki jih imajo na
dan vložitve vloge, zlasti pa so to denarna sredstva na
transakcijskih računih, hranilne vloge in druga denarna sredstva po
izjavi davčnega zavezanca.
(2) Prihranki in
njihova vrednost se ugotavljajo iz obvestila banke ali hranilnice o
stanju na transakcijskem računu, kopije hranilne knjižice, kopije
varčevalne ali druge knjižice, kopije pogodbe o varčevanju, kopije
pogodbe o vezavi depozita in izjave stranke.
34. člen
(definicija
premoženja)
(1) Premoženje po
tem delu pravilnika je vse premično in nepremično premoženje
davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v
lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi
vloge, pa na dan pridobitve.
(2) Pristojni
davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva
zlasti:
– stanovanja,
stanovanjske hiše in garaže;
– poslovne prostore
in poslovne stavbe;
– prostore za
počitek in rekreacijo;
– vodna
plovila, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo vodna plovila,
vpisana v ustrezen register;
– stavbna
zemljišča;
– kmetijska in
gozdna zemljišča;
– drugo nepremično
premoženje;
– vozila in
prikolice;
– vrednostne
papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo gospodarske
družbe;
– dragocenosti,
zbirateljske predmete, starine in nakit v višini najmanj 5
minimalnih plač.
(3) Kot premoženje
se ne upošteva:
– stanovanje
oziroma stanovanjska hiša, ki jo davčni zavezanec uporablja za
stalno bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima stalnega
bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za začasno
prebivanje;
– predmeti, ki so v
skladu s 177. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne izvršbe;
– eno osebno
vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih plač.
35. člen
(ugotavljanje
premoženja in njegove vrednosti)
(1) Premoženje in vrednost premoženja se ugotavljata iz podatkov,
pridobljenih iz evidenc davčnega organa, evidenc drugih organov in
predloženih dokazov davčnega zavezanca. Če vrednosti ni mogoče
ugotoviti na podlagi podatkov iz prejšnjega stavka, se vrednost
premoženja ugotavlja na podlagi primerljive tržne vrednosti
istovrstnega premoženja, razen če ta pravilnik določa drugače.
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek se šteje, da je vrednost vozil, ki so bila prvič
registrirana najmanj deset let pred letom, v katerem se ugotavlja
njihova vrednost, in vrednost vozil s prostornino motorja do 1500
ccm, ki so bila prvič registrirana najmanj šest let pred letom, v
katerem se ugotavlja vrednost, manjša od 12 minimalnih plač.
Njihove vrednosti se zato ne ugotavlja, razen če imajo davčni
zavezanec in njegovi družinski člani več vozil.
(3) Obstoj
vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu
vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o
vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se
upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v
sredstvih javnega obveščanja, oziroma na drug ustrezen način, če
vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev.
(4) Višina
poslovnih deležev v odstotku se ugotavlja iz izpisa iz sodnega
registra, njihova vrednost pa se ugotavlja iz zaključne bilance
stanja za preteklo poslovno leto.
36. člen
(merila za
dovolitev odloga oziroma obročnega plačila ter rok za
plačilo)
(1) Davčni organ
lahko dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne
obveznosti davčnemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana,
ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne
presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka
po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
(2) O roku za
plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini ter o rokih za
plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino
dohodkov, ugotovljenih v skladu s 30. do 32. členom tega
pravilnika, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih
družinskih članov ter višino davčne obveznosti.
37. člen
(merila za odpis in
delni odpis)
(1) Davčni organ
lahko delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na
družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega
pravilnika, ne presegajo 1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega
dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in
obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov,
premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov.
(2) Davčni organ
lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki
na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega
pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po
zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno
ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca
in njegovih družinskih članov.
38. člen
(odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo v izjemnih
primerih)
(1) V
primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali
drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega
zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko
davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega
pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli
odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi
plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in
njegovih družinskih članov.
(2)
Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen
v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred
nastankom okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3)
Okoliščine iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec dokazuje
z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne
lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj okoliščin iz prvega odstavka,
kot na primer odločba o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči
davčnemu zavezancu, poročilo centra za socialno delo o težki
družinski situaciji davčnega zavezanca, odločba Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
39. člen
(obrazec
vloge)
(1)
Davčni zavezanec vloži vlogo za odpis, delni odpis, odlog oziroma
obročno plačilo davka na obrazcu, ki je Priloga 5 tega pravilnika
in njegov sestavni del. V obrazcu vloge mora navesti vse podatke v
skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(2)
Davčni zavezanec mora vlogi priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo
resničnost navedb v njej, če jih davčni organ ne more pridobiti iz
svojih evidenc in evidenc drugih organov.
OSMI DEL
NAČIN IN KRITERIJI
ZA UGOTAVLJANJE HUJŠE GOSPODARSKE ŠKODE
40. člen
(kriterija za odlog in obročno plačevanje)
Kriterija
za odlog in obročno plačevanje v skladu s 102. členom ZDavP-2, ki
ju davčni organ pred izdajo odločbe o odlogu plačila oziroma
obročnem plačevanju davka ugotavlja na podlagi podatkov,
pridobljenih iz lastnih evidenc, evidenc drugih organov ter
predloženih dokazov davčnega zavezanca, sta:
–
davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda in
– odlog
plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo
preprečitev hujše gospodarske škode.
41. člen
(trajnejša nelikvidnost)
(1) Šteje
se, da je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben
pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne
izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov.
(2)
Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev,
dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni trajneje
nelikviden, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega
želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.
42. člen
(izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na
katere davčni zavezanec ni mogel vplivati)
Šteje se,
da je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz
razlogov, na katere ni mogel vplivati, če je izguba sposobnosti
pridobivanja prihodkov nastala zaradi:
– začetih stečajnih
postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih
poslovnih partnerjih;
– ukrepov tuje
države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi
katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti;
– dlje časa
trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi
bolezni;
– neizpolnjevanja
pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih
partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja
terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja
posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za
katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;
– izrednih in
nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino
prihodkov;
– naravnih in
drugih nepredvidenih nesreč.
43. člen
(hujša gospodarska škoda)
(1) Šteje
se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je
davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost
pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel
vplivati.
(2)
Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo
preprečitev hujše gospodarske škode, mora zavezanec izkazati s
pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi
odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi,
pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter z
drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo
pokazali v kasnejših obdobjih.
(3) Šteje se, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz prvega in
drugega odstavka tega člena, če je sodišče izdalo pravnomočni
sklep, s katerim je na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje
pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in
fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb,
potrdilo sporazum o finančnem prestrukturiranju.
43.a člen
(obrazec vloge)
(1)
Davčni zavezanec vloži vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davka
na obrazcu, ki je Priloga 15 tega pravilnika in njegov sestavni
del.
(2)
Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odlog oziroma obročno
plačilo navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje,
ki je sestavni del vloge.
(3) Vlogi
je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v
njej.
OSMI A. DELOBRAZEC VLOGE ZA ODLOG OZIROMA
OBROČNO PLAČILO DAVKA V POSEBNIH PRIMERIH
43.b člen
(obrazec vloge za odlog oziroma obročno plačilo davka z
zavarovanjem)
(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za odlog oziroma obročno plačilo
davka z zavarovanjem po prvem odstavku 103. člena ZDavP-2 na
obrazcu, ki je Priloga 16 tega pravilnika in njegov sestavni
del.
(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu
vloge za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu
z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(3) Vlogi
je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v
njej.
43.c člen
(obrazec vloge za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih
obrokih)
(1)
Davčni zavezanec vloži vlogo za obročno plačilo davka v največ treh
mesečnih obrokih po drugem odstavku 103. člena ZDavP-2 na obrazcu,
ki je Priloga 17 tega pravilnika in njegov sestavni del.
(2)
Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odlog oziroma obročno
plačilo navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje,
ki je sestavni del vloge.
(3) Vlogi
je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v
njej, če jih davčni organ ne more pridobiti iz svojih evidenc in
evidenc drugih organov.
DEVETI
DEL
NAČIN PREDLOŽITVE
INSTRUMENTA ZAVAROVANJA, KRITERIJI ZA DOLOČITEV NJEGOVE VIŠINE IN
NAČIN SPROSTITVE OZIROMA UNOVČITVE GLEDE IZPOLNITVE OZIROMA PLAČILA
DAVČNE OBVEZNOSTI
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
44. člen
(smiselna uporaba
tega dela)
Določbe tega dela
pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje izpolnitve
oziroma plačila davčne obveznosti z drugimi instrumenti
zavarovanja, ki jih lahko predlaga zavezanec za davek na podlagi
drugega odstavka 117. člena ZDavP-2, ter za predložitev ustreznega
instrumenta za zavarovanje plačila varščine pred začetkom javne
dražbe na podlagi četrtega odstavka 196. člena ZDavP-2.
45. člen
(predložitev in
sprejem instrumenta zavarovanja)
(1) Zavezanec za
davek predloži instrument zavarovanja pri davčnem
organu.
(2) Potrdilo o
sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje davčne obveznosti
izda davčni organ na obrazcu, ki je Priloga 12 tega pravilnika in
njegov sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za
zavarovanje carinske obveznosti izda davčni organ na obrazcu, ki je
Priloga 13 tega pravilnika in njegov sestavni del. Potrdilo o
sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje trošarinske
obveznosti izda davčni organ na obrazcu, ki je Priloga 14 tega
pravilnika in njegov sestavni del. Davčni organ na obrazcu o
sprejemu instrumenta zavarovanja določi tudi sklicno številko
sprejetega zavarovanja.
II. BANČNA
GARANCIJA IN GARANTNO PISMO
46. člen
(bančna garancija
in garantno pismo)
(1) Davčni organ
lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in
garantno pismo samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v
nadaljnjem besedilu: garant), ki jo kot garanta prizna davčni
organ.
(2) Davčni organ
prizna kot garanta banko, ki:
1. je pridobila
dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij ali
2. je upravičena
opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike
Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(3) Davčni organ
prizna kot garanta zavarovalnico, ki:
1. je pridobila
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje
kavcijskega zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih
pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali
2. je upravičena
opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike Slovenije v
skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
47. člen
(vsebina bančne
garancije in garantnega pisma)
(1) Bančna
garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev
oziroma plačilo davčne obveznosti, mora vsebovati naslednje
podatke:
1. številko bančne
garancije oziroma garantnega pisma;
2. rok veljavnosti
bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z rokom za
unovčitev;
3. znesek, do
katerega jamči garant;
4. predmet
zavarovanja oziroma navedbo sklepa, na podlagi katerega davčni
organ zahteva zavarovanje;
5. garancijsko
klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora« v bančni garanciji
oziroma »solidarno z zavezancem za davek« v garantnem
pismu;
6. podatke o
garantu (firma, matična številka, davčna številka, sedež,
poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski
račun);
7. podatke o
zavezancu za davek (matična številka, davčna številka oziroma druga
identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče
oziroma sedež);
8. datum in kraj
izdaje bančne garancije oziroma garantnega pisma;
9. podpis
pooblaščene osebe in žig garanta.
(2) V primerih, ko
so z bančno garancijo oziroma garantnim pismom zavarovane uvozne in
izvozne dajatve, druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu oziroma
izvozu blaga, ter obresti in stroški postopka (v nadaljnjem
besedilu: carinska obveznost), se poleg podatkov iz prejšnjega
odstavka v bančni garanciji oziroma garantnem pismu navede
tudi:
1. carinski
postopek oziroma postopki, za katere velja bančna garancija oziroma
garantno pismo;
2. ali je mogoče
bančno garancijo oziroma garantno pismo uporabljati tudi za
zavarovanje plačila carinske obveznosti v primerih, ko instrument
zavarovanja predlaga oseba, ki pred davčnim organom nastopa kot
direktni pooblaščenec carinskega dolžnika;
3. ali bančna
garancija oziroma garantno pismo krije tudi carinsko obveznost iz
carinskih postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v
obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še
niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi
carinska obveznost iz naslova teh še lahko nastala;
4. ali bančna
garancija oziroma garantno pismo krije tudi morebitno carinsko
obveznost iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v obdobju
veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko
nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja
carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v
drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati
morebitno carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti
promet;
5. ali se
lahko bančna garancija oziroma garantno pismo na zahtevo naročnika
bančne garancije oziroma garantnega pisma uporabi za odobritev
odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav,
ki jih predvideva veljavna zakonodaja in so pogojene s
predložitvijo zavarovanja.
(3) V primerih, ko
je z garantnim pismom zavarovano plačilo carinske obveznosti, se
garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi
»solidarno s carinskim dolžnikom«.
(4) V
primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine in
pripadajočih obresti (v nadaljnjem besedilu: trošarinska
obveznost), razen primerov, ko je z bančno garancijo oziroma
garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine kot uvozne dajatve,
za katere se uporablja drugi odstavek tega člena, se garancijska
klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi »solidarno s
trošarinskim zavezancem«.
(5) Za
zavarovanje plačila trošarinske obveznosti se v bančni garanciji
oziroma garantnem pismu poleg podatkov, navedenih v prvem odstavku
tega člena, navede tudi:
1. vrsta
trošarinskega zavezanca;
2. ali se
lahko iz bančne garancije oziroma garantnega pisma poplačajo tudi
trošarinske obveznosti, ki so bile zavarovane s predhodnim
instrumentom zavarovanja, vendar še niso bile poravnane oziroma bi
lahko še nastale.
(6) Garant izda
bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« iz Priloge 6, ki je
sestavni del tega pravilnika.
(7) Ne glede na
peti odstavek tega člena izda garant za zavarovanje plačila
carinske obveznosti bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija
za zavarovanje plačila carinske obveznosti« iz Priloge 7, ki je
sestavni del tega pravilnika, ter za zavarovanje plačila
trošarinske obveznosti na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje
plačila trošarinske obveznosti« iz Priloge 8, ki je sestavni del
tega pravilnika.
(8) Za garantno
pismo se smiselno uporabijo obrazci iz Priloge 9, 10 oziroma
Priloge 11, ki so sestavni deli tega pravilnika.
(9) Bančna
garancija oziroma garantno pismo se izda v treh enakih
izvodih.
48. člen
(višina bančne
garancije oziroma garantnega pisma)
(1) Višina bančne
garancije oziroma garantnega pisma mora zagotoviti izpolnitev
oziroma plačilo zavarovane davčne obveznosti v celoti.
(2) Ne glede na
prvi odstavek tega člena lahko davčni organ dovoli, da je višina
bančne garancije oziroma garantnega pisma nižja od višine davčne
obveznosti, pri čemer za določitev višine bančne garancije oziroma
garantnega pisma upošteva naslednje kriterije:
1. dosedanje
poslovanje zavezanca za davek;
2. zanesljivost in
finančno stabilnost zavezanca za davek;
3. način vodenja
predpisanih evidenc zavezanca za davek;
4. uradne evidence
oziroma podatke o zavezancu za davek glede kršitev predpisov o
obdavčenju.
(3) Davčni organ
odloča o višini bančne garancije oziroma garantnega pisma v skladu
z drugim odstavkom tega člena, če zakon o obdavčenju ne določa
drugače.
(4) Ne glede na
kriterije iz drugega odstavka tega člena višina bančne garancije
oziroma garantnega pisma ne more biti nižja od 50 odstotkov
ugotovljene davčne obveznosti ali davčne obveznosti, ki bi lahko
nastala. Davčni organ ne upošteva navedene omejitve v primerih, ko
zakon o obdavčenju določa drugače.
49. člen
(unovčitev bančne
garancije oziroma garantnega pisma v času njegove
veljavnosti)
Bančna garancija
oziroma garantno pismo se unovči v skladu s predpisi, ki urejajo
unovčevanje bančnih garancij »na prvi poziv« in »brez ugovora«
oziroma garantnih pisem s klavzulo o solidarni odgovornosti v
skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje garantnih
pisem.
III. DRUGI
INSTRUMENTI ZAVAROVANJA
50. člen
(pogoji za sprejem
cirkuliranega certificiranega čeka)
Davčni organ lahko
sprejme kot instrument zavarovanja cirkulirani certificirani ček,
če je trasat takega čeka banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega
odstavka 46. člena tega pravilnika.
51. člen
(pogoji za sprejem
avalirane menice)
Davčni organ lahko
sprejme menico kot instrument zavarovanja, ki vsebuje klavzulo
»brez protesta», če jo je avalirala banka, ki izpolnjuje pogoje iz
drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.
52. člen
(določitev višine
in unovčitev cirkuliranega certificiranega čeka oziroma avalirane
menice)
Določbi tega
pravilnika glede določitve višine in unovčitve bančne garancije
oziroma garantnega pisma se smiselno uporabljata tudi za
cirkulirani certificirani ček in avalirano menico.
IV. GOTOVINSKI
POLOG
53. člen
(vplačilo
gotovinskega pologa)
(1) Zavezanec za
davek lahko položi gotovinski polog za zavarovanje izpolnitve
oziroma plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu:
gotovinski polog) tako, da ga vplača na ustrezen podračun, ki ga
določi davčni organ.
(2) Obenem z
vplačilom gotovinskega pologa pošlje zavezanec za davek davčnemu
organu tudi obvestilo o vplačilu, v katerem navede podatke, ki so
potrebni za izdajo potrdila iz 54. člena tega
pravilnika.
54. člen
(vsebina potrdila o
gotovinskem pologu)
(1) Potrdilo o
gotovinskem pologu mora vsebovati naslednje podatke:
1. evidenčno
številko potrdila o gotovinskem pologu;
2. podatke o
zavezancu za davek (osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma
sedež, matična številka in davčna številka oziroma druga
identifikacijska številka);
3. navedba davčnega
organa, pri katerem je zavezanec za davek vplačal gotovinski
polog;
4. datum in višina
gotovinskega pologa ter številka podračuna, na katerega je
vplačan;
5. rok, za katerega
je gotovinski polog vplačan;
6. število izdanih
izvodov potrdila;
7. datum in kraj
izdaje potrdila ter podpis pooblaščene osebe.
(2) Ne glede na
prvi odstavek tega člena se v primerih, ko je z gotovinskim pologom
zavarovana carinska obveznost, poleg podatkov iz prejšnjega
odstavka v potrdilu navede tudi:
1. carinski
postopek oziroma postopki, za katere velja gotovinski
polog;
2. ali je mogoče
gotovinski polog uporabljati tudi za zavarovanje plačila carinske
obveznosti v primerih, ko gotovinski polog vplača oseba, ki pred
davčnim organom nastopa kot direktni pooblaščenec carinskega
dolžnika;
3. ali gotovinski
polog krije tudi carinsko obveznost iz carinskih postopkov z
ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti
predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni
v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi carinska obveznost
iz naslova teh še lahko nastala;
4. ali gotovinski
polog krije tudi morebitno carinsko obveznost iz carinskih
postopkov, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega
instrumenta zavarovanja, ki bi lahko nastala po sprejetju
dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja carinske deklaracije,
zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v drugih primerih, ko je
treba po carinskih predpisih zavarovati morebitno carinsko
obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti promet;
5. ali se
lahko gotovinski polog na zahtevo naročnika instrumenta zavarovanja
(gotovinskega pologa) uporabi za odobritev odloga plačila,
obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav, ki jih predvideva
veljavna zakonodaja in so pogojene s predložitvijo zavarovanja.
V. SKUPNA
DOLOČBA
55. člen
(sprostitev
instrumenta zavarovanja)
(1) Zavezanec za
davek ne more uporabljati predloženega instrumenta zavarovanja iz
prvega oziroma drugega odstavka 117. člena ZDavP-2 kot zavarovanje
davčne obveznosti od dneva, ko je vložil zahtevek za njegovo
sprostitev. Če je zavezanec za davek vložil zahtevek za delno
sprostitev instrumenta zavarovanja, lahko od dneva vložitve
zahtevka uporablja instrument zavarovanja samo v znesku, znižanem
za delno sprostitev.
(2) Če je davčna
obveznost, za katero je bil instrument zavarovanja predložen,
ugasnila oziroma ne more več nastati, je davčni organ dolžan
sprostiti instrument zavarovanja najkasneje v roku 5 delovnih dni
od dneva prejema zahtevka za sprostitev tega.
DESETI
DEL
ODVZEM VZORCEV
BLAGA ZA POTREBE DAVČNEGA NADZORA
56. člen
(omejitev
uporabe)
Določbe tega dela
pravilnika se ne uporabljajo, če je odvzem vzorcev urejen s
predpisi Evropske skupnosti.
57. člen
(odvzem
vzorcev)
(1) Če davčni organ
za potrebe izvajanja davčnega nadzora v skladu s 138. členom
ZDavP-2 odvzame vzorce blaga za analizo oziroma preiskavo, o tem na
primeren način obvesti zavezanca za davek ali njegovega
pooblaščenca. Pisno obvestilo ni potrebno.
(2) Davčni organ
odvzame vzorce sam ali pa glede na okoliščine primera naloži
zavezancu za davek ali njegovemu pooblaščencu, da jih odvzame sam v
prisotnosti pooblaščene osebe.
(3) Odvzem vzorcev
se opravi po metodah, ki so predpisane za ta namen.
(4) Vzorci se
odvzamejo le v taki količini, kot je nujno potrebna za analizo ali
natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo. Hkrati z
vzorci blaga lahko davčni organ, če je glede na okoliščine primera
to primerno, odvzame tudi spremljajoče dokumente, ki pojasnjujejo
vrsto blaga, njegovo naravo, količino ali tehnične
karakteristike.
58. člen
(zapisnik o odvzemu
vzorcev)
(1) Pooblaščena
oseba o odvzemu vzorcev sestavi zapisnik v treh izvodih, od katerih
je namenjen:
1. en izvod za
izvajalca analize oziroma preiskave;
2. en izvod za
davčni organ, ki je vzorec vzel, in
3. en izvod za
zavezanca za davek.
(2) Za vzorce
blaga, ki so uvrščeni v skupine nevarnih snovi, mora biti tako k
vzorcu, ki je namenjen izvajalcu analize oziroma preiskave, kot
tudi h kontrolnemu vzorcu priložen izvod varnostnega
lista.
59. člen
(ravnanje z blagom
pri odvzemu vzorcev)
Za blago, ki bi se
pri odvzemu vzorcev lahko poškodovalo, če bi se vzorci odvzeli na
kraju pregleda (na primer sterilno, za svetlobo občutljivo, za
vlago občutljivo blago in podobno), lahko davčni organ dovoli, da
se vzorci odvzamejo ob prisotnosti pooblaščene osebe davčnega
organa v drugih primernih prostorih.
60. člen
(obveznosti
zavezanca za davek pri odvzemu vzorcev)
(1) Zavezanec za
davek oziroma njegov pooblaščenec mora davčnemu organu zaradi
olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč pri odvzemu
vzorcev.
(2) Če zavezanec za
davek zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to ne pooblasti
druge osebe oziroma davčnemu organu ne zagotovi vse potrebne pomoči
za olajšanje izvajanja postopka, davčni organ določi rok, v katerem
mora zavezanec za davek izpolniti svoje obveznosti. Če zavezanec za
davek ne izpolni zahteve davčnega organa, davčni organ na stroške
in riziko zavezanca za davek naloži, da strokovno usposobljena
oseba odvzame vzorce oziroma davčni organ sam odvzame vzorce, če je
to primerno glede na okoliščine primera. V tem primeru se šteje,
kot da je zavezanec za davek sodeloval pri odvzemu vzorcev blaga,
vendar to ne vpliva na odgovornost zavezanca za davek za morebitni
prekršek zaradi opustitve potrebne pomoči davčnemu organu oziroma
zaradi oviranja nadzora.
(3) Če je zaradi
posebnih tehničnih lastnosti blaga treba pri pregledu blaga
zagotoviti sodelovanje posebej usposobljenih oseb, zavezanec za
davek pa ne more zagotoviti njihove takojšnje prisotnosti, mora o
tem nemudoma pisno obvestiti davčni organ, ki določi rok, v katerem
mora zavezanec za davek zagotoviti prisotnost strokovno
usposobljenih oseb.
61. člen
(število vzorcev in
količina blaga za vzorec)
(1) V skladu s
četrtim odstavkom 57. člena tega pravilnika davčni organ odvzame
praviloma vsaj dva reprezentativna vzorca. Iz določenega blaga se v
soglasju z zavezancem za davek vzame povprečni vzorec blaga (na
primer: pri tekočinah, praških in podobno dalje).
(2) Nujno potrebne
količine posameznega vzorca iz četrtega odstavka 57. člena tega
pravilnika znašajo praviloma:
1. za tekočine,
paste in trdne snovi: 10–20 g ali do 100 ml;
2. za tekoče naftne
derivate in alkoholne pijače: 0,5 do 1 liter;
3. za plinaste
vzorce (utekočinjeni plini, stisnjeni plini): 10–20 ml
utekočinjenega plina ali 1 liter stisnjenega plina;
4. za blago v
zvitkih: pribl. 10 cm po vsej širini;
5. za blago v
listih ali ploščah: pribl. 30 x 30 cm;
6. za žice,
monofilamente, preje, vrvi in podobno: pribl. 10 m;
7. za blago,
pakirano za prodajo na drobno: en primerek v izvirni
embalaži;
8. za druge vrste
blaga: količine, ki so navedene v 1. do 5. točki tega
odstavka.
(3) Če okoliščine
posameznega primera tako dopuščajo ali zahtevajo, se lahko
odvzamejo tudi manjše ali večje količine od količin, navedenih v
prejšnjem odstavku.
(4) Stroji oziroma
naprave se lahko ponazorijo tudi s prospekti, načrti, skicami,
fotografijami ali kakšnimi drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo
potrebne informacije za določitev narave blaga.
62. člen
(označevanje
vzorcev)
Davčni organ vsak
odvzeti vzorec za zagotovitev njegove istovetnosti ustrezno označi,
na primer z namestitvijo pečata, zalivke ali na podoben način, tako
da prepreči morebitno zamenjavo ali kakršno koli drugačno zlorabo
vzorcev.
63. člen
(ravnanje z vzetimi
vzorci)
(1) Davčni organ,
ki je vzel vzorce blaga, en primerek vsakega vzorca skupaj z
ustreznim izvodom zapisnika o odvzemu vzorcev pošlje izvajalcu
analize oziroma pregleda, ki opravi potrebne preiskave. Kontrolni
vzorec blaga hrani davčni organ, ki je odvzel vzorce
blaga.
(2) Vzorci hitro
pokvarljivega blaga se hranijo v hladilniku ali
zamrzovalniku.
64. člen
(ravnanje z vzorci
po opravljeni analizi)
(1) Odvzeti vzorci
se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo
zavezancu za davek na njegovo zahtevo in stroške takoj, ko niso več
potrebni v postopku, predvsem, ko so izčrpana že vsa pravna
sredstva, ki jih je imel zavezanec za davek na razpolago zoper
odločbo davčnega organa, izdano na podlagi rezultatov te analize
ali natančnega pregleda.
(2) Vzorce, za
katere zavezanec za davek ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko
davčni organ uniči ali shrani. Davčni organ lahko v določenih
primerih od zavezanca za davek zahteva, predvsem kadar gre za
vzorce, ki so nevarni za okolje ali so strupi iz I. skupine
strupenosti, da odstrani preostanek vzorcev.
ENAJSTI
DEL
STROŠKI V ZVEZI Z
DAVČNO IZVRŠBO, ODVZETIM OZIROMA PREPUŠČENIM BLAGOM IN BLAGOM, KI
GA PO ZAKONSKEM POOBLASTILU PRODAJA DAVČNI ORGAN, TER POGOJIH ZA
PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE S TEM BLAGOM
I. SPLOŠNA
DOLOČBA
65. člen
(vsebina tega
dela)
(1) Ta del
pravilnika določa višino in način obračunavanja stroškov v zvezi z
davčno izvršbo ter prevozom, hrambo in cenitvijo blaga, ki je bilo
dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona,
oziroma blaga, ki je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto
razpolaganje, ter blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja
davčni organ (v nadaljnjem besedilu: blago).
(2) Ta del
pravilnika določa tudi način preverjanja pogojev za prodajo, drugo
ravnanje, uničenje ali brezplačen odstop blaga, ki:
1. je bilo dokončno
odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega
zakona;
2. je bilo
prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje;
3. ga po zakonskem
pooblastilu prodaja davčni organ.
II. DOLOČITEV
STROŠKOV
66. člen
(stroški za izdajo
sklepa)
(1) Stroški za
izdajo sklepa o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke in na
denarna sredstva pri bankah in hranilnicah ter na denarne terjatve
dolžnika znašajo 25 eurov.
(2) Stroški za
sklep o davčni izvršbi na dolžnikove materializirane ali
nematerializirane vrednostne papirje znašajo 25 eurov.
(3) Stroški za
sklep o izvršbi na dolžnikove premičnine znašajo 75,00
eurov.
67. člen
(stroški za pot
pooblaščene uradne osebe)
Za vsako pot
pooblaščene uradne osebe davčnega organa v zvezi s postopkom davčne
izvršbe se dolžniku obračunajo stroški v višini 40,00
eurov.
68. člen
(stroški
prevoza)
(1)
Stroški prevoza blaga znašajo 1,00 euro za vsak prevoženi kilometer
in se obračunajo glede na prevožene kilometre od krahja prevzema do
kraja hrambe blaga, če prevoz opravi davčni organ.
(2) Če prevoza ne
izvaja davčni organ, se obračunajo stroški prevoza po dejanskih
stroških.
(3) Med stroške
prevoza se štejejo tudi morebitni stroški natovarjanja in
raztovarjanja blaga.
69. člen
(stroški
hrambe)
(1) Stroški hrambe
blaga znašajo 1,00 euro za vsakih začetih 100 kg bruto teže blaga
za vsak dan, ko je bilo blago v hrambi pri davčnem organu, oziroma
se obračunajo po dejanskih stroških, če se blago ne hrani pri
davčnem organu.
(2) Če blago ni v
hrambi pri davčnem organu, se obračunajo stroški hrambe po
dejanskih stroških.
(3) Če blago ostane
v hrambi pri dolžniku, se stroški hrambe ne obračunajo.
(4) Stroški, ki
nastanejo zaradi nujnih ukrepov za ohranjanje blaga, se obračunajo
po dejanskih stroških, ki jih je imel s tem v zvezi davčni organ.
Med te stroške spadajo tudi prevozni stroški za premestitev
blaga.
70. člen
(stroški
cenitve)
Stroški v zvezi s
cenitvijo, ki jo izvede posebni cenilec, se obračunajo po veljavni
tarifi za te storitve.
71. člen
(stroški
prodaje)
(1) Stroški javne
dražbe se obračunajo v višini 5 odstotkov od dosežene kupnine
oziroma najmanj 100,00 eurov in se obračunajo tudi v primeru
neuspele javne dražbe.
(2)
Stroški prodaje z zbiranjem ponudb znašajo 5 odstotkov od dosežene
kupnine oziroma najmanj 50 eurov, toda ne več kot 1.000,00 eurov in
se obračunajo tudi v primeru neuspele prodaje.
(3) Stroški prodaje
z neposredno pogodbo se obračunajo v višini 1 odstotka od dosežene
kupnine.
(4) Stroški prodaje
po komisijski prodaji se obračunajo po dejanskih
stroških.
(5) Stroški prodaje
zarubljenih materializiranih ali nematerializiranih vrednostnih
papirjev in drugih predmetov, ki se prodajajo na organiziranem
trgu, se obračunajo po dejanskih stroških.
72. člen
(obračun
stroškov)
(1) Stroški davčne
izvršbe se v skladu s 152. členom ZDavP-2 obračunajo v sklepu o
izvršbi.
(2) Če po končanem
postopku davčne izvršbe nastane razlika v višini med obračunanimi
in dejansko nastalimi stroški, se ta zaračuna oziroma vrne na
podlagi posebnega sklepa davčnega organa.
III. POGOJI ZA
PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE Z BLAGOM
73. člen
(pogoji za prodajo
blaga)
(1) Davčni organ,
pooblaščen za prodajo, sme dati v prodajo samo blago, za katero je
bilo predhodno ugotovljeno, da ustreza predpisom Evropske skupnosti
za sprostitev v prost promet na carinskem območju Skupnosti,
vključno s prepovedmi in omejitvami, oziroma se po prodaji lahko
dovoli druga dovoljena uporaba oziroma raba blaga.
(2) Blago, ki ne
ustreza predpisom iz prvega odstavka tega člena, se odstrani s
carinskega območja Skupnosti oziroma uniči.
(3) Ne glede na
drugi odstavek tega člena se blago, ki ne izpolnjuje pogojev iz
prvega odstavka tega člena, lahko proda pod pogojem, da se po
prodaji odstrani s carinskega območja Skupnosti.
74. člen
(preverjanje
pogojev za prodajo)
(1) Za preverjanje
pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika in za pripravo blaga za
prodajo imenuje davčni organ, pooblaščen za prodajo, komisijo.
Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
(2) Nalogi komisije
iz prvega odstavka tega člena sta, poleg preverjanja pogojev za
prodajo blaga, tudi določitev vrednosti blaga in sestava zapisnika
o delu.
(3) Pri
ugotavljanju vrednosti blaga se smiselno uporabljajo pravila o
carinskem vrednotenju blaga, ob upoštevanju morebitne tehnološke
zastarelosti, modne nezanimivosti in dejstva, da se blago prodaja
brez garancije ali brez možnosti uveljavljanja
garancije.
(4) Vrednost blaga,
ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ, se ugotavlja v
skladu z 205. členom ZDavP-2.
75. člen
(brezplačen odstop
blaga)
(1) Blago se pod
pogojem iz prvega odstavka 206. člena ZDavP-2 lahko brezplačno
odstopi državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim
zavodom, če ga ti potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. O
brezplačnem odstopu odloča minister, pristojen za finance, s
sklepom.
(2) Državnim
organom in organizacijam se brezplačno lahko odstopi tudi blago, ki
ga po posebnih predpisih ni dovoljeno sprostiti v prosti promet
(orožje, strelivo, radijske postaje in podobno), če to blago
potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.
(3) Takoj po
prevzemu brezplačno odstopljenega neskupnostnega blaga mora
pridobitelj urediti carinski status tega blaga.
76. člen
(uničenje
blaga)
(1) Če se blago ne
proda ali brezplačno ne odstopi v skladu s prejšnjim členom, se
uniči.
(2) Davčni organ
lahko blago uniči tudi v primerih, ko bi bili stroški hrambe,
prodaje in drugi stroški v zvezi z blagom nesorazmerni z izkupičkom
od prodaje.
(3)
Predlog za uničenje blaga poda tričlanska komisija, ki jo imenuje
davčni organ. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
(4)
Davčni organ na podlagi predloga komisije izda sklep o uničenju in
ga izvrši. Komisija nadzira uničenje ter sestavi zapisnik o
uničenju.
(5) Uničenje blaga
se izvede v skladu s posebnimi predpisi.
DVANAJSTI
DEL
MEDSEBOJNA UPRAVNA
POMOČ MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE PRI IZTERJAVI DAVŠČIN
IN IZMENJAVI PODATKOV
I.
SPLOŠNO
77. člen
(vsebina tega
dela)
S tem delom se
določajo podrobnejša pravila za izvajanje ukrepov medsebojne
upravne pomoči med državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem
besedilu: EU) pri izmenjavi podatkov ter določajo obrazci, ki se
pri tem uporabljajo v skladu z določbami:
– Direktiva Sveta
77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih
organov držav članic na področju neposredne obdavčitve (UL L št.
336 z dne 27. 12. 1977, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo
Sveta 2006/98/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih
direktiv na področju obdavčitve zaradi pristopa Bolgarije in
Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 129).
II. MEDSEBOJNA
UPRAVNA POMOČ PRI IZTERJAVI DAVŠČIN
78. člen
Z dnem uveljavitve ZDavP-2E (UL
RS, št. 32/12) – tj. od 05.05.2012 naprej prenehajo veljati določbe
78. člena (27. člen ZDavP-2E).
79. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od 11.04.2009 naprej
prenehajo veljati določbe 79. člena (7. člen
Pravilnika-28/09).
80. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od 11.04.2009 naprej
prenehajo veljati določbe 80. člena (7. člen
Pravilnika-28/09).
81. člen
Z dnem uveljavitve ZDavP-2E (UL
RS, št. 32/12) – tj. od 05.05.2012 naprej prenehajo veljati določbe
81. člena (27. člen ZDavP-2E).
82. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od 11.04.2009 naprej
prenehajo veljati določbe 82. člena (9. člen
Pravilnika-28/09).
83. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od 11.04.2009 naprej
prenehajo veljati določbe 83. člena (9. člen
Pravilnika-28/09).
III. MEDSEBOJNA
UPRAVNA POMOČ PRI IZMENJAVI PODATKOV
84. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-19/13 (UL RS, št. 19/13) – tj. od 05.03.2013 naprej
prenehajo veljati določbe 84. člena (2. člen
Pravilnika-19/13).
85. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-19/13 (UL RS, št. 19/13) – tj. od 05.03.2013 naprej
prenehajo veljati določbe 85. člena (2. člen
Pravilnika-19/13).
IV. PRISTOJNI ORGAN
ZA IZMENJAVO PODATKOV V SKLADU Z MEDNARODNIMI POGODBAMI O IZOGIBU
DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
86. člen
(prenos
pristojnosti)
V skladu z 265. členom ZDavP-2 minister, pristojen za finance,
pooblašča Finančno upravo Republike Slovenije – Generalni finančni
urad, da:
– izmenjuje podatke po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega
obdavčevanja in mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za
davčne namene;
– opravlja naloge v
okviru nudenja pomoči pri pobiranju davkov po mednarodnih pogodbah
o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
– opravlja naloge v
okviru nudenja pomoči pri davčnih zadevah po Konvenciji o
medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o
spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih
zadevah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št.
22/10).
V. NAČIN IN OBLIKA
SPOROČANJA INFORMACIJ NA PODLAGI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE
SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O IZBOLJŠANJU
SPOŠTOVANJA DAVČNIH PREDPISOV NA MEDNARODNI RAVNI IN IZVAJANJU
FATCA
86.a
člen
(način pošiljanja
informacij)
Finančna institucija
Slovenije, ki mora v skladu s VI. poglavjem četrtega dela ZDavP-2
sporočati informacije po Sporazumu med Vlado Republike Slovenije in
Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih
predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (Uradni list RS –
Mednarodne pogodbe, št. 8/14), te informacije sporoča v elektronski
obliki v skladu z navodilom, ki je Priloga 18 tega pravilnika, ter
v obliki izjav v skladu z navodilom, ki je Priloga 19 tega
pravilnika.
TRINAJSTI
DEL
VRSTE, VSEBINA,
NAČINI IN ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE
SLOVENIJE
I. SPLOŠNA
DOLOČBA
II. VRSTE IN
VSEBINE POROČIL
87. člen
(obveznost
pošiljanja podatkov)
Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem
besedilu: AJPES) v skladu z 297. in 358. členom ZDavP-2 Finančni
upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ)
poročila s podatki, ki so potrebni za izvajanje nalog davčnega
organa, in sicer:
– iz poslovnega
registra Republike Slovenije;
– iz drugih
registrov, evidenc in zbirk podatkov, določenih z drugimi predpisi,
ki jih za potrebe Republike Slovenije oziroma državnih organov vodi
AJPES;
– iz letnih poročil
poslovnih subjektov;
– iz letnih poročil
o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in
podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov;
– izplačanih
plačah;
– rezultatih drugih
statističnih raziskav, ki jih opravlja AJPES.
88. člen
(podatki, ki jih
posreduje AJPES)
(1) Iz poslovnega
registra Republike Slovenije posreduje AJPES davčnemu organu
naslednje podatke o posameznem poslovnem subjektu:
– identifikacijsko
številko;
– firmo oziroma ime
(tudi skrajšano firmo oziroma ime);
– sedež in
naslov;
– datum akta o
ustanovitvi;
– podatke o vpisu
pri registrskem organu (organ, datum, in zaporedno številko
vpisa);
– glavno
dejavnost;
– pravno
organizacijsko obliko;
– datum začetka
poslovanja;
– ime in priimek
ustanovitelja;
– poreklo
ustanovitvenega kapitala (domači, tuji, mešani);
– države
ustanovitvenega kapitala;
– vrsto
lastnine;
– ime in priimek
zastopnika;
– podatke za
povezavo (za povezane oziroma združene oblike);
– dejavnosti
(registrirane oziroma določene s predpisom ali z aktom o
ustanovitvi);
– telefon, teleks,
telefaks, elektronska pošta;
– o spremembah
(vrsto in datum);
– o poslovanju
(posluje: da, ne);
– o velikostnem
razredu (glede na število zaposlenih);
– številko računa,
ki ga poslovni subjekt odpre pri organizaciji za plačilni
promet.
(2) O podružnicah
in podružnicah tujih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu
organu naslednje podatke:
– identifikacijsko
številko;
– ime in
firmo;
– sedež in
naslov;
– državo sedeža
poslovnega subjekta, kadar gre za podružnice tujih poslovnih
subjektov tudi;
– vrsto
podružnice;
– datum
vpisa;
–
dejavnosti;
– ime in priimek
zastopnika;
– vrsto in datum
sprememb.
89. člen
(posredovanje
podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov)
Iz letnih poročil
poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje
podatke:
a) za družbe in
podjetnike:
– vse podatke iz
bilance stanja za vse poslovne subjekte;
– vse podatke iz
izkaza poslovnega izida za vse poslovne subjekte;
– vse podatke iz
izkaza finančnega izida za družbe iz prvega odstavka 57. člena
Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 –
popr., v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);
– vse podatke iz
izkaza gibanja kapitala za družbe iz prvega odstavka 57. člena
ZGD-1;
b) za
društva:
– vse podatke iz
bilance stanja;
– vse podatke iz
izkaza poslovnega izida;
c) za ostale pravne
osebe zasebnega prava:
– vse podatke iz
bilance stanja;
– vse podatke iz
izkaza prihodkov in odhodkov;
d) za pravne osebe
javnega prava:
– vse podatke iz
bilance stanja;
– vse podatke iz
izkaza prihodkov in odhodkov – drugih uporabnikov oziroma vse
podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov – določenih
uporabnikov;
– vse podatke iz
izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah
dejavnosti.
90. člen
(posredovanje
podatkov iz letnih poročil družb in podjetnikov ter drugih
poslovnih subjektov)
Iz letnih poročil o
premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in
podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu
organu naslednje podatke:
– vse podatke
posameznega poslovnega subjekta;
– zbirne podatke
poslovnih subjektov posamezne dejavnosti;
– izračun temeljnih
kazalnikov.
91. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 91. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
92. člen
(pošiljanje
podatkov o izplačanih plačah in drugih osebnih
prejemkih)
V zvezi s podatki o
izplačanih plačah in drugih osebnih prejemkih AJPES posreduje
davčnemu naslednje podatke:
– ime in davčno
številko poslovnega subjekta;
– matično številko
poslovnega subjekta;
– število
zaposlenih;
– vrsto
izplačila;
– šifro
izplačila;
– znesek
izplačila;
– datum
izplačila;
– obdobje, na
katero se izplačilo nanaša;
– številko računa,
s katerega se izplačujejo plače in regres za letni
dopust;
– kumulativni
znesek, izplačan iz naslova uspešnosti poslovanja.
93. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 93. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
III. NAČIN
POŠILJANJA POROČIL
94. člen
(način pošiljanja
poročil)
Poročila iz 88. do
93. člena tega pravilnika AJPES pošilja v varni elektronski obliki.
Obliko poročil dogovorita davčni organ in AJPES.
IV. ROKI ZA
POŠILJANJE POROČIL
95. člen
(roki za pošiljanje
podatkov iz letnih poročil)
(1) AJPES pošilja
davčnemu organu podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov v
naslednjih rokih:
– za vse poslovne
subjekte takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do konca maja
tekočega leta za preteklo leto;
– za velike in
srednje družbe in tiste majhne družbe, s katerih vrednostnimi
papirji se trguje na organiziranem trgu, ter družbe, ki sestavljajo
konsolidirana letna poročila, pa še dodatno podatke iz revidiranih
letnih poročil takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do
konca oktobra tekočega leta za preteklo leto.
(2) Na posebno
zahtevo davčnega organa pošlje AJPES v petih dneh po prejemu
zahteve podatke iz letnega poročila posameznega poslovnega subjekta
še pred roki, določenimi v prvem odstavku tega člena.
96. člen
(roki za pošiljanje
podatkov iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju
ter poslovnem izidu)
AJPES pošilja
davčnemu organu podatke iz letnih poročil o premoženjskem in
finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter
drugih poslovnih subjektov do 30. aprila v letu za preteklo
leto.
97. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 97. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
98. člen
Z dnem uveljavitve
Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od 27.12.2011 naprej
prenehajo veljati določbe 98. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
ŠTIRINAJSTI
DEL
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
99. člen
(prehodna določba
glede zagotovitve izvajanja informacijske varnostne politike
Carinske uprave Republike Slovenije)
Ne glede na 17.
člen tega pravilnika Carinska uprava Republike Slovenije zagotovi
podporo sistemu informacijskega varovanja in možnost naknadnega
ugotavljanja obravnave podatkov, ki so davčna tajnost, najkasneje
do 31. 12. 2008.
100.
člen
(prehodna določba
glede upoštevanja dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti)
Kot dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se za leto 2006
upošteva dohodek, kot je opredeljen v 58. členu Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v
nadaljnjem besedilu: ZDoh-1), zmanjšan za oprostitve iz 61. člena
ZDoh-1, znižanja iz 62. člena ZDoh-1 ter oprostitve in znižanja iz
prvega odstavka 137. člena ZDoh-1.
101.
člen
(veljavnost in
uporaba izdanih instrumentov zavarovanja)
Instrumenti
zavarovanja, ki jih je davčni organ sprejel kot ustrezne za
zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti pred
začetkom uporabe tega pravilnika, se lahko uporabljajo do konca
njihove veljavnosti.
102.
člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve
tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ravnanju z zaupnimi
podatki in načinu varovanja zaupnih podatkov v carinski službi
(Uradni list RS, št. 40/02).
103.
člen
(veljavnost
pravilnika)
Ta pravilnik začne
veljati 1. januarja 2007.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 46/07) vsebuje naslednjo končno
določbo:
4. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 102/07) vsebuje naslednjo končno
določbo:
4. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 28/09) vsebuje še naslednji določbi in končno
določbo:
10. člen
V 1. točki Priloge 13 in 1. točki Priloge 14 se črta besedilo »pri
Generalnem carinskem uradu«.
11. člen
Priloge 15, 16, 17 in 18 se črtajo.
12. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 101/11 ) vsebuje še naslednjo določbo
ter prehodno in končno določbo:
28. člen
Priloge 4
do 14 se nadomestijo z novimi Prilogami 4 do 14, ki so sestavni del
tega pravilnika.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
Postopki
odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka, ki do
dneva uveljavitve tega pravilnika še niso pravnomočno končani, se
končajo po Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07 in 28/09).
30. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Pravilnik o
spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 24/12) vsebuje še naslednjo končno
določbo:
KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2E (Uradni list RS, št. 32/12) vsebuje naslednji končni
določbi:
KONČNI DOLOČBI
27.
člen
V
Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS,
št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11) prenehajo veljati v 77.
členu besedilo »pri izterjavi davščin in« in prva alineja ter 78.
in 81. člen.
28.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 19/13) vsebuje še naslednjo končno
določbo:
4. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 45/14) vsebuje še naslednjo določbo in končno
določbo:
2.
člen
Priloga 15 se nadomesti z novo
Prilogo 15, ki je priloga in sestavni del tega
pravilnika.
3.
člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 97/14) vsebuje še naslednjo določbo
in končno določbo:
11. člen
Priloge 12 do 14 se nadomestijo z novimi Prilogami 12 do 14, ki so
priloga in sestavni del tega pravilnika.
12. člen
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2015.
Pravilnik o dopolnitvah
Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS,
št. 39/15) vsebuje še naslednjo določbo in končno
določbo:
2. člen
Za Prilogo 17 se dodata Priloga 18 in
Priloga 19, ki sta priloga in sestavni del tega
pravilnika.
3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.