www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

SPORAZUM O PORAVNAVI MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI MED DELODAJALCEM IN DELAVCEM – Plačilo nadur, odpoved odpravnini, izplačilo regresa in odškodnina za neizkoriščeni dopust – Sklenitev sporazuma po prenehanju delovnega razmerja (VIII Ips 191/2018) (23.10.2019)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:2.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;border:none;padding:0cm'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>PRAKSA/Sodbe
sodišč/Ostalo/Vrhovno sodišče/ …</span></p>
</div>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: VIII Ips 191/2018</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
21.05.2019</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>SPORAZUM O
PORAVNAVI MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI MED DELODAJALCEM IN DELAVCEM –
Plačilo nadur, odpoved odpravnini, izplačilo regresa in odškodnina
za neizkoriščeni dopust – Sklenitev sporazuma po prenehanju
delovnega razmerja</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Stranki sta sporazum, da so
poravnane vse medsebojne obveznosti, sklenili po tem, ko je bila
tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana, torej po tem, ko so
zapadle že vse vtoževane terjatve. Zato bi se moralo sodišče druge
stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ki ga tožnik zaradi
morebitnih napak volje ne izpodbija) in ne bi smelo zavrniti
toženke z golim sklicevanjem na ustavno odločbo o prepovedi
vnaprejšnje odpovedi odpravnini.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>V premoženjskopravnem delovnem
sporu ne veljajo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Če delavec
meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega
delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v
potrditev teh dejstev ponuditi dokaze. Dokazno breme, da je
poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je
res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta
obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati,
da je opravil delo preko polnega delovnega časa in
koliko.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Absurdno je očitati toženki, da
ni dokazala, da je tožniku plačala vse nadure, oziroma da jih je
opravil manj, kot zatrjuje, saj je toženka dokazovala, da je ure,
ugotovljene na podlagi evidence, ki jo je po zakonu dolžna voditi,
plačala (in da torej več ur ni opravil), sodišče pa je dokazne
predloge, ki jih je predlagala, zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Pravica do dodatka za delo preko
polnega delovnega časa je zagotovljena z zakonom, ki le glede
višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Če delodajalca ne
zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve
pravice v drugih kolektivnih pogodbah.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Toženka je pobotni ugovor
utemeljevala s trditvijo, da je bil znesek, izplačan kot dnevnice,
namenjen kritju le teh, preostanek pa morebitnim viškom ur. Ker
tožnik ni zatrjeval nasprotnega (da presežek plačila ni bil
namenjen kritju viška ur; prav višek ur pa je tožnik v sporu
zatrjeval), presoja, da je toženka plačala nekaj, kar ni bila
dolžna, temelji na dejstvu, ki ni bilo ugotovljeno. Zato materialno
pravo v zvezi s pobotnim ugovorom ni bilo pravilno
uporabljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Reviziji se ugodi, sodbi
sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Odločitev o stroških
revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Sodišče prve stopnje je
ugotovilo obstoj terjatve tožnika do toženke iz naslova dodatka za
nadurno delo v skupnem bruto znesku 24.332,21 EUR z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od zneskov, zapadlih do vključno julija 2010 od
12. 8. 2010, zapadlih od avgusta 2010 dalje pa od vsakega 18. v
mesecu za pretekli mesec ter iz naslova neupravičenega odtegljaja v
višini 50 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2010
dalje; v presežku je zahtevek iz naslova dodatka za nadurno delo in
odtegljaja zavrnilo (I. točka izreka). Ugotovilo je obstoj terjatve
toženke do tožnika iz naslova preveč izplačanih dnevnic v znesku
4.641,26 EUR neto (II. točka izreka). Neto terjatev tožnika iz I.
točke izreka je pobotalo s terjatvijo toženke iz II. točke izreka
do višine 4.641,26 EUR neto. Za preostali znesek je odločilo, da ga
je toženka dolžna plačati po odvodu davkov in prispevkov v neto
znesku, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
Ugotovilo je, da je tožnik upravičen do dodatka za nadurno delo in
da mu je toženka neupravičeno odtegnila 50 EUR. S sporazumom o
medsebojnih obveznostih, ki sta ga stranki sklenili 21. 12. 2012,
se po presoji sodišča prve stopnje tožnik ni mogel odpovedati
pravicam, ki mu gredo po zakonu. Odločitev o zahtevku je nadalje
utemeljilo z obrazložitvijo, da toženka ni dokazala, da je tožniku
izplačala vse ure, ki jih je opravil, pri čemer je sledilo
tožnikovi evidenci in izračunom sodnega izvedenca.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Sodišče druge stopnje je
pritožbi tožnika v celoti, pritožbi toženke pa delno ugodilo in I.
točko izreka sodbe sodišča prve stopnje preoblikovalo (v višino
ugotovljene terjatve ni poseglo), II. točko izreka pa spremenilo
tako, da je odločilo, da ne obstoji terjatev toženke do tožnika iz
naslova preveč izplačanih dnevnic v znesku 4.641,26 EUR neto.
Spremenilo je tudi izrek o stroških, v ostalem pa je potrdilo
nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. V celoti
se je strinjalo s presojo, da je tožnik do dodatka za nadurno delo
upravičen in kot pravilno potrdilo postopanje sodišča prve stopnje,
ki je o zahtevku odločilo na podlagi navedb tožnika o obsegu
nadurnega dela z obrazložitvijo, da delodajalec nosi dokazno breme
in mora poskrbeti za ustrezna dokazila za dokazovanje
neutemeljenosti tožbenega zahtevka delavca, ki zahteva plačilo
dodatka za nadurno delo. Neobstoj terjatve iz naslova preveč
izplačanih delnic je utemeljilo s sklicevanjem na 191. člen
Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 in
naslednji), ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan,
nima pravice zahtevati nazaj, razen, če si je pridržal pravico
zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Pri tem je
kot nerelevantno štelo dejstvo, da tožnik v pobot uveljavljani
terjatvi ni ugovarjal.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Vrhovno sodišče je s sklepom
VIII DoR 99/2018 z dne 20. 6. 2018 dopustilo revizijo glede
vprašanj:</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>- ali je sodišče druge stopnje
pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, sklicujoč se na odločbo
Ustavnega sodišča št. Up-63/03 z dne 2. 2. 2005 (pravilno: 27. 1.
2005) zavzelo stališče, da se toženka v tej zadevi ne more uspešno
sklicevati na sporazum, ki je bil med strankama sklenjen po
prenehanju delovnega razmerja in pri sklenitvi katerega je tožnika
zastopal kvalificiran pooblaščenec - odvetnik;</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>- ali je pravilno stališče
sodišča druge stopnje, da v premoženjskem delovnem sporu (v
konkretni zadevi sporu glede plačila nadur) velja obrnjeno
trditveno in dokazno breme;</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>- ali je pravilno stališče
sodišča druge stopnje, da z zavrnitvijo dokaznih predlogov toženke
slednji ni bilo onemogočeno dokazovanje odločilnih
dejstev;</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>- ali je sodišče druge stopnje
pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da Kolektivna
pogodba za obrt in podjetništvo velja tudi za toženko, čeprav je
uveljavljala, da ta kolektivna pogodba zanjo na podlagi določil
Obrtnega zakona ne velja;</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>- ali je sodišče druge stopnje v
zvezi s pobotnim ugovorom toženke, kateremu tožnik ni ugovarjal,
lahko uporabilo 191. člen Obligacijskega zakonika in tako zgolj ob
uporabi materialnega prava pobotni ugovor toženke ob izostanku
vsakršne trditvene podlage tožnika zavrnilo?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Toženka v reviziji glede
prvega dopuščenega vprašanja navaja, da je sodišče napačno
uporabilo navedeno ustavno odločbo, saj stališča, ki ga je zavzelo
Ustavno sodišče, ni mogoče generalno posploševati na vse sporazume,
ki jih sklenejo delavci z delodajalci. Tožnika je pri sklepanju
sporazuma zastopal odvetnik; seznanjen je bil tudi z njegovimi
posledicami, konkretno tudi glede prejemkov, ki mu jih toženka
domnevno ni izplačala. Tega sodišče druge stopnje ni upoštevalo.
Stališče sodišča bi pomenilo, da je vsakršen sporazum med delavcem
in delodajalcem neveljaven, čeprav je namen sporazuma običajno
dogovor o medsebojnih pravicah, kar pomeni vsebinsko tudi vsaj
delno odpoved določenim pravicam in zahtevkom v zameno za kakšno
drugo ugodnost. Sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da je sporazum
med delavcem in delodajalcem treba razlagati ob uporabi določb 82.
do 84. člena OZ (tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi VIII Ips
408/2009 z dne 7. 12. 2010). Ravnanje sodišča po mnenju toženke
predstavlja ne le zmotno uporabo materialnega prava temveč tudi
bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj toženki zaradi
napačnih materialnopravnih izhodišč ni bilo omogočeno dokazovanje
odločilnih dejstev, kar pomeni, da ji ni bila dana možnost
obravnave pred sodiščem (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339.
člena ZPP). Kršena ji je bila ustavna pravica do izjave, ker ni
bilo upoštevano načelo kontradiktornosti. V zvezi z drugim
dopuščenim vprašanjem navaja, da v premoženjskih delovnih sporih ne
velja pravilo o obrnjenem trditvenem in dokaznem bremenu. ZPP pojma
trditveno breme niti ne pozna. Po stališču sodišča druge stopnje bi
morala toženka, ki je dolžna voditi evidenco o delovnem času, v
sodnem postopku konkretno navesti, kakšen obseg nadurnega dela je
tožnik opravil oziroma, da je opravil manj nadurnega dela, kot ga
zatrjuje in navedbe tudi dokazati. Šlo naj bi za ustaljeno sodno
prakso, ki pa izhaja zgolj iz lastnih stališč sodišča druge
stopnje. Toženka meni, da so pravila o trditvenem in dokaznem
bremenu napačno uporabljena, saj v določbah Zakona o evidencah na
področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) ter Zakona o delovnem
času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni
opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD) nimajo podlage. Določbe teh
zakonov ne posegajo v pravila o trditvenem in dokaznem bremenu,
stališče sodišča druge stopnje glede tega pa je celo v diametralnem
nasprotju z jasnimi in nedvoumnimi določbami Zakona o pravdnem
postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in naslednji) ter
dejstvom, da ZDR-1 obrnjenega dokaznega bremena v
premoženjskopravnih delovnih sporih ne predpisuje. Prav tako v
tovrstnih sporih ne obstajajo zakonske domneve, neutemeljenost
katerih bi bil dolžan zatrjevati in dokazovati delodajalec. Celo v
zadevah, kjer resnično velja obrnjeno dokazno breme, delavec ni
razbremenjen procesne dolžnosti, da navede dejstva, ki utemeljujejo
njegov zahtevek (sodba VIII Ips 230/2015 z dne 23. 2. 2016, VIII
Ips 38/2016 z dne 21. 6. 2016). Sodišče ni presojalo ustreznosti s
strani tožnika predlaganih dokazov, na podlagi katerih bi prišlo do
prevalitve procesnega dokaznega bremena na toženko. Toženka je ves
čas zatrjevala in dokazovala, da je izplačala vse ure dela, ki jih
je zanjo opravil tožnik. V dokaz neutemeljenosti tožnikovih
nesubstanciranih navedb je predložila listine, ki jih je dolžna
voditi po ZEPDSV in ZDCOPMD. Sodišče teh listin ni presojalo.
Postopanje sodišča druge stopnje toženka ocenjuje kot bistveno
kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP
v zvezi s 7. in 212. členom ZPP. Glede tretjega dopuščenega
vprašanja toženka navaja, da so bili njeni dokazni predlogi
neutemeljeno zavrnjeni. Na podlagi evidence delovnega časa, izpisov
digitalnega tahografa in poročil o poti, to je izpisa iz GPS
sledilne naprave na tožnikovem tovornjaku, bi bilo mogoče
ugotoviti, da je toženka evidenco delovnega časa vodila pravilno in
v skladu z izpisi digitalnega tahografa. Predlagala je tudi
postavitev izvedenca. Vse dokazne predloge je sodišče zavrnilo, ker
naj bi bili neverodostojni podatki iz tahografa. Kot je bilo
ugotovljeno, je s tahografi manipuliral tožnik sam, sodišče prve
stopnje pa je vnaprej ocenilo, da bi bili dokazi z vpogledom vanje
neverodostojni. Sodišče druge stopnje je takšno postopanje
potrdilo. S tem je potrdilo vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni
dopustna. Sodišče ni enakopravno obravnavalo strank in očitno
tožniku verjelo že na besedo in verodostojnosti njegovih dokazov ni
presojalo (odločilo je na podlagi evidenc, ki jih je tožnik pisal,
„ko se mu je ljubilo“, doma, enkrat na dva meseca oziroma enkrat na
mesec in pol za nazaj). Tako pisano „evidenco“ je sodišče štelo za
verodostojen tožnikov dokaz. Poleg tega sodišče druge stopnje
mestoma izvedensko mnenje ocenjuje za verodostojno, kljub temu, da
temelji na listinah toženke, ki naj bi bile neverodostojne. Tako je
v postopku ista listina v dokaz navedb ene stranke ocenjena za
verodostojno, v dokaz navedb druge stranke pa za neverodostojno.
Vse navedeno kaže na arbitrarnost postopanja in kršitev procesnih
določb ter ustavnih jamstev. Glede četrtega dopuščenega vprašanja
toženka sodišču druge stopnje očita zmotno uporabo materialnega
prava glede presoje, da jo zavezuje Kolektivna pogodba za obrt in
podjetništvo (Ur. l. RS št. 73/2008 in naslednji), čeprav ta,
upoštevajoč Obrtni zakon (Ur. l. RS št. 40/2004 in naslednji), za
delodajalca, kot je toženka, ne velja. Glede petega dopuščenega
vprašanja toženka navaja, da tožnik pobotnemu ugovoru ni oporekal,
zato je presoja sodišča druge stopnje, da to ne pomeni, da priznava
terjatev nasprotne stranke, v direktnem nasprotju z drugim
odstavkom 214. člena ZPP.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Tožnik v odgovoru na revizijo
predlaga njeno zavrnitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Revizija je
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Revizijsko sodišče preizkusi
izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih
pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371.
člena ZPP).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Sodišče prve stopnje je v
ponovljenem postopku (v prvotnem postopku je tožbeni zahtevek
zavrnilo) ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri toženki od 20.
7. 2006 do 3. 12. 2012 na delovnem mestu voznik tovornjaka, da mu
je delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o
zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in da je s toženko 21. 12. 2012
podpisal sporazum o medsebojnih obveznostih v prisotnosti svojega
odvetnika. S sporazumom sta stranki potrdili, da je toženka
izpolnila vse svoje obveznosti do tožnika in da po podpisu
sporazuma druga do druge nimata več nikakršnih finančnih zahtevkov
iz naslova obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje
sporazuma ni štelo za relevantnega z obrazložitvijo, da je pravica
do plače, kamor sodi tudi dodatek k plači za nadurno delo,
neodtujljiva pravica, ki se ji delavec, ne more odpovedati.
Sklicevalo se je na odločbo Ustavnega sodišča Up 63/2003 z dne 27.
1. 2005 o tem, da se delavec ne more odpovedati pravicam iz
delovnega razmerja, ki mu gredo po zakonu. Nadalje je ugotovilo, da
so delavci manipulirali s tahografi in zaključilo, da je toženka,
ker je vedela za to manipulacijo, vedela tudi za nadurno delo
tožnika in ga dopuščala. Evidence delovnega časa, ki temeljijo na
takih tahografih, zato ni štelo za verodostojno. Ker je tožnik na
tahograf nastavljal magnet, je prišlo do nepravilnega prikazovanja
časa, ki se šteje v delovni čas mobilnih delavcev. Zavzelo je
stališče, da delavcu, ki dnevno manipulira s tahografom, ni mogoče
odvzeti pravice dokazovanja dejansko opravljenega dela z drugimi
dokazi, ne glede na to, ali je prišlo do manipulacije v interesu
delavca ali delodajalca. Tožnik je obseg opravljenih nadur
dokazoval s predložitvijo lastne evidence delovnega časa. Zahteval
je, da toženka predloži potne naloge, iz katerih bo razviden obseg
opravljenega dela in nadur. Toženka ni predložila dokazov, ki bi
dokazovali nasprotno in je le navajala, da je obveznosti do tožnika
izpolnila. Potni nalogi, ki jih je zahtevalo sodišče in druga
dokumentacija, naj bi bili uničeni v poplavi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Sodišče druge stopnje je
pretežni del ugovorov toženke zavrnilo in poudarilo, da se je
sodišče prve stopnje v prvotnem postopku zmotno oprlo na podatke
neverodostojnih tahografov in evidence toženke o izrabi delovnega
časa, ki temeljijo na podatkih tahografov. Štelo je, da je sodišče
prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno izvedlo in ocenilo
dokaze, ki so bili za odločitev relevantni, zavrnilo pa tiste,
katerih izvedba ne bi prispevala k razjasnitvi dejanskega stanja.
Za pravilno je štelo, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz navedb
tožnika o obsegu nadurnega dela in soglašalo s presojo, da toženka
ni dokazala, kakšen obseg nadurnega dela je tožnik opravil, oziroma
da je opravil manj nadurnega dela, kot ga zatrjuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K prvemu vprašanju: ali je
sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je,
sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-63/03 z dne 2. 2.
2005 (pravilno: 27. 1. 2005) zavzelo stališče, da se toženka v tej
zadevi ne more uspešno sklicevati na sporazum, ki je bil med
strankama sklenjen po prenehanju delovnega razmerja in pri
sklenitvi katerega je tožnika zastopal kvalificiran pooblaščenec –
odvetnik?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Stališče sodišča druge
stopnje, da se delavec ne more veljavno odpovedati pravici iz
delovnega razmerja, ki mu gre po zakonu, sklicujoč se na odločbo
Ustavnega sodišča RS Up-63/03 z dne 27. 1. 2005, je načeloma
pravilno, če gre za vnaprejšnjo odpoved. Iz sporazuma, ki sta ga
sklenili stranki 21. 12. 2012, ne izhaja, da se tožnik kakšni
pravici izrecno odpoveduje (sploh pa ne, da se ji odpoveduje
vnaprej), pač pa sta stranki vanj zapisali, da druga do druge
nimata več nikakršnih finančnih zahtevkov in da so vse obveznosti
delodajalca do njega poravnane. Zato primerjava s situacijo iz
citirane odločbe Ustavnega sodišča, kjer se je delavka vnaprej
izrecno odpovedala pravici do odpravnine, niti ni ustrezna. Delavec
se vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno
odpovedati. S pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo,
ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi „odpove“
tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi<a href="#_edn1" name=
"_ednref1" title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
ali pa se z delodajalcem, v mejah, ki so začrtane s tretjim
odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume. Kot izhaja iz
prvega odstavka 1053. člena OZ je lahko predmet poravnave vsaka
pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Poravnava ima naravo pogodbe
o medsebojnih pravicah in obveznostih strank, kar enako velja za
sporazum med delavcem in delodajalcem. V skladu s prvim odstavkom
82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo,
pri razlagi spornih določil pa je po drugem odstavku treba iskati
skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza
načelom obligacijskega prava. Stranki sta sporazum z dne 21. 12.
2012 sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi
odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve.
Zato bi se moralo sodišče druge stopnje opredeliti do vsebine
sporazuma (ki ga tožnik zaradi morebitnih napak volje ne izpodbija)
in ne bi smelo zavrniti toženke z golim sklicevanjem na citirano
ustavno odločbo (odgovor na prvo vprašanje). Dejstvo, da je tožnika
pri sklenitvi sporazuma zastopal odvetnik, v tej fazi postopka ni
pomembno. Upoštevati pa ga bo moralo sodišče v ponovljenem
postopku, kot tudi to, da morajo stranke pri sklepanju pogodb
ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu (6. člen
OZ).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K drugemu vprašanju: ali je
pravilno stališče sodišča druge stopnje, da v premoženjskem
delovnem sporu (v konkretni zadevi sporu glede plačila nadur) velja
obrnjeno trditveno in dokazno breme?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Pravilo o trditvenem bremenu
je zajeto v 7. in 212. členu ZPP, enako kot pravilo o dokaznem
bremenu. Po prvem odstavku 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa
dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke (trditveno breme) in
predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (dokazno
breme). Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva
(trditveno breme) in predlagati dokaze (dokazno breme), na katere
opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze
nasprotnika.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Sodišče druge stopnje ni
zavzelo izrecnega stališča, da v premoženjskopravnem delovnem sporu
velja obrnjeno dokazno breme. Je pa očitno, da izhaja s takšnega
stališča (14. točka obrazložitve), ko navaja, da je v primeru, ko
delavec zahteva plačilo dodatka za nadurno delo, delodajalec tisti,
„ki nosi dokazno breme in mora poskrbeti za ustrezna dokazila za
dokazovanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka (ker je vse
obveznosti do delavca plačal oziroma ker delavec nadurnega dela
sploh ni opravil)“. Stališče je zmotno, saj v premoženjskopravnem
delovnem sporu, kakršen je tudi spor o pravici in plačilu dodatka
za delo preko polnega delovnega časa, ne veljajo pravila o
obrnjenem dokaznem bremenu (odgovor na drugo vprašanje). Kot
pravilno opozarja toženka v reviziji, za takšno stališče ni podlage
v materialnem pravu, konkretno v Zakonu o evidencah na področju
dela in socialne varnosti (ZEPDSV) ter Zakonu o delovnem času in
obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v
cestnih prevozih (ZDCOPMD), na katera se sklicuje sodišče druge
stopnje, niti v ZDR-1, ki določa obrnjeno dokazno breme le v
primeru zatrjevane diskriminacije (šesti odstavek 6. člena) in
odpovedi pogodbe o zaposlitvi (84. člen). Prav tako v tovrstnih
sporih ne obstajajo zakonske domneve, neutemeljenost katerih bi bil
dolžan zatrjevati in dokazovati delodajalec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Če delavec meni, da mu
delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa,
mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev
ponuditi ustrezne dokaze. Dokazno breme, da je poravnal vse
obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja (17. točka
obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje) je res na delodajalcu,
vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala.
Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo
preko polnega delovnega časa in koliko. Tožnik je navajal, da je v
obdobju od septembra 2007 do novembra 2012 opravil večje število
nadur. V dokaz je predložil lastno evidenco ter predlagal, naj
toženka predloži potne naloge. Toženka je trdila, da tožnik ni
opravil zatrjevanega števila nadur in trdila, da mu je izplačala
vse, kar je bila dolžna. Predložila je evidenco delovnega časa, ki
je temeljila na tahografih, oziroma evidencah, ki jih je bila
dolžna voditi po zakonu in dokaze, da je vse tako evidentirane ure
plačala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Uspeh dokazovanja sodišče
strne z upoštevanjem 8. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči po
svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega
dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega
postopka, katera dejstva se štejejo za dokazana. Če sodišče na
podlagi izvedenih dokazov ne more ugotoviti kakega dejstva, sklepa
o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen
ZPP).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K tretjemu vprašanju: ali je
pravilno stališče sodišča druge stopnje, da z zavrnitvijo dokaznih
predlogov toženke slednji ni bilo onemogočeno dokazovanje
odločilnih dejstev?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Sodišče druge stopnje je v
10. in 11. točki obrazložitve zavrnilo pritožbeni očitek o bistveni
kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo
zagrešilo sodišče prve stopnje, ker ni izvedlo s strani toženke
predlaganih dokazov. Navedlo je, da je sodišče utemeljeno zavrnilo
dokaze, ki ne bi mogli prispevati k razjasnitvi odločilnih dejstev.
Evidence delovnega časa po stališču sodišča druge stopnje toženka
ni mogla dokazovati s podatki iz tahografov, ker so ti
neverodostojni zaradi manipuliranja z njimi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Iz navedenega izhaja, da je
sodišče z vnaprejšnjo dokazno oceno toženki preprečilo dokazovanje
odločilnega dejstva, namreč da je tožniku plačala vse, kar je bila
dolžna. Zato stališče, da ji ni bilo onemogočeno dokazovanje
odločilnih dejstev, ni pravilno (odgovor na tretje vprašanje).
Absurdno je očitati toženki, da ni dokazala, da je tožniku plačala
vse nadure, oziroma da jih je opravil manj, kot zatrjuje, saj je
toženka dokazovala, da je ure, ugotovljene na podlagi evidence, ki
jo je po zakonu dolžna voditi, plačala (in da torej več ur ni
opravil), sodišče pa je dokazne predloge, ki jih je predlagala,
zavrnilo. Če je že vnaprej štelo, da so tahografi neverodostojen
dokaz, je bil najmanj enako neverodostojen tožnikov dokaz (za nazaj
spisana evidenca, ki niti ne zajema celotnega obdobja, za katerega
so bile vtoževane in končno, zgolj na podlagi tožnikovih trditev,
tudi priznane nadure). S tem, ko toženki dokazovanja odločilnega
dejstva sploh ni dopustilo, češ da predlagani dokazi niso
verodostojni, do nekaterih dokazov in dokaznih predlogov pa se ni
opredelilo<a href="#_edn2" name="_ednref2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>,
je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega
odstavka 339. člena ZPP. Ravnanje pomeni tudi kršitev ustavne
pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave RS), saj toženki pred
sodiščem ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K četrtemu vprašanju: ali je
sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je
ugotovilo, da Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo velja tudi
za toženko, čeprav je uveljavljala, da ta kolektivna pogodba zanjo
na podlagi določil Obrtnega zakona ne velja?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Sodišče druge stopnje je s
sklicevanjem na Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti
podobnih dejavnosti (Ur. l. RS št. 18/2008) zavzelo stališče, da za
toženko velja Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Po prvem
odstavku 5. člena Obrtnega zakona (Ur. l. RS št. 40/04 – UPB in
naslednji) je obrtna dejavnost tista dejavnost, za katero veljajo
naslednje značilnosti: da gre za proizvodno ali storitveno
dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja
proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne
obsega pretežnega dela dejavnosti, da se uporabljajo stroji, orodja
in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po
predhodni alineji in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali
avtomatiziranega delovnega procesa, da je osebni angažma v
proizvodnji, izvajanju storitev ali pri vodenju podjetja
prevladujoč, da se opravlja trajno. Po drugem odstavku 5. člena pa
se ne glede na določbe prvega odstavka za obrtno dejavnost ne
šteje, če jo opravlja gospodarski subjekt, ki ima organizirane
posamezne poslovne funkcije kot zaokrožene faze poslovnega procesa
(npr. finančna, nabavna, prodajna in proizvodna funkcija); se
opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim
gospodarskega subjekta; če jo opravlja gospodarski subjekt, ki se v
skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike
in srednje družbe. Po 4. členu citirane Uredbe je dejavnost
cestnega tovornega prometa (šifra 49.410) obrti podobna dejavnost.
Ni sporno, da je ta dejavnost glavna dejavnost toženke. Vendar pa
je toženka zatrjevala obstoj okoliščin, zaradi katerih je ni mogoče
šteti med delodajalce, ki opravljajo obrti podobno dejavnost. Do
teh okoliščin se sodišče ni opredelilo, čeprav so za presojo, ali
se za toženko uporablja Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo,
odločilne. Kot je določeno v 2. členu citirane Uredbe, se kot
obrtna ali obrti podobna dejavnost opravlja v skladu z
značilnostmi, opredeljenimi v 5. členu Obrtnega zakona. Če pod
pogoji iz drugega odstavka 5. člena Obrtnega zakona dejavnosti ni
mogoče šteti za obrtno, potem pod enakimi pogoji tudi dejavnosti
toženke ni mogoče šteti za obrti podobno dejavnost (odgovor na
četrto vprašanje). Pravica do dodatka za delo preko polnega
delovnega časa je zagotovljena z zakonom (druga alineja prvega
odstavka 128. člena ZDR), ki le glede višine napotuje na ureditev v
kolektivni pogodbi. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v
cestnem prometu je bila odpovedana in nova ni bila sklenjena,
pravice zaposlenih v tej dejavnosti pa v spornem obdobju tudi na
drug način<a href="#_edn3" name="_ednref3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>
niso bile urejene. Vendar pa to ne pomeni, da v primeru, če delajo
preko polnega delovnega časa, do dodatka niso upravičeni. Če
delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba
izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Večina
v spornem času veljavnih kolektivnih pogodb pa je določala dodatek
za delo preko polnega delovnega časa najmanj v višini
30%.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K petemu vprašanju: ali je
sodišče druge stopnje v zvezi s pobotnim ugovorom toženke, kateremu
tožnik ni ugovarjal, lahko uporabilo 191. člen OZ in tako zgolj ob
uporabi materialnega prava pobotni ugovor toženke ob izostanku
vsakršne trditvene podlage tožnika zavrnilo?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Toženka je v pobot tožnikovi
terjatvi uveljavljala znesek 4.641,26 EUR neto. Tožnik pobotnemu
ugovoru ni nasprotoval. Kot je pravilno pojasnilo sodišče druge
stopnje, je upravičenost uveljavljanja terjatve do vrnitve
zahtevanega zneska stvar pravilne uporabe materialnega prava, o
kateri odloča sodišče. Vendar ne brez vsakršne podlage. Sodišče
druge stopnje za presojo, da toženka ob upoštevanju 191. člena OZ
ne more zahtevati vrnitve tistega, kar je plačala, čeprav je
vedela, da tega ni dolžna, ni imelo podlage (odgovor na peto
vprašanje). Toženka je pobotni ugovor utemeljevala s trditvijo, da
je bil znesek, izplačan kot dnevnice, namenjen kritju le teh,
preostanek pa morebitnim viškom ur. Ker tožnik ni zatrjeval
nasprotnega (da presežek plačila ni bil namenjen kritju viška ur;
prav višek ur pa je tožnik v sporu zatrjeval), presoja, da je
toženka plačala nekaj, kar ni bila dolžna, temelji na dejstvu, ki
ni bilo ugotovljeno. Zato materialno pravo v zvezi s pobotnim
ugovorom ni bilo pravilno uporabljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Glede na ugotovljeno zmotno
uporabo materialnega prava v zvezi s sporazumom strank z dne 21.
12. 2012 in v zvezi s pobotnim ugovorom ter posledično na nepopolno
ugotovitev dejanskega stanja in glede na ugotovljene bistvene
kršitve določb pravdnega postopka je Vrhovno sodišče na podlagi
drugega odstavka 380. člena ZPP in prvega odstavka 379. člena ZPP
sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo
sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj
sodišče prve stopnje upošteva v tem sklepu poudarjena izhodišča in
o zadevi ponovno odloči.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Odločitev o stroških
revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'>Področje:
ZDR-1</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Primerjaj sklep VS RS VIII Ips
178/2013 z dne 25. 11. 2013, VIII Ips 80/2014 z dne 27. 10.
2014.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[2]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>V vlogi z dne 8. 8. 2016 je po
tem, ko je bila prva sodba sodišča prve stopnje razveljavljena in
je bilo prvič zavzeto stališče, da tahografi niso verodostojen
dokaz, predlagala vpogled v GPS sledilni sistem, digitalne
tahografe (voznikove dnevne aktivnosti), sodnega izvedenca za
tahografe, vpogled v tožnikov potni list.</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[3]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Za določeno obdobje leta 2007
ter za leti 2008 in 2009 je na primer za delavce pri delodajalcih v
zasebnem sektorju, ki opravljajo dejavnost na pridobiten način in
za katere ni sklenjena ustrezna kolektivna pogodba dejavnosti,
veljala Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu
stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust (Ur. l. RS št.
76/2006), oziroma Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za
leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z
delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (Ur. l. RS
št. 62/2008), ki sta določali, da znaša dodatek za delo preko
polnega delovnega časa najmanj 30%.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48
Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06

ARHIV