www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Slovenski računovodski standard 39 (2006)</title>
<style>

</style>

</head>

<body >

Iz
poglavja:

SVET DAVKOV/SRS (2006)

</div>

Slovenski računovodski standard 39
(2006)

RAČUNOVODSKE REŠITVE PRI MALIH
SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH POSAMEZNIKIH

Datum veljavnosti: od 01.01.2006 naprej.

Uradni list RS, št. 118/05.

A. Uvod

Ta standard ureja računovodstvo malih samostojnih podjetnikov
posameznikov (odslej podjetnikov). Obdeluje

a) letno poročilo podjetnika za zunanje poslovno
poročanje,

b) razčlenjevanje postavk v bilanci stanja za zunanje
poslovno poročanje,

c) razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida
za zunanje poslovno poročanje,

č) sprejemanje računovodskih usmeritev,

d) vodenje poslovnih knjig,

e) knjigovodske listine,

f) amortiziranje,

g) začetno računovodsko merjenje zalog,

h) prevrednotovanje sredstev in obveznosti do
njihovih virov,

i) popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter

j) dostop do poslovnih knjig in poročil.

Glede vrednotenja postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega
izida je povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS).

Pri podjetnikih je pod določenimi pogoji dopustno
enostavno knjigovodstvo. Predstavljeno je v prilogi k temu standardu.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z
opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C) in pojasnili (poglavjem Č).

Ta standard povzema pravila računovodskega
obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pri podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri
računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz
splošnih slovenskih računovodskih standardov.

B. Standard

a) Letno poročilo podjetnika za zunanje poslovno poročanje

39.1. Letno
poročilo obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v
katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do
njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski
izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto
ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

b) Razčlenjevanje postavk v bilanci stanja za zunanje
poslovno poročanje

39.2. Bilanca
stanja za zunanje poslovno poročanje vsebuje najmanj tele postavke:

Sredstva

A. Dolgoročna sredstva

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne
časovne razmejitve

1. Neopredmetena sredstva

2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve

II. Opredmetena osnovna sredstva

III. Naložbene nepremičnine

IV. Dolgoročne finančne naložbe

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil

2. Dolgoročna posojila

V. Dolgoročne poslovne terjatve

B. Kratkoročna sredstva

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

II. Zaloge

III. Kratkoročne finančne naložbe

1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil

2. Kratkoročna posojila

IV. Kratkoročne poslovne terjatve

V. Denarna sredstva

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Č. Terjatve do podjetnika

Obveznosti do virov sredstev

A. Podjetnikov kapital

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne
razmejitve

1. Rezervacije

2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

C. Dolgoročne obveznosti

I. Dolgoročne finančne obveznosti

II. Dolgoročne poslovne obveznosti

Č. Kratkoročne obveznosti

I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev

II. Kratkoročne finančne obveznosti

III. Kratkoročne poslovne obveznosti

D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

39.3. V
bilanci stanja se izkazujejo postavke po tehle pravilih:

1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne
časovne razmejitve so dolgoročno odloženi stroški razvijanja, usredstveni stroški
naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, naložbe v pridobljene dolgoročne
pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter dolgoročno odloženi
stroški po knjigovodski vrednosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenih
sredstev je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti. Ne
glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi
predujmi, dani za ta sredstva.

2. Opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo
s knjigovodsko vrednostjo, torej z razliko med nabavno vrednostjo in popravkom
njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo
v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.

3. Naložbene nepremičnine so nepremičnine
(zemljišča in/ali zgradbe), posedovane, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale
vrednost dolgoročne naložbe.

4. Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v
kapital ali posojila, to je dolgoročne finančne naložbe v finančne dolgove drugih,
ki naj bi se obdržale več kot leto dni in s katerimi naj se ne bi trgovalo.
Tisti del dolgoročnih finančnih naložb, ki zapade v plačilo v naslednjem
obračunskem obdobju, se izkaže med kratkoročnimi finančnimi naložbami.

5. Poslovne terjatve so terjatve do kupcev,
dani predujmi (za zaloge in še ne opravljene storitve), dana preplačila in
varščine ter druge poslovne terjatve.

6. Zaloge so zaloge materiala in blaga ter
zaloge proizvodov, polproizvodov in nedokončane proizvodnje iz ustreznih
popisnih list ob koncu obračunskega obdobja. Knjigovodska vrednost zalog ne sme
presegati njihove čiste iztržljive vrednosti.

7. Kratkoročne finančne naložbe so naložbe v
kapital ali v finančne dolgove drugih, ki naj bi se posedovale manj kot leto
dni in s katerimi naj bi se trgovalo.

8. Denarna sredstva so gotovina, knjižni
denar, denar na poti in denarni ustrezniki. Mednje sodijo tudi sredstva, ki jih
lahko neposredno in brez kakršnihkoli omejitev pretvorimo v denar kot sredstvo
za poravnavanje dolgov ali izplačevanje s kakšnim drugim namenom. Izdani čeki
se izkažejo kot odbitna postavka. Denarna sredstva na računih morajo biti dokumentirana
z ustreznimi bančnimi izpiski. Gotovina v blagajni se uskladi z ustreznim
popisnim listom.

9. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve so
kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki in
kratkoročno nezaračunani prihodki. Med aktivne časovne razmejitve se uvrščajo
tudi vrednotnice (znamke, koleki in podobno).

10. Terjatve do podjetnika so razlika med
nekapitalskimi obveznostmi do virov sredstev in sredstvi.

11. Podjetnikov kapital je stanje kapitala na
dan bilance stanja, to je razlika med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do
njihovih virov v bilanci stanja.

12. Rezervacije so dolgoročne obveznosti, ki
se bodo na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov predvidoma pojavile v
obdobju, daljšem od leta dni, in katerih velikost je zanesljivo ocenjena. Med dolgoročnimi
pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v
obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.

13. Dolgoročne finančne obveznosti so dobljena
dolgoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni
papirji. Zneski dolgoročnih obveznosti, ki so že zapadli v plačilo (a še niso
poravnani) in ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se
v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročne obveznosti.

14. Dolgoročne poslovne obveznosti so
dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve.

15. Kratkoročne finančne obveznosti so
dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani
kratkoročni vrednostni papirji razen čekov, ki se štejejo kot odbitna postavka
pri denarnih sredstvih.

16. Kratkoročne poslovne obveznosti so kratkoročni
dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter kratkoročne
obveznosti do zaposlencev (razen do podjetnika), državnih organov in drugih
inštitucij pa tudi morebitne druge obveznosti, ki do konca obračunskega obdobja
še niso poravnane.

17. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so
kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki in kratkoročno odloženi
prihodki.

39.4. Bilanca
stanja prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v
obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem
obračunskem obdobju.

c) Razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida za
zunanje poslovno poročanje

39.5. Izkaz
poslovnega izida sestavljajo najmanj tele postavke

1. Čisti prihodki od prodaje

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in
nedokončane proizvodnje

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi
poslovnimi prihodki)

5. Stroški blaga, materiala in storitev

a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški
porabljenega materiala

b) Stroški storitev

6. Stroški dela

a) Stroški plač

b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani
stroški pokojninskih zavarovanj)

c) Drugi stroški dela

7. Odpisi vrednosti

a) Amortizacija

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri
neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih
sredstvih

8. Drugi poslovni odhodki

9. Finančni prihodki iz deležev

10. Finančni prihodki iz danih posojil

11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev

12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov
finančnih naložb

13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti

14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti

15. Drugi prihodki

16. Drugi odhodki

17. Poslovni izid obračunskega obdobja (1 ± 2 + 3 + 4
− 5 − 6 − 7 − 8 + 9 + 10 + 11 − 12 − 13
−14 + 15 − 16)

a) Podjetnikov dohodek

b) Negativni poslovni izid

39.6. V
izkazu poslovnega izida se izkazujejo postavke po tehle pravilih:

1. Čisti prihodki od prodaje so prodajne
vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih
storitev v obračunskem obdobju, zmanjšane za popuste ob prodaji ali kasneje (na
primer za blagajniške popuste) pa tudi za vrednost vrnjenih količin.

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in
nedokončane proizvodnje je razlika med njihovo vrednostjo na koncu obračunskega
obdobja in njihovo vrednostjo na začetku obračunskega obdobja; če je njihova
vrednost na koncu obdobja večja, ima sprememba pozitiven predznak, v nasprotnem
primeru pa negativen predznak.

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
so proizvodi in storitve, ki jih ustvari oziroma opravi podjetnik in nato
zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva.

4. Drugi poslovni prihodki, povezani s
poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni
prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva in
neopredmetena sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi
razmejitvami (odloženimi prihodki) in se prenašajo med poslovne prihodke skladno
z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni
prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

5. Stroški blaga, materiala in storitev

a) Stroški blaga in materiala se ugotovijo v skladu s
sprejeto metodo vrednotenja porabe.

b) Stroški storitev so stroški storitev pri
ustvarjanju proizvodov, stroški storitev pri opravljanju prevoznih storitev, stroški
storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev in reklamnih storitev, stroški
reprezentance in zavarovalnih premij, stroški storitev plačilnega prometa in
drugih bančnih storitev (razen obresti) ter stroški najemnin, svetovalnih
storitev, službenih potovanj in podobnih storitev. Med stroške storitev se štejejo
tudi stroški v zvezi s pogodbami o (avtorskem) delu oziroma z drugimi pravnimi
razmerji s fizičnimi osebami, razen v zvezi z delovnim razmerjem.

6. Stroški dela zaposlencev so plače,
nadomestila plač, stroški socialnih zavarovanj in drugi stroški dela.

7. Odpisi vrednosti

a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri
neopredmetenih sredstvih s končno dobo koristnosti in opredmetenih osnovnih
sredstvih so zneski popravkov vrednosti amortizirljivih sredstev.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo pri oslabitvah in odtujitvah
opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih
sredstvih se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev.

8. Drugi poslovni odhodki so prispevki za
socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika, članarine,
štipendije in drugi podobni stroški.

9. Finančni prihodki so prihodki od obresti,
prihodki od preračuna terjatev in dolgov, izraženih v tuji valuti, v domačo valuto,
prevrednotovalni finančni prihodki in drugi finančni prihodki v obračunskem
obdobju, med katere se uvršča tudi znesek zmanjšanja rezervacij, če je njihova
vrednost večja od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

10. Finančni odhodki so obresti, ki jih je
mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki zaradi preračuna terjatev
in dolgov, izraženih v tuji valuti, v domačo valuto, prevrednotovalni finančni
odhodki in drugi finančni odhodki v obračunskem obdobju, med katere se uvršča
tudi znesek povečanja, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov
na koncu obračunskega obdobja.

11. Drugi prihodki so predvsem neobičajne
postavke, ki povečujejo poslovni izid.

12. Drugi odhodki so predvsem neobičajne
postavke, ki zmanjšujejo poslovni izid.

13. Poslovni izid je razlika med prihodki in
odhodki v obračunskem obdobju.

39.7. Izkaz
poslovnega izida prikazuje zneske v dveh stolpcih, v prvem uresničene podatke v
obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem
obdobju.

č) Sprejemanje računovodskih usmeritev

39.8. Podjetnik
sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po
prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po
časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z
novimi sklepi.

d) Vodenje poslovnih knjig

39.9. Poslovne
knjige so razvidi, ki zagotavljajo podatke za oblikovanje informacij o stanju
in gibanju sredstev in ob veznosti do njihovih virov, stroških, odhodkih in
prihodkih ter poslovnem izidu.

39.10. Poslovne
knjige se vodijo na način, ki omogoča izkazovanje podatkov, potrebnih za
sestavljanje računovodskih izkazov.

39.11. Poslovne
knjige so temeljni knjigi in pomožne knjige. Temeljni knjigi sta dnevnik in
glavna knjiga. Pomožne knjige so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence)
in druge pomožne knjige. Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene (analitične)
konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige, na primer konte
opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov, kupcev, dobaviteljev in
tako naprej. Druge pomožne knjige, na primer register opredmetenih osnovnih sredstev,
blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, pa
dopolnjujejo temeljne konte glavne knjige.

Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih pa
samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih
knjig, ne zagotavljajo drugače. Register opredmetenih osnovnih sredstev pa je
obvezen.

39.12. Glavna
knjiga se vodi po načelih dvostavnega knjigovodstva. Oblika glavne knjige je
odvisna od tehnike in metode vnašanja knjigovodskih podatkov vanjo.
Računalniško vodena glavna knjiga mora kadarkoli omogočati kontroliranje
knjiženja pa tudi prikaz kateregakoli konta in/ali celotne glavne knjige na
zaslonu oziroma odtis na papirju. Ob letnem obračunu je natis računalniško
vodene glavne knjige s popolnim pregledom vseh kontov obvezen.

Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na
podlagi kontnega okvira, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo.
Podjetnik ga ustrezno razčleni. Pri tem upošteva SRS 22.10.

39.13. Dnevnik
glavne knjige je lahko enotna temeljna poslovna knjiga ali več knjig za
posamezne skupine kontov. V njem se knjižijo vsi poslovni dogodki, ki so
predmet bilančne in zunajbilančne evidence. Vodenje dnevnika omogoča kontroliranje
knjiženih postavk po zakonitosti dvostavnega knjigovodstva, izraženi z enačbo
vsota postavk v breme je enaka vsoti postavk v dobro.

39.14. Pomožne
knjige se vodijo vezane, na prostih listih v kartoteki ali računalniško v
datotekah. Če se vodijo računalniško, mora biti kadarkoli možno kontroliranje
knjiženja. Pred sestavitvijo računovodskih izkazov se razčlenitveni konti
uskladijo s konti glavne knjige. Posamezne konte in/ali celotne pomožne knjige
mora biti mogoče prikazati na zaslonu in po potrebi odtisniti na papirju.

39.15. Register
opredmetenih osnovnih sredstev se vodi v obliki vnaprej vezane knjige ali
računalniško. V njem mora imeti vsako opredmeteno osnovno sredstvo svojo
registrsko številko.

39.16. Knjižbe
v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah.
Pri tem se upoštevajo načela urejenega knjigovodstva:

– pri ročnem vodenju poslovnih knjig se vanje piše s črnilom,
kopirnim svinčnikom, kemičnim svinčnikom ali strojem; v njih ne smejo ostajati
prazne vrste, temveč mora biti po časovnem zaporedju izpolnjena vsaka vrstica
prostora za knjiženje; pri računalniškem vodenju poslovnih knjig mora računalniški
program preprečevati nedovoljene vpise;

– nevezani listi poslovnih knjig se ne smejo uničiti,
iz vezanih knjig pa se listi ne smejo iztrgati;

– vpisi si morajo slediti po časovnem zaporedju ter
biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni;

– knjiži se praviloma v osmih dneh od dneva, ko so listine,
ki izpričujejo nastanek poslovnega dogodka, izdane oziroma prejete na mesto,
kjer se vodijo poslovne knjige, najmanj pa enkrat mesečno; še ne knjižene
knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer se vodijo poslovne
knjige;

– napačna knjižba se razveljavi (stornira), tako da
se najprej na isti strani konta odšteje enak znesek, nato pa se pravilni znesek
knjiži na pravi konto.

39.17. V
poslovne knjige se na začetku obračunskega obdobja vpišejo začetna stanja
sredstev in obveznosti do njihovih virov, ki so enaka končnim stanjem iz
prejšnjega obračunskega obdobja.

Zaključijo se s stanjem na zadnji dan obračunskega obdobja,
v primeru prenehanja dejavnosti pa z dnem prenehanja. Izjeme so register
opredmetenih osnovnih sredstev in razčlenitveni konti opredmetenih osnovnih
sredstev, katerih odpiranje in zapiranje nista vezani na obračunsko obdobje.
Poslovne knjige, vodene v prostih listih, se zvežejo. Zaključitev poslovnih
knjig podpiše pooblaščena oseba. Računalniško vodene poslovne knjige se lahko
zaključujejo z elektronskim podpisom po postopkih iz ustreznega zakona. Poslovne
knjige se zaključijo tako, da ni več mogoče vnašati podatkov vanje oziroma da
že vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati.

39.18. Odtisi
glavne knjige in dnevnika se praviloma hranijo trajno. Podjetnik pa lahko ob
upoštevanju ustreznih predpisov sam določi, po kolikšnem času bo shranil
poslovne knjige na elektronski nosilec podatkov, izvirne poslovne knjige pa
uničil.

e) Knjigovodske listine

39.19. Knjigovodske
listine so praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih,
ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke, stroške in
odhodke. Knjigovodske listine so papirne ali v obliki elektronskih zapisov.

Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri
njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v
poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna
naravo in obseg poslovnega dogodka.

39.20. Izvirna
knjigovodska listina se sestavi v potrebnem številu izvodov ob nastanku
poslovnega dogodka, izpeljana, na primer zbirnik ali razdelilnik, pa na podlagi
izvirnih knjigovodskih listin ali preknjižb v poslovnih knjigah.

Posamezne vrste izvirnih knjigovodskih listin se
praviloma sestavljajo na enotnih obrazcih, oblikovanih na podlagi domačih in
tujih izkušenj, obstajajo pa tudi obvezni enotni obrazci, na primer za
brezgotovinski plačilni promet.

39.21. Podjetnik
ali kdo drug sestavi knjigovodsko listino za knjiženje prihodkov, tudi za
knjiženje prihodkov iz usredstvenja lastnih proizvodov in storitev.

Knjigovodska listina za knjiženje prihodkov vsebuje

– zaporedno številko,

– podatke o izdajatelju (iz ustreznega registra),

– kraj in datum izdaje,

– podatke o prejemniku (iz ustreznega registra),

– podatke o poslovnem dogodku,

– v denarju izražen obseg sprememb poslovnega
dogodka,

– podpis ali faksimile pooblaščene osebe, lahko tudi žig.

Na knjigovodski listini za knjiženje prihodkov,
izdani fizični osebi občanu, ni treba zagotoviti podatkov o prejemniku, razen
na njegovo zahtevo.

39.22. Knjigovodsko
listino za knjiženje stroškov lahko sestavi podjetnik ali kdo drug. Vsebovati
mora najmanj podatke iz SRS 39.21.

Knjigovodske listine se sestavljajo tudi za knjiženje

– stroškov posebej za podjetje in posebej za
gospodinjstvo (stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega
vzdrževanja ter podobnih),

– pretokov v gospodinjstvo in iz njega, če ni
ustreznih listin, ter

– stroškov nabave kmetijskih pridelkov, če prodajalec
ni dolžan izdati ustrezne listine.

39.23. Pri
sestavljanju knjigovodskih listin se upoštevajo tale načela:

– pri ročnem sestavljanju se uporabljajo pisalna
sredstva, katerih enoličnih sledi ni mogoče odstraniti oziroma spremeniti s
preprostimi fizikalnimi ali kemičnimi postopki; računalniško sestavljeno
knjigovodsko listino mora biti mogoče razločno in čitljivo odtisniti, tako da
ni niti najmanjšega dvoma o njeni verodostojnosti;

– v primeru pomote se napačna beseda ali številka
prečrta in nad prečrtanim zapiše pravilna beseda ali številka; popravek s
podpisom potrdi oseba, ki izda knjigovodsko listino, in zapiše datum popravka;

– blagajniške in druge listine, ki izpričujejo
denarne poslovne dogodke, se ne smejo popravljati, temveč se morajo uničevati
in sestavljati nove;

– prazna mesta v knjigovodski listini se prečrtajo;

– na vsaki knjigovodski listini mora biti oznaka o
knjižbi v poslovnih knjigah;

– pri ročnem in polsamodejnem obravnavanju podatkov se
kontrolirajo izvirne knjigovodske listine, in to pred knjiženjem, pri
računalniškem obravnavanju podatkov pa se kontrolira začetni vnos podatkov;

– knjigovodske listine se pred knjiženjem
kontrolirajo na enem ali več krajih, lahko tudi z računalnikom po računalniških
programih, pripravljenih glede na vrste knjigovodskih listin; oseba, odgovorna
za kontroliranje, potrdi, da je bilo kontroliranje opravljeno in da so
knjigovodske listine verodostojne; to velja, če vodi poslovne knjige druga
pooblaščena oseba.

f) Amortiziranje

39.24. Amortizacija
se obračunava od opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s
končno dobo koristnosti.

Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna
oprema, druga oprema in biološka sredstva. Opredmeteno osnovno sredstvo,
katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske
vrednosti 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari
drobnega inventarja, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih
dobaviteljev ne presegajo tolarske vrednosti 500 evrov, se lahko razporedijo med
material.

Neopredmetena sredstva so dolgoročno odloženi stroški
razvijanja, usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, naložbe
v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (v koncesije,
patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) in druge pravice.

39.25. Amortiziranje
je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, ki ga v ocenjeni
dobi njegove koristnosti postopoma zapuščajo in pomenijo stroške. Stroški amortizacije
se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov
opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih
obračunskih obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi.

Amortizirljiva sredstva so sredstva, ki

a) se uporabljajo v obdobju, daljšem od poslovnega leta,

b) imajo omejeno dobo koristnosti ter

c) so namenjena uporabi pri proizvajanju ali
dobavljanju proizvodov in storitev, se posojajo drugim za plačilo ali se posedujejo
iz drugih razlogov.

39.26. Popravek
vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri a) zemljiščih in
drugih naravnih bogastvih, b) opredmetenih osnovnih sredstvih do njihove razpoložljivosti
za uporabo, c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali
umetniškega izvora, č) spodnjem ustroju železniških prog, cest, letališč in
podobnega ter d) drugih opredmetenih osnovnih sredstvih, katerih uporaba ni
časovno omejena.

39.27. Osnova
za obračun amortizacije je pri enakomernem časovnem amortiziranju nabavna
vrednost opredmetenega in neopredmetenega sredstva, popravljena pri prevrednotenju
sredstva in zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Preostala vrednost se
določi pri pomembnejših postavkah. Prevrednotenje neopredmetenih sredstev in opredmetenih
osnovnih sredstev zaradi okrepitve ali oslabitve povzroči spremembo
amortizacijske osnove praviloma v naslednjem obračunskem obdobju.

Osnovno sredstvo se lahko pridobi z nakupom, lastno izdelavo,
zamenjavo, finančnim najemom, brezplačnim prevzemom, prenosom stvarnega
premoženja iz gospodinjstva in na druge predpisane načine.

Nabavno vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega z nakupom,
sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter
stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo,
zlasti stroški dovoza in namestitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva
tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupnih cen se odštevajo
trgovinski in drugi popusti. V nabavno vrednost se lahko vštevajo tudi stroški
izposojanja za pridobitev osnovnih sredstev do razpoložljivosti za uporabo.

Osnova za obračun amortizacije osnovnega sredstva, pridobljenega
s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je njegova gospodarska
vrednost, ki ne sme presegati tržne vrednosti.

Nabavne vrednosti osnovnih sredstev, pridobljenih na druge
načine, so določene v SRS 1 in SRS 2.

39.28. Amortizacija
se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, podjetnik pa se
lahko odloči za eno izmed drugih amortizacijskih metod, določenih v SRS 13.
Obračunava se posamično, skupinsko pa se lahko samo pri drobnem inventarju iste
vrste ali podobnega namena.

39.29. Podjetnik
določa letne amortizacijske stopnje samostojno, tudi neodvisno od stopenj, ki
jih upoštevajo davčni predpisi. Amortizacijske stopnje določi na podlagi
predvidene dobe koristnosti.

Doba koristnosti je odvisna od

– pričakovanega fizičnega izrabljanja,

– pričakovanega tehničnega staranja,

– pričakovanega gospodarskega staranja ter

– pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Kot doba koristnosti se določi tista, ki je glede na
posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša.

Občasno je treba to dobo preverjati ter glede na ugotovitve
preračunati amortizacijske stopnje za sedanja in bodoča obdobja, če so nova
pričakovanja bistveno drugačna od prejšnjih ocen. Učinek take spremembe se
opiše v pojasnilih k računovodskim izkazom v obračunskem obdobju, v katerem pride
do nje.

39.30. Opredmeteno
osnovno sredstvo se začne amortizirati prvega dne v naslednjem mesecu po
tistem, ko je razpoložljivo za uporabo. Neopredmeteno sredstvo se začne amortizirati
prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko je razpoložljivo za uporabo.

39.31. Amortiziranje
opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih ima podjetnik v finančnem najemu, mora
biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih sredstev; če ni zagotovila, da
jih bo ob poteku pogodbe prevzel v last, se popolnoma amortizirajo najkasneje
med trajanjem finančnega najema. Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev,
ki jih da podjetnik v poslovni najem, se uskladi z amortiziranjem drugih
podobnih sredstev.

g) Začetno računovodsko merjenje zalog

39.32. Zaloge
so zaloge materiala in blaga, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje ter
zaloge trgovskega blaga. Nedokončana proizvodnja so lahko tudi storitve, ki so do
konca obračunskega obdobja dokončane, naročnik pa jih še ni prevzel (potrdil).

39.33. Količinska
enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti
po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne
dajatve ter neposredni stroški nabave. Nakupna cena se zmanjša za dobljene
popuste.

39.34. Količinska
enota zaloge proizvoda in nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju
ovrednoti po eni izmed metod iz SRS 17, ki je v skladu s predvideno shemo izkaza
poslovnega izida. Zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje se lahko
vrednotijo le po izbranih vrstah stroškov, vendar najmanj po neposrednih
stroških materiala in neposrednih stroških storitev. V nabavno vrednost
količinske enote proizvodov in nedokončane proizvodnje je mogoče v izjemnih
primerih všteti tudi obresti od dobljenih posojil, s katerimi se takšne zaloge
financirajo (če traja njihovo proizvajanje dlje kot obračunsko obdobje).

39.35. Knjigovodska
vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa
poslovni odhodek.

39.36. Količina
porabljenega materiala se ugotavlja na podlagi dejanske porabe tega materiala.

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količin
razlikujejo od cen količin iste vrste v zalogi, se lahko pri zmanjševanju teh
količin uporablja ena izmed predlaganih metod iz SRS 4.16.

Izbrano metodo vrednotenja porabe zalog mora
podjetnik uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Morebitno
spremembo mora pojasniti.

39.37. Stroški
materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo
v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala.

Drobni inventar, dan v uporabo, se prenese med
stroške takoj, lahko pa postopoma v obdobju, ki ni daljše od leta dni.

h) Prevrednotovanje sredstev in obveznosti do
njihovih virov

39.38. Prevrednotenje,
ki je posledica sprememb cen gospodarskih kategorij, se na koncu obračunskega
obdobja ali med njim opravi zaradi okrepitve sredstev, ki poveča njihovo do
tedaj izkazano vrednost, ali oslabitve sredstev, ki zmanjša njihovo do tedaj
izkazano vrednost. Do oslabitev lahko prihaja pri vseh sredstvih in dolgovih. Upoštevanje
oslabitev sredstev je obvezno.

39.39. Prevrednotenje
opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se opravi, če
podjetnik izbere za svojo računovodsko usmeritev model prevrednotenja. V tem
primeru se zaradi prevrednotenja povečata knjigovodska vrednost sredstev (to je
razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti) in podjetnikov kapital.

Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
se zaradi odprave oslabitve lahko prevrednotijo. Razveljavitev izgube zaradi
oslabitve sredstva hkrati s povečanjem njegove knjigovodske vrednosti poveča
prevrednotovalne poslovne prihodke, razen če se je pri prejšnji oslabitvi zmanjšal
podjetnikov kapital.

39.40. Zaloge
se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo,
če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost. Zmanjšanje
vrednosti zalog bremeni prevrednotovalne poslovne odhodke.

39.41. Prevrednotenje
terjatev zaradi oslabitve se opravi, če njihova knjigovodska vrednost presega
udenarljivo oziroma odplačno vrednost. V okviru prevrednotenja se oblikujejo popravki
vrednosti terjatev v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

Prevrednotenje zaradi odprave oslabitve se opravi, če
poštena, to je udenarljiva vrednost terjatev presega knjigovodsko.

39.42. Dolgovi
se zaradi okrepitve prevrednotujejo v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji
in drugimi z njimi povezanimi finančnimi inštrumenti, če je njihova dokazana poštena
vrednost pred odštetjem stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji ali
drugi odtujitvi, večja od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem nastajajo
prevrednotovalni finančni odhodki.

39.43. Terjatve,
izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.

i) Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov

39.44. Na
koncu obračunskega obdobja se opravi popis (inventura) sredstev in obveznosti
do njihovih virov, s katerim se podatki uskladijo z dejanskim stanjem. Popis se
opravi tudi na začetku in ob prenehanju opravljanja dejavnosti.

39.45. Promet
v glavni knjigi in dnevniku ter stanje v glavni knjigi in pomožnih knjigah se
uskladijo pred sestavitvijo računovodskih izkazov in popisom.

39.46. Popisna
lista vsebuje predvsem tele podatke:

– za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
zaporedno oziroma registrsko številko in ime, nabavno vrednost, popravek
vrednosti ter knjigovodsko vrednost pred prevrednotenjem in po njem;

– za zaloge materiala in blaga vrsto, mersko enoto,
količino, nabavno ceno in nabavno vrednost, ki ne sme presegati čiste
iztržljive vrednosti;

– za zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje vrsto,
mersko enoto in količino ter stroškovno ceno glede na stopnjo dokončanosti, ki
ne sme presegati čiste iztržljive cene;

– za terjatve do kupcev naslov, številko in datum
računa, nominalni znesek terjatve in popravek do udenarljive oziroma plačljive
velikosti;

– za obveznosti do dobaviteljev naslov, številko in
datum računa, nominalni znesek obveznosti in popravek do udenarljive oziroma
plačljive velikosti;

– za denarna sredstva ločen popis gotovine v
blagajni, sredstev na računih in čekov;

– za druge terjatve in obveznosti enako kot za
terjatve do kupcev oziroma obveznosti do dobaviteljev;

– za podjetnikov kapital stanje na dan bilance
stanja.

j) Dostop do poslovnih knjig in poročil

39.47. Poslovne
knjige in poročila morajo biti dostopne na sedežu podjetnika. Če vodi njegove
poslovne knjige druga pravna ali fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost v
skladu s klasifikacijo dejavnosti, so lahko poslovne knjige pri njej.

Če poslovne knjige in evidence niso dostopne na
sedežu podjetnika, jih mora na zahtevo davčnega organa predložiti v roku in na
kraju, ki ga ta določi.

C. Opredelitve ključnih pojmov oziroma razlage
izrazov

39.48. V
tem standardu so uporabljeni tile izrazi, ki jih je treba razložiti in tako
opredeliti ključne pojme:

a) Mali samostojni podjetnik posameznik je
fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo
izključno dejavnost in izpolnjuje ustrezna merila.

b) Podjetnikov kapital je lastni vir
financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov stvarnega premoženja, presežkov
iz prevrednotenja in čistega poslovnega izida. Dnevno se lahko tudi spreminja
ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku denarnih
sredstev v gospodinjstvo.

c) Terjatve do podjetnika so podjetnikov
negativni kapital. Pojavljajo se, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih
v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja. To pomeni, da upniki
financirajo tudi njegovo gospodinjstvo.

č) Med sredstvi izkazuje podjetnik tudi stvarno
premoženje, preneseno iz gospodinjstva.

Č. Pojasnila

39.49. Gospodarske
kategorije, obravnavane v tem standardu, so pojasnjene v splošnih slovenskih
računovodskih standardih, razen če so v tem standardu opredeljene drugače.
Podjetnik ne izračunava in ne izkazuje odloženih terjatev in obveznosti za davke.

39.50. Upoštevanje
SRS od 39.9 do 39.24. in od 39.44 do 39.48 pri pripoznavanju, merjenju in
vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter sestavljanju
računovodskih izkazov je priporočljivo, saj omogoča zagotavljanje urejenega računovodenja,
ni pa obvezno.

39.51. Podjetniki
niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe, ki opredeljujejo
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika
v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le
tisti, ki so opredeljeni v predpisih.

39.52. Podjetnik
prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi
kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu
priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz
gospodinjstva.

Gospodarska vrednost osnovnega sredstva,
pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki
izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila.

39.53. Pri
zaključevanju poslovnih knjig ob prenehanju dejavnosti se upoštevajo ustrezni
predpisi.

39.54. Členi
tega standarda, ki se nanašajo na kapital, se uporabljajo tudi za srednje in
velike podjetnike.

D. Datuma sprejetja in začetka uporabe

39.55. Spremembe
in dopolnitve SRS 39 − Računovodske rešitve pri malih samostojnih
podjetnikih posameznikih (2003) − je sprejel strokovni svet na svoji seji
... 2005. K njim sta dala soglasje minister za finance in minister za
gospodarstvo. Podjetja, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, začnejo
uporabljati spremenjen in dopolnjen standard 1. januarja 2006, preostala
podjetja pa s prvim poslovnim letom, ki se začne po tem datumu.

39.56. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji
seji 17. novembra 2005. K njemu sta dala soglasje minister za finance in
minister za gospodarstvo. Mali samostojni podjetniki posamezniki ga začnejo
uporabljati s 1. januarjem 2006. Mali samostojni podjetniki posamezniki z dnem
začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 39 − Računovodske
rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih (2003).

Priloga o enostavnem knjigovodstvu je sestavni del tega
standarda.

Priloga

ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO

Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih
enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo merilom iz zakona o gospodarskih
družbah. Pri tem upoštevajo SRS 39, razen rešitev, ki se nanašajo na poslovne
knjige v enostavnem knjigovodstvu.

1. Osnovna načela enostavnega knjigovodstva

1.1. Ne
glede na SRS 39.348 lahko podjetnik ugotavlja stroške materiala po metodi
posrednega ugotavljanja porabe s popisom.

Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da
se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost
nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega
obdobja. Podjetnik knjiži med obračunskim obdobjem nabavno vrednost kupljenih
količin materiala v ustrezni stolpec knjige prihodkov in odhodkov. Na koncu
obračunskega obdobja pa uskladi znesek, izkazan v knjigi prihodkov in odhodkov,
s spremembo vrednosti zalog, ugotovljeno s popisom količin in njihovim
ovrednotenjem po zadnjih nabavnih cenah.

1.2. Stroški
amortizacije se lahko izkažejo kar v izkazu poslovnega izida.

1.3. Poslovni
izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi izkaza poslovnega izida.

1.4. Terjatve
do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se ugotovijo le računsko kot razlika
med stanjem popisanih sredstev in obveznosti.

2. Poslovne knjige

2.1. Poslovne
knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so knjiga prihodkov in odhodkov z
vključeno ali posebej vodeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev,
knjiga ostalih terjatev, knjiga ostalih obveznosti in register opredmetenih
osnovnih sredstev.

2.2. Knjiga
prihodkov in odhodkov ima stolpce najmanj po vrstah prihodkov in odhodkov, kar
skupaj z drugimi evidencami ter popisom sredstev in obveznosti do njihovih
virov omogoča sestavitev izkaza poslovnega izida. V isti knjigi se lahko
evidentirajo tudi terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev.

2.3. V
knjigah ostalih terjatev in ostalih obveznosti se ločeno evidentirajo posamezne
vrste terjatev in obveznosti, katerih posledica niso prihodki in odhodki. Teh
knjig ni treba voditi, če se v evidenci terjatev in obveznosti iz kupoprodajnih
razmerij zagotavljajo tudi podatki o ostalih terjatvah in obveznostih. Na
začetku obračunskega obdobja se v knjigi ostalih terjatev in ostalih obveznosti
prenesejo začetna stanja terjatev in obveznosti iz ustreznih popisnih list.

2.4. Register
opredmetenih osnovnih sredstev se vodi v skladu s SRS 39.15

3. Letno poročilo

Letno poročilo obsega bilanco stanja in izkaz
poslovnega izida. Izbiro računovodskih usmeritev opredeli podjetnik s sklepi.
Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se
označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske
usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48
Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06

ARHIV

SRS 39 - Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih (18.01.2006)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE