Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Davčni postopek/ …
UGOTAVLJANJE
DAVČNE OSNOVE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH
ODHODKOV – Obstoječe opravljanje dejavnosti in prihodkovni limit za
normiranost
Številka:
12/PD/2025
Datum:
05.06.2025
Vprašanje – opis problema
Samostojna podjetnika posameznika A in B (v nadaljevanju: A s.p. in
B s.p.) sta zavarovana iz naslova opravljanja dejavnosti kot
samozaposleni osebi za polni zavarovalni čas najmanj 9 mesecev v
letu (oba sta t. i. redna s.p.-ja).
Prihodki po računovodskih predpisih so pri vsakem posameznem
znašali (oz. se predvideva, da bodo znašali):
·
90.000,00 € v letu 2024 (dejanski podatki);
·
60.000,00 € v letu 2025 (ocenjena realizacija do izteka leta
2025).
Samostojna podjetnika posameznika ugotavljata davčno osnovo od
dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem:
·
dejanskih odhodkov A s.p.;
·
normiranih odhodkov B s.p..
Ali bosta A s.p. in B s.p. pri ugotavljanju davčne osnove od
dohodka iz dejavnosti za leto 2026 lahko upoštevala normirane
odhodke?
Mnenje
Za A s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem
dejanskih odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja davčne
osnove na temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj. začetek
uporabe normiranih odhodkov) presoja na temelju tretjega odstavka
48. člena ZDoh-2. Ker je A s.p. iz naslova opravljanja dejavnosti
zavarovan kot samozaposlena oseba za polni zavarovalni čas 9
mesecev ali več, je limit 60.000,00 € prihodkov, ki pri A s.p. ob
realizaciji v letu 2025 v višini do (vključno) 60.000,00 € ne bo
presežen. Posledično A s.p. za leto 2026 lahko priglasiti
ugotavljanja davčne osnove dohodka iz dejavnosti na temelju
normiranih odhodkov.
Za B s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem
normiranih odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja
davčne osnove na temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj.
nadaljevanje oz. prenehanje uporabe normiranih odhodkov) presoja na
temelju b) točke 23. člena prehodne določbe novele ZDoh-2AB. Ker bo
B s.p. v letu 2025 dosegel skupno realizacijo do (vključno)
60.000,00 €, limit, ki je pri 60.000,00 € prihodkov, ne bo
presežen. Posledično lahko B s.p. tudi v letu 2026
ugotavlja davčno osnovo dohodka iz dejavnosti na temelju normiranih
odhodkov.
Obrazložitev
Zakon o dohodnini (ZDoh-2) za
dohodek iz dejavnosti določa davčno osnovo kot dobiček, ki se
ugotovi kot razlika med prihodkov in dejanskimi ali normiranimi
odhodki. Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega
leta upošteva normirane odhodke, če priglasi ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za takšno priglasitev
izpolnjuje pogoje, ki/kot jih ZDoh-2 predpisuje v 48. členu in
prehodnih določbah 23. člena novele ZDoh-2AB:
(spremembe iz
novele ZDoh-2AB so označene z rdečo barvo)
48. člen ZDoh-2
(davčna osnova)
(1) Davčna
osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot
razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem
dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za
ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o
obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(3)
Zavezanec
lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva
normirane odhodke v višini, določeni v 59.
členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje
davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in pod
naslednjimi pogoji:
– če v davčnem
letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000
eurov 30.000 eurov,
ali
– če v
davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo
100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena
oseba na podlagi delovnega
razmerja ali samozaposlitve za polni delovni čas, neprekinjeno
najmanj devet mesecev,
–
če
v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo
60.000 eurov in je bil zavezanec v skladu z
zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
obvezno
zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas
neprekinjeno vsaj devet mesecev,
in ni z drugimi
določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.
(4) Ne glede na
tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo začel z
opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem
davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem
dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi
upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega
zakona.
[...]
(9) V prihodke
po tretjem in šestem odstavku tega člena se štejejo:
1. v primerih
iz osmega odstavka tega člena tudi:
– prihodki
zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja
dejavnosti,
– prihodki
družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,
– prihodki
osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in
– prihodki
osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na
zavezanca,
doseženi v
obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena, pri čemer se
upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o
računovodenju, ter
2. prihodki iz
dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali
eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje
pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov.
(10) Za del
podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in obveznosti, ki je
s poslovno organizacijskega vidika sposobna samostojno
poslovati.
(11) Zavezanec
mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni
organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka
davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni
organ.
(12) Zavezanec,
ki davčnemu organu predloži obvestilo iz enajstega odstavka tega
člena, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige,
evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za
ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov.
(13) Zavezanec
mora ugotavljati prihodke iz tretjega ali šestega odstavka tega
člena tudi za vsako naslednje davčno leto, za katero želi še naprej
ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov.
(14)
Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec za davčno
leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno
poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz
dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh
zaporednih predhodnih let presega:
–
60.000 eurov in je bil v teh dveh predhodnih letih v posameznem
letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni
delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
–
30.000 eurov in v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v
skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni
čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
–
45.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega
odstavka,
–
60.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva,
ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot
kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz
šestega odstavka tega člena.
(15)
Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih
odhodkov, za davčno leto v davčnem obračunu razkrije znesek
prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi
s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v
delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
23.
člen (prehodne določbe po noveli ZDoh-2AB)
(posebna
ureditev pogojev za izstop iz sistema normiranih odhodkov za
leti 2025 in 2026)
Ne
glede na spremenjeni štirinajsti odstavek 48. člena zakona mora
zavezanec ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov
in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in
poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne
osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov:
a)
za leto 2025: [...]
b)
za leto 2026: če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni
po pravilih o računovodenju, za leto 2025
presegajo:
−
60.000 eurov in je bil v letu 2025 v skladu z
zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno
zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas
neprekinjeno vsaj devet mesecev,
−
30.000 eurov in v letu 2025 v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na
podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet
mesecev,
−
60.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva,
ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot
kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz
šestega odstavka 48. člena zakona.
Zavezanci za dohodek iz dejavnosti se iz vidika sistema obdavčitve
z upoštevanjem normiranih odhodkov delijo na dve skupini:
·
skupina 1: zavezanci, ki NISO zavarovani na podlagi
samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 9
mesecev;
·
skupina 2: zavezanci, ki SO zavarovani na podlagi
samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 9
mesecev (v to skupino se uvrščata tudi A s.p. in B s.p.).
ZDoh-2 v 48. členu ureja prihodkovni
limit za ugotavljanja davčne osnove na temelju normiranih odhodkov
za:
·
začetek uporabe normiranih
odhodkov v tretjem (3)
odstavku (vstop v sistem):
- za
zavezance iz skupine 1: po
pravilih o računovodenju ugotovljeni prihodki iz dejavnosti,ugotovljeni v davčnem letu pred letom
začetka uporabe normiranih odhodkov, ne presegajo 30.000 €,
- za
zavezance iz skupine 2: po
pravilih o računovodenju ugotovljeni prihodki iz dejavnosti,ugotovljeni v davčnem letu pred letom
začetka uporabe normiranih odhodkov, ne presegajo 60.000 €;
-
posebnost (iz (4) 48. čl.) pri kateri prihodkovni limit ni
relevanten: zavezanci, ki so na novo začeli z opravljanjem
dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega leta, lahko za prvo in
drugo davčno leto priglasijo upoštevanje normiranih odhodkov;
·
prenehanje uporabe normiranih
odhodkov v štirinajstem
(14) odstavku in prehodnih določbah 23. člena novele
ZDoh-2AB:
-
za zavezance iz skupine 1: povprečje
prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih let presega
30.000 EUR (posebnost za leto 2026: prihodki iz dejavnosti v letu
2025 presegajo 30.000 EUR);
-
za zavezance iz skupine 2: povprečje
prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih let presega
60.000 EUR (posebnost za leto 2026: prihodki iz dejavnosti v letu
2025 presegajo 60.000 EUR);
-
zavezanci, ki v enem letu
izpolnjujemo pogoj 9 mesečne vključenosti v zavarovanje v drugem
letu pa ne (Da/Ne + Ne/Da): povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh
zaporednih predhodnih let presega 45.000 EUR.
Za A s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem dejanskih
odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja davčne osnove na
temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj. začetek uporabe
normiranih odhodkov) presoja na temelju tretjega odstavka 48. člena
ZDoh-2. Ker je A s.p. iz naslova opravljanja dejavnosti zavarovan
kot samozaposlena oseba za polni zavarovalni čas 9 mesecev ali več,
je limit 60.000,00 € prihodkov, ki pri A s.p. ob realizaciji v letu
2025 v višini do (vključno) 60.000,00 € ne bo presežen. Posledično
A s.p. za leto 2026 lahko priglasiti ugotavljanja davčne osnove
dohodka iz dejavnosti na temelju normiranih odhodkov.
Za B s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem normiranih
odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja davčne osnove na
temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj. nadaljevanje oz.
prenehanje uporabe normiranih odhodkov) presoja na temelju b) točke
23. člena prehodne določbe novele ZDoh-2AB. Ker bo B s.p. v letu
2025 dosegel skupno realizacijo do (vključno) 60.000,00 €, limit,
ki je pri 60.000,00 € prihodkov, ne bo presežen. Posledično lahko B
s.p. tudi v letu 2026 ugotavlja davčno osnovo dohodka iz dejavnosti
na temelju normiranih odhodkov.
Področje: ZDoh-2
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali
predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:
· Zakon o dohodnini -
ZDoh-2, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J,
75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl.
US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP, 39/22-ZDoh-2Z, 158/22-ZDoh-2AA,
131/23-ZORZFS in 104/24-ZDoh-2AB.