Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Davčni postopek
in davčna služba/ZDS/ …
ZAKON O DAVČNI SLUŽBI
(neuradno prečiščeno besedilo)
/ZDS-1/
Uradni list RS, št.:
§
01/07-UPB2 (05.01.2007; veljavnost od
10.11.2006; uporaba od 10.11.2006),
§
40/09-ZDS-1C (29.05.2009; veljavnost od 13.06.2009; uporaba od 13.06.2009),
§ 33/11-ZDS-1D (03.05.2011; veljavnost od 18.05.2011; uporaba od
18.05.2011).
Datum veljavnosti neuradno prečiščenega
besedila:
|
od 18.05.2011 naprej
|
Datum uporabe neuradno prečiščenega besedila:
|
od 18.05.2011
naprej
|
1. člen
(vsebina zakona)
Ta
zakon ureja naloge in organizacijo davčne službe, pooblastila davčne službe in
davčni register.
2. člen
(Davčna uprava Republike Slovenije)
(1)
Naloge davčne službe opravlja Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: davčna uprava) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za
finance.
(2)
Davčna uprava organizira, vodi in upravlja davčni register.
2.a člen
(zastava in znak)
(1)
Davčna uprava ima svojo zastavo in svoj znak.
(2)
Obliko, barvo in uporabo zastave in znaka določi Vlada Republike Slovenije.
3. člen
(naloge davčne službe)
(1)
Naloge davčne službe (v nadaljnjem besedilu: službe) so:
1.
pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev;
2.
opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo
izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju;
3.
preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj,
določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba,
ter vodenje postopka za prekrške prekrškovnega organa;
4.
izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) in
mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo z delovnega področja službe,
sodelovanje in izmenjava podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav
članic EU in s pristojnimi organi drugih držav;
5.
sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja
davkov;
6.
proučevanje in analiziranje delovanja davčnega sistema in ukrepov davčne
politike ter dajanje pobud za reševanje zadev s tega področja;
7.
opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom ali s predpisom na podlagi
zakona.
(2)
Davčna uprava izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu z zakoni, ki
urejajo obdavčenje in postopek v zvezi z obdavčenjem, zakonom, ki ureja
inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi ter mednarodnimi pogodbami, ki
obvezujejo Slovenijo, in v skladu s tem zakonom.
4. člen
(načela delovanja davčne uprave)
(1)
Zaradi izpolnjevanja davčnih obveznosti kot državljanske vrednote in s tem
učinkovitega pobiranja davkov davčna uprava:
1.
pojasnjuje zavezancem za davke njihove pravice in obveznosti;
2.
pravočasno in na primeren način obvešča javnost o spremembah v predpisih o
obdavčenju in v drugih predpisih, ki se tičejo obdavčenja.
(2)
Davčna uprava javno objavi letno poročilo o izvajanju nalog po tem zakonu.
5. člen
(davki in druge obvezne dajatve, ki jih pobira davčna
uprava)
(1)
Davčna uprava je zadolžena za pobiranje davkov, ki so prihodek državnega
proračuna, proračuna Skupnosti in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2)
Davčna uprava je zadolžena za pobiranje prispevkov za socialno varnost, ki so
prihodek državnega proračuna.
(3)
Davčna uprava je zadolžena tudi za pobiranje prispevkov za socialno varnost, ki
so prihodek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če je z zakonom, ki ureja področje
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter zakonom, ki ureja področje
zdravstvenega zavarovanja, tako določeno.
6. člen
(pokrivanje stroškov pobiranja davkov in drugih obveznih
dajatev)
Davčni
upravi Republike Slovenije se zagotovijo sredstva za pokrivanje stroškov
opravljanja nalog iz prejšnjega člena v državnem proračunu.
7. člen
(črtan)
8. člen
(pooblastilo za izvajanje nalog davčne izvršbe pri
pogodbenih izvajalcih)
(1)
Opravljanje nalog davčne izvršbe terjatev države in lokalnih samoupravnih
skupnosti, ki niso davki, lahko davčna uprava poveri tudi osebam, ki so v
skladu z zakonom, ki ureja področje izvršbe in zavarovanja, imenovane za
neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za
izterjevalca po tem zakonu in na način, ki ga določi ministrica oziroma
minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, na predlog
generalnega direktorja.
(2)
Stroški neuspešne izvršbe, ki jo davčna uprava poveri osebam iz prejšnjega
odstavka, bremenijo prejemnika sredstev oziroma predlagatelja izvršbe.
II. ORGANIZACIJA SLUŽBE
9. člen
(organizacija davčne uprave)
(1)
Davčno upravo sestavljajo Generalni davčni urad in davčni uradi.
(2)
Davčni uradi so organizacijske enote davčne uprave, ki se ustanavljajo za
opravljanje nalog davčne službe na določenem območju ali za določeno področje
dela.
(3)
Izpostave in referati so teritorialne organizacijske enote davčnih uradov.
(4)
Sedež davčne uprave je v Ljubljani.
(5)
Davčne urade, njihovo območje oziroma področje dela in sedež določi vlada.
10. člen
(vodenje davčne uprave)
(1)
Davčno upravo vodi generalna direktorica oziroma generalni direktor (v
nadaljnjem besedilu: generalni direktor), ki vodi tudi Generalni davčni urad.
(2)
Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru,
pristojnemu za finance.
(3)
Generalni direktor ima lahko dve namestnici oziroma namestnika (v nadaljnjem
besedilu: namestnik), ki mu pomagata pri vodenju. Generalni direktor določi
namestnika, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti z vsemi
pooblastili.
11. člen
(notranja organizacija in sistemizacija)
Notranja
organizacija davčne uprave je določena v aktu o organizaciji davčne uprave in o
sistemizaciji delovnih mest v davčni upravi, ki jo določi minister, pristojen
za finance, s soglasjem vlade. Predlog akta pripravi generalni direktor.
12. člen
(naloge Generalnega davčnega urada)
(1)
Generalni davčni urad opravlja naslednje naloge:
1.
organizira in usmerja delo službe, spremlja in proučuje njen razvoj ter
ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2.
organizira delo davčnih uradov;
3.
nadzira delo davčnih uradov v poslovnih prostorih davčnih uradov in pri
zavezancih za davek;
4.
zagotavlja enotno izvajanje predpisov s področja obdavčenja in drugih predpisov
z delovnega področja službe;
5.
organizira in skrbi za enotno izvajanje postopkov davčnega nadzora in davčne
izvršbe ter opravlja posamezne naloge pred uvedbo
davčne izvršbe (na primer opominjanje davčnih zavezancev in pripravljanje
podatkov za davčno izvršbo);
6.
opravlja davčne preiskave, davčni nadzor in razvija metode in tehnike
preprečevanja in odkrivanja davčnih prekrškov in dejanj v zadevah iz
pristojnosti službe;
6. opravlja davčne preiskave, davčni nadzor in oblikuje
metode ter tehnike preprečevanja in odkrivanja prekrškov in kaznivih dejanj v
zadevah iz pristojnosti službe;
7.
odloča v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz
zakonov ali drugih predpisov;
7.a odloča v davčnem postopku na prvi stopnji, kadar:
– ugotavlja zastaranje pravice do vračila preveč plačanega
davka in odpisuje davek na tej podlagi,
– ugotavlja zastaranje pravice do izterjave davka zaradi
poteka absolutnega zastaralnega roka in odpisuje davek na tej podlagi in
– odloča o obročnem plačilu davka na podlagi drugega odstavka
103. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS. št. 117/06, 24/08 –
ZDDIKS, 125/08, 20/09 – ZDoh-2D, 110/09, 1/10 – popr., 43/10 in 97/10);
8.
vzpostavi, organizira, vzdržuje in vodi davčni register;
9.
zbira, obdeluje, hrani, daje na razpolago in razkriva podatke s področja dela
službe;
10.
vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidenc s področja
dela službe;
10.a opravlja računovodske in finančne naloge s področja
pobiranja davkov;
10.b izvaja vračila preveč plačanih davkov;
11.
določa vsebino informacijskega sistema, ga upravlja in skrbi za njegov razvoj,
vključno z upravljanjem in razvijanjem sistema za elektronsko davčno
poslovanje;
12.
predlaga obliko in vsebino obrazcev s področja dela službe;
13.
določa in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj službe;
14.
pripravlja, organizira in izvaja programe za izobraževanje, izpopolnjevanje in
usposabljanje uslužbencev službe;
15.
skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti, sodeluje in izmenjuje podatke z organi
Skupnosti in pristojnimi organi držav članic EU;
16.
usklajuje sočasne davčne inšpekcijske nadzore med državami članicami EU;
17.
skrbi za izvajanje mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, in sodeluje z
davčnimi organi drugih držav in mednarodnimi organizacijami ter strokovnimi
organizacijami s področja davčnega sistema;
18.
sodeluje z državnimi organi in drugimi strokovnimi organizacijami;
19.
skrbi za obveščanje javnosti o delu službe;
20.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
(2)
Davčna preiskava pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki
ureja davčni postopek, v primeru, ko so podani razlogi za sum, da je bilo
storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju. Dejanja in
ukrepi davčne preiskave se izvajajo z namenom preprečevanja, preiskovanja in
odkrivanja kršitev predpisov o obdavčenju. Davčna preiskava se lahko uvede tudi
zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni
postopek, za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU
in tretjih držav.
(3)
Za zagotovitev enotne uporabe predpisov in enotnega opravljanja nalog službe
izdaja generalni direktor davčnim uradom navodila za delo in izdaja pojasnila v
zvezi z uporabo predpisov z delovnega področja službe.
13. člen
(naloge davčnega urada)
Davčni
urad opravlja naslednje naloge:
1.
opravlja odmero davkov in davčno izvršbo odmerjenih davkov;
2.
opravlja davčni nadzor in izvaja postopke davčne izvršbe;
2. opravlja davčni nadzor, opravlja davčno izvršbo in izvršbo
denarnih terjatev iz naslova zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kadar
izvršilni naslov izda davčna uprava;
3.
vodi davčne evidence;
4.
izvaja naloge davčnih preiskav;
5.
odloča v davčnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost
odločanja prenešena na Generalni davčni urad ali na ministrstvo, pristojno za
finance;
6.
opravlja davčno izvršbo v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, v prekrškovnih
postopkih iz lastne pristojnosti;
7.
izvaja vračila preveč plačanih davkov in pripadajočih obresti;
8.
odloča v postopku o davčnih prekrških in o prekrških po tem zakonu
na prvi stopnji;
9.
opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev službe;
10.
sodeluje z drugimi inšpekcijskimi organi ter organi policije;
10. sodeluje z državnimi in drugimi organi;
11.
daje strankam potrebne informacije o izvajanju predpisov o obdavčenju in
davčnem postopku;
12.
opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra;
13.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
14. člen
(vodenje postopkov v zvezi z davčnimi prekrški)
(1)
Postopek pred prekrškovnim organom službe vodi in v njem odloča uradna oseba
krajevno pristojnega davčnega urada, pooblaščena z aktom o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(2)
V postopku pred prekrškovnim organom službe pooblaščena uradna oseba iz
prejšnjega odstavka odloča tudi, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska
sankcija oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo
kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po zakonih, ki
urejajo obdavčenje ter postopek v zvezi z obdavčenjem, in po tem zakonu.
15. člen
(vodenje davčnega urada)
(1)
Davčni urad vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu:
direktor).
(2)
Direktor izdaja pravne akte v posameznih zadevah iz pristojnosti davčnega urada
in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.
(3)
Direktor odloča v davčnem postopku na prvi stopnji.
(4)
Direktor je za svoje delo in delo davčnega urada odgovoren generalnemu
direktorju.
(5)
Direktor ima namestnika. Namestnik nadomešča direktorja, kadar je ta odsoten
ali zadržan.
III. DAVČNA POOBLASTILA
16. člen
(davčna pooblastila)
(1)
Za opravljanje nalog davčne službe imajo pooblaščene uradne osebe v okviru
nalog delovnega mesta, za katerega so sklenile pogodbo o zaposlitvi,
pooblastila, določena s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčni postopek,
zakonom, ki ureja prekrške, in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor (v
nadaljnjem besedilu: davčna pooblastila).
(2)
Pooblaščene uradne osebe lahko opravljajo svoje naloge na celotnem območju
Slovenije.
17. člen
(pooblaščene uradne osebe)
(1)
Pooblaščeni uradni osebi iz prejšnjega člena sta:
1.
davčna inšpektorica oziroma davčni inšpektor (v nadaljnjem besedilu:
inšpektor);
2.
davčna izterjevalka oziroma davčni izterjevalec (v nadaljnjem besedilu:
izterjevalec).
(2)
Inšpektor je za svoje delo odgovoren generalnemu direktorju oziroma direktorju
davčnega urada. Če inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor zunaj svojega
davčnega urada po nalogu direktorja tega davčnega urada, pa je v zvezi z
opravljanjem tega davčnega nadzora odgovoren direktorju davčnega urada, na
območju katerega opravlja pregled.
(3)
Izterjevalec je za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada. Če
izterjevalec opravlja davčno izterjavo zunaj območja svojega davčnega urada po
nalogu direktorja tega davčnega urada, pa je v zvezi z opravljanjem te davčne
izterjave odgovoren direktorju davčnega urada, na območju katerega opravlja
davčno izvršbo.
(4)
Pooblaščena uradna oseba iz prvega odstavka tega člena se izkaže s službeno
izkaznico in značko. Službeno izkaznico in značko izda minister, pristojen za
finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo.
(5)
Obliko in vsebino službene izkaznice in značke ter postopek za njuno izdajo
predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
18. člen
(pooblastila inšpektorja)
(1)
Inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne
prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku.
(1) Inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor in odloča v
davčnem postopku.
(2) Inšpektor preprečuje in odkriva prekrške ter druga
kazniva ravnanja iz pristojnosti službe.
(2)(3) Inšpektor opravlja davčne preiskave.
(3)(4) Inšpektor opravlja nadzor nad delom
organizacijskih enot davčne uprave pri zavezancih za davek.
(4)(5) Pri opravljanju nalog iz prejšnjih odstavkov ima
inšpektor pravico:
1.
ogledati si in pregledati vsa zemljišča, poslovne prostore in druge prostore,
ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov; za
poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni
zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja
dejavnost;
2.
vstopiti in pregledati poslovne in druge prostore (razen stanovanj), ki ne
pripadajo zavezancu, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja
dejavnost, ali da so tam stvari zavezanca, na katere se nanaša izvajanje nalog
iz prvega do tretjega odstavka tega člena;
3.
pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave,
predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge
dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb,
zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo
dejavnost;
4.
pregledati poslovne knjige in evidence, pogodbe, poslovne listine in poslovno
dokumentacijo drugih oseb, ki se nahajajo pri osebi, pri kateri se izvajajo
naloge iz prvega do tretjega odstavka tega člena;
5.
pregledati evidence o zaposlenih, njihovem številu, pogodbah in dohodkih ter
jih primerjati s prijavljenimi podatki in podatki iz uradnih evidenc;
6.
pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje
in dokumentacijo ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora
verodostojno potrjevati elektronsko obliko, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem
mediju;
6.a pregledati podatke v elektronski obliki in zahtevati
izdelavo njihove kopije, če se podatki nanašajo na opravljanje dejavnosti ali
pridobivanje prihodkov;
6.b kopirati podatke v elektronski obliki in izdelati verodostojno
kopijo celotnega nosilca podatkov ter zahtevati šifrirne ključe ali šifrirna
gesla, če so potrebna za dostop do podatkov ali njihovo berljivost podatkov, če
se podatki nanašajo na opravljanje dejavnosti ali pridobivanje prihodkov;
6.c pregledati in obdelovati kopije podatkov v elektronski
obliki in verodostojnih kopij celotnega nosilca podatkov, če se podatki nanašajo
na opravljanje dejavnosti ali pridobivanje prihodkov;
7.
zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
8.
pregledati listine, ki dokazujejo pravni status zavezanca za davek, ter druge
listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
9.
brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc
in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca za davek in ki so
potrebni za izvedbo nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena;
10.
brezplačno vzeti vzorce blaga, materialov in opreme za potrebe preiskav;
11.
fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore,
objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz 2. in 3. točke tega odstavka;
12.
reproducirati listine, avdiovizuelne zapise in druge dokumente;
13.
preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu; če se
mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti prometni
režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije;
14.
zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili
biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju;
15.
preveriti izvajanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena pri
zavezancih za davek;
16.
opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom izvajanja nalog iz prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5)(6) Inšpektor zahteva podatke in dokumente v skladu s
4., 5. in 6. točko in 13. točko prejšnjega odstavka praviloma ustno med
izvajanjem nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. V zahtevi
mora navesti kraj in rok predložitve podatkov in dokumentacije ter opozoriti
zavezanca za davek oziroma odgovorno osebo zavezanca za davek, da bo ob
nepredložitvi zahtevanih podatkov oziroma dokumentov storil prekršek v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
(6)(7) Inšpektor ugotavlja identiteto v skladu z 8. točko
četrtega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled
osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal
državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(7)(8) Inšpektor mora pred začetkom uporabe tehničnih
pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje v skladu z 11. točko
četrtega odstavka tega člena, s katerimi fotografira ali posname na drug
nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, napeljave in druge
predmete iz 3. in 4. točke četrtega odstavka tega člena, s tem seznaniti
zavezanca za davek oziroma njegovega pooblaščenca.
(8)(9) Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz
prejšnjega odstavka izvajajo brez seznanitve zavezanca za davek, če bi to
onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni
zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma
snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo
kot dokaz v davčnem postopku.
(9)(10) Kadar inšpektor pri opravljanju nalog iz prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena razmnoži listino, avdiovizualni zapis
oziroma drug dokument v skladu z 12. točko četrtega odstavka tega člena, mora
vsako kopijo vidno označiti, tako da bo nedvoumno dokazano, da je kopija, ter
napisati datum njene izdelave.
(11) Kadar inšpektor pri opravljanju nalog iz prvega, drugega
in tretjega odstavka tega člena od davčnega zavezanca zahteva izdelavo kopije
podatkov v elektronski obliki ali sam kopira podatke v elektronski obliki, v
skladu s 6.a in 6.b točko četrtega odstavka tega člena, se podatki v
elektronski obliki zavarujejo tako, da se shranijo na drug ustrezen nosilec
podatkov na način, da se ohrani verodostojnost in celovitost podatkov ter
možnost njihove uporabe v nadaljnjem postopku ali se izdela verodostojna kopija
celotnega nosilca podatkov, pri čemer se zagotovi celovitost kopije teh
podatkov.
(10)(12) O zbiranju podatkov in obvestil v skladu s 14.
točko četrtega odstavka tega člena ni treba obvestiti osebe, o kateri se
zbirajo podatki, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe. O
zbranih in pridobljenih obvestilih se sestavi uradni zaznamek, iz katerega
morata biti razvidna kraj in čas zbiranja obvestil. Pridobljeni podatki oziroma
zbrana obvestila se lahko uporabijo v postopku davčnega nadzora. Podatek pomeni
dejstvo, predstavljeno v berljivi obliki, kot so številke, črke, slike ali druge
oblike zapisa v papirni oziroma elektronski obliki.
(11)(13) Pooblastilo v skladu s 15. točko četrtega
odstavka tega člena se izvaja tako, kot je določeno s tem členom. Kadar se
nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave opravlja pri zavezancu za
davek, je treba zavezanca za davek pred začetkom opravljanja teh dejanj
seznaniti s tem, da je to nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave
pri zavezancih za davek.
19. člen
(pooblastila za zaseg in prepoved opravljanja dejavnosti)
(1)
Inšpektor ima pravico za največ 30 dni zaseči listine, predmete, vzorce,
evidence in druge dokumente, ki jih potrebuje za izvajanje davčnega nadzora ali
če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov in so podani utemeljeni razlogi za
sum kršitve zakonov in drugih predpisov. Izjemoma lahko inšpektor pri obsežnem
in dolgotrajnem davčnem inšpekcijskem nadzoru podaljša rok za zaseg listin,
predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov iz prejšnjega stavka, vendar
največ do skupno 90 dni. O zasegu izda inšpektor potrdilo s seznamom o zaseženi
dokumentaciji, predmetih in vzorcih.
(2)
Inšpektor vrne zaseženo v roku iz prejšnjega odstavka, razen v primerih, ko je
bilo na podlagi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, zaseženo predano
policiji.
(3)
Zavezanec za davek lahko zahteva vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorcev,
evidenc in drugih dokumentov pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena,
če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.
(4)
Vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov
potrdi davčni zavezanec s podpisom.
(5)
Inšpektor ima pravico zavezancu za davek za največ tri dni prepovedati
opravljati dejavnost.
20. člen
(pogoji za inšpektorja)
(1)
Za inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno ali visoko
strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj ter strokovni izpit za
inšpektorja.
(2)
Zahtevane delovne izkušnje za posamezno delovno mesto inšpektorja iz prejšnjega
odstavka se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest davčne uprave.
(3)
Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz prvega odstavka tega člena
predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja,
upoštevaje pooblastila inšpektorja iz 18. člena tega zakona.
21. člen
(omejitve)
Inšpektor
ne sme opravljati davčnega inšpekcijskega nadzora:
1.
pri osebi, pri kateri je podan izločitveni razlog po zakonu, ki ureja splošni
upravni postopek;
2.
ko je uveden disciplinski postopek zoper inšpektorja;
3.
kjer je inšpektor delničar ali družbenik in ima vpliv na poslovanje družbe ali
z njo povezane osebe po zakonih o obdavčenju.
22. člen
(pooblastila izterjevalca)
(1)
Izterjevalec izvaja postopke davčne izvršbe.
(2)
Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne
prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali
pridobivanje dohodkov, in pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete,
poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo davčno
izvršbo.
(3)
Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni
zavezanec določil kot svoj sedež oziroma poslovni prostor, kjer se opravlja
dejavnost.
(4)
V primeru, da izterjevalec v poslovnih prostorih oziroma prostorih, kjer se
opravlja dejavnost in služijo za njeno izvajanje, ne najde predmetov, iz
katerih bi se s prodajo ali drugačnim unovčenjem lahko poplačali davki, sme
vstopiti na zemljišče zavezanca za davek in v stanovanjske in druge prostore
zavezanca za davek, kjer se pričakuje, da se nahajajo premičnine, iz katerih bi
se davki lahko poplačali.
(5)
Za vstop v stanovanje in druge neposlovne prostore ter na zemljišče z namenom,
da se zarubijo predmeti, iz katerih naj se poravna davek, je potrebno predhodno
pridobiti odločbo pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona o prekrških,
ki urejajo hišno preiskavo.
(6)
Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico pregledati listine, ki
dokazujejo pravni status dolžnika in zavezanca za davek, ter druge listine in
dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb.
(7)
Izterjevalec ugotavlja identiteto iz šestega odstavka tega člena tako, da od
osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno
javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere
lahko ugotovi njeno identiteto.
(8)
Izterjevalec sme zaradi identifikacije, rubeža in prodaje posneti stanje
vrednostnih papirjev, premičnega premoženja in nepremičnin, tako da jih
fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov.
(9)
Izterjevalec mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje
oziroma vizualno snemanje iz osmega odstavka tega člena s tem seznaniti
zavezanca za davek oziroma njegovega pooblaščenca.
(10)
Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz osmega odstavka tega člena lahko
izvajajo brez seznanitve zavezanca za davek, če bi to onemogočilo ali otežilo
opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi
navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki,
pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
23. člen
(pogoji za izterjevalca)
(1)
Za izterjevalca je lahko imenovana oseba, ki ima višjo izobrazbo in najmanj dve
leti delovnih izkušenj ali visoko izobrazbo in najmanj eno leto delovnih
izkušenj ter opravljen poseben strokovni izpit. Za izterjevalca je lahko
imenovana tudi oseba s srednješolsko izobrazbo in najmanj tremi leti delovnih
izkušenj ter opravljenim posebnim strokovnim izpitom.
(2)
Zahtevane delovne izkušnje za posamezno delovno mesto izterjevalca iz
prejšnjega odstavka se določi v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest davčne uprave.
(3)
Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz prvega odstavka tega člena
predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(4)
Za izterjevalca se ob sklenitvi delovnega razmerja lahko imenuje tudi oseba, ki
nima opravljenega posebnega strokovnega izpita, vendar mora ta izpit opraviti
najpozneje v enem letu od dneva imenovanja za izterjevalca.
(5)
Izterjevalec, ki nima posebnega strokovnega izpita, lahko opravlja le posamezna
pripravljalna dejanja pri opravljanju davčne izvršbe.
(6)
Izterjevalcu, ki v predpisanem roku ne opravi posebnega strokovnega izpita iz
razlogov, ki so na njegovi strani, preneha delovno razmerje. Rok za opravo
posebnega strokovnega izpita se izterjevalcu podaljša za čas opravičene
odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma druge odsotnosti, med katero prejema
nadomestilo plače v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in
zdravstveno zavarovanje.
(7)
Izterjevalcu, ki v predpisanem roku ne opravi posebnega strokovnega izpita v
celoti, se, če mora opraviti samo še enega izmed delov posebnega strokovnega
izpita, rok podaljša za največ dva meseca, o čemer izda sklep predstojnik in
pri tem upošteva tudi možnosti pristopa k izpitu.
23.a
člen
(odvzem
davčnih pooblastil pooblaščeni uradni osebi)
(1)
Generalni direktor s sklepom odvzame pooblaščeni uradni osebi pravico
izvrševati davčna pooblastila, če:
1. je
bilo z dokončnim sklepom v disciplinskem postopku ugotovljeno, da je storila
težjo disciplinsko kršitev v zvezi z izvajanjem pooblastil:
– z
dejanjem na delu ali v zvezi z delom, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti;
– z
nezakonitim ravnanjem pri opravljanju dela;
– z
nezakonitim ali nenamenskim razpolaganjem z javnimi sredstvi;
– s
prekoračitvijo, opustitvijo ali drugačno zlorabo pravic, obveznosti in
odgovornosti iz delovnega razmerja;
– s
kršitvijo načela nepristranskosti in politične nevtralnosti.
2. iz
dokončne odločbe pristojnega organa izhajajo zdravstvene omejitve, zaradi
katerih ni sposobna izvajati nalog pooblaščene uradne osebe.
(2)
Javnega uslužbenca v davčni upravi se po dokončnosti sklepa o odvzemu
pooblastil premesti na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane
pogoje in ga je sposoben opravljati. Glede premestitve se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
(3)
Javnemu uslužbencu v davčni upravi se po dokončnosti sklepa o odvzemu
pooblastil odvzameta službena izkaznica in značka.
(4) Ne
glede na prvi odstavek tega člena generalni direktor po preteku šestih mesecev
od dokončnosti sklepa v disciplinskem postopku pooblaščeni uradni osebi ne more
izdati sklepa o odvzemu pooblastil.
IV. ZBIRANJE PODATKOV (DAVČNE EVIDENCE)
24. člen
(splošno)
(1)
Davčna uprava zbira osebne in druge podatke zaradi z zakonom določenih nalog
neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem
kaj vedo, in iz obstoječih zbirk podatkov.
(2)
O zbiranju podatkov iz prejšnjega odstavka, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo,
in iz obstoječih zbirk podatkov, pooblaščene uradne osebe niso dolžne obvestiti
osebe, na katero se zbiranje podatkov nanaša, če bi to onemogočilo ali otežilo
izvrševanje nalog službe.
(3)
Davčna uprava upravlja in obdeluje zbirke osebnih in drugih podatkov (v
nadaljnjem besedilu: davčne evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog davčne
službe zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in shranjujejo uslužbenci davčne
uprave, in osebnih in drugih podatkov, ki jih osebe, ki so zavezanci za davek,
dajejo davčnemu organu v skladu z zakoni o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni
postopek, in drugimi zakoni.
25. člen
(pooblastilo za obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost,
pri pogodbenih izvajalcih)
(1)
Davčna uprava lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so
davčna tajnost, s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za
opravljanje te dejavnosti.
(2)
Pogodbeni obdelovalec ali organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju
pogodbenega obdelovalca, opravlja posamezna opravila v zvezi z obdelavo
podatkov, ki so davčna tajnost, v okviru pooblastil davčne uprave in jih ne sme
obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s
pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi pogoje in
ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja podatkov, ki so davčna tajnost.
(3)
Pogodbeni obdelovalec mora podatke, ki so davčna tajnost in ki jih bo pogodbeno
obdeloval, nemudoma vrniti davčni upravi:
1.
v primeru spora med davčno upravo in pogodbenim obdelovalcem;
2.
v primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca;
3.
na podlagi zahteve davčne uprave;
4.
po opravljeni obdelavi.
(4)
V vseh primerih iz prejšnjega odstavka mora pogodbeni obdelovalec vrniti ali
komisijsko, v prisotnosti pooblaščene osebe davčne uprave, uničiti tudi vse
morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi pisne zahteve pogodbenega
obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo sodnega ali drugega postopka,
se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo, temveč jih pooblaščena oseba
davčne uprave osebno prevzame, napiše o tem uradni zaznamek in jih shrani v
prostorih davčne uprave za uporabo v morebitnih sodnih ali drugih postopkih.
(5)
Organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, brez
odlašanja po uradni dolžnosti preda pooblaščeni osebi davčne uprave tudi vse
morebitne kopije teh podatkov. Podatke nato komisijsko uniči davčna uprava.
26. člen
(vrste davčnih evidenc)
(1)
Davčna uprava vodi in vzdržuje:
1.
evidenco o davkih;
2.
knjigovodske evidence;
3.
evidenco o vodenju postopkov davčnega nadzora;
4.
evidenco o davčnih preiskavah;
5.
evidenco o kršitvah davčnih predpisov in drugih predpisov, za izvajanje katerih
je pristojna davčna služba.
(2)
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo osebne in druge podatke fizičnih in
pravnih oseb, ki jih vsebuje davčni register iz 41. člena tega zakona.
(3)
Evidence iz prvega odstavka tega člena, vodene po posameznem zavezancu za
davek, sestavljajo glavno davčno evidenco.
(4)
Obliko in način vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena predpiše
minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
27. člen
(evidenca o davkih)
Evidenca
o davkih vsebuje:
1.
podatke iz davčnih napovedi in iz obračunov davka v vsebini, določeni z zakonom
o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek;
2.
podatke iz odločb o odmeri davkov, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj davčne
službe, vključno s podatki o odpisih davkov, odlogih plačila davkov in o
obročnem plačevanju davkov;
3.
podatke iz sklepov o davčni izvršbi in podatke o zavarovanju plačila davka v
postopku davčne izvršbe;
4.
podatke iz začasnih sklepov za zavarovanja in o predloženih instrumentih
zavarovanja;
5.
podatke o razkritju podatkov iz prejšnjih točk državnim organom in drugim
osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in pristojnim organom
drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem zakonom in
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
28. člen
(knjigovodske evidence)
Davčna
uprava vodi analitične evidence terjatev in obveznosti, s katerimi se
zagotavljajo podatki o stanju in gibanju terjatev in obveznosti do davčnih
zavezancev. Za vodenje analitičnih evidenc terjatev in obveznosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja računovodstvo.
29. člen
(evidenca o vodenju postopkov davčnega nadzora)
Evidenca
o vodenju postopkov davčnega nadzora vsebuje:
1.
podatke, pridobljene v postopkih vodenja davčnega nadzora;
2.
podatke iz odločb, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj davčnega organa v
postopku davčnega nadzora;
3.
podatke o razkritju podatkov iz prejšnjih točk državnim organom in drugim
osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in pristojnim
organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem zakonom
in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
30. člen
(evidenca o davčnih preiskavah)
Evidenca
o davčnih preiskavah vsebuje:
1.
podatke o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja davčne preiskave, o
osebah in predmetu davčne preiskave in o poteku in ugotovitvah davčne
preiskave;
2.
podatke o razkritju podatkov iz prejšnje točke državnim organom in drugim
osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in pristojnim
organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem zakonom
in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
31. člen
(evidenca o kršitvah davčnih predpisov)
(1)
Evidenca o kršitvah davčnih predpisov in drugih predpisov, za izvajanje katerih
je pristojna davčna služba vsebuje:
1.
podatke o ugotovljenih kršitvah davčnih in drugih predpisov in o kršiteljih;
2.
podatke o rednih sodnih postopkih za prekrške, in sicer podatke o vloženih
obdolžilnih predlogih in podatke o odločanju sodišča v zvezi s temi predlogi;
3.
podatke o odločanju sodišča v zvezi z vloženimi zahtevami za sodno varstvo;
4.
podatke o vloženih ovadbah, podatke o vloženih obtožnih aktih in podatke o
pravnomočno izrečenih sodnih odločbah.
(2)
Podatke o vloženih obtožnih aktih predloži davčni upravi, brez predhodne
zahteve, pristojno okrožno državno tožilstvo, v roku 30 dni od vložitve
obtožnega akta.
(3)
Posredovanje podatkov davčnemu organu na podlagi njegovih zakonitih
pristojnosti je brezplačno.
32. člen
(hramba podatkov)
(1)
Podatki, vsebovani v davčnih evidencah iz 27. do 30. člena tega zakona, se
hranijo deset let, če ni z zakonom o obdavčenju ali zakonom, ki ureja davčni
postopek, drugače določeno.
(2)
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki iz prejšnjega odstavka
hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
(3)
Podatki v davčnih evidencah iz prejšnjega člena se hranijo do izbrisa obsodbe
ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona. Pristojni državni organi
posredujejo davčni upravi po uradni dolžnosti podatke o izbrisu sodbe ali kazni
oziroma o zastaranju pregona najkasneje v treh mesecih od izbrisa sodbe ali kazni
oziroma zastaranja pregona.
(4)
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka podatke iz prejšnjega odstavka stalno
hrani davčna uprava ločeno od ostalih evidenc. Način ravnanja s temi podatki
predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
33. člen
(varovanje podatkov)
(1)
Za postopke zbiranja, obdelave, shranjevanja, dajanja, uporabe in hrambe
podatkov, vsebovanih v davčni evidencah, ki so davčna tajnost, se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakona, ki ureja davčni
postopek.
(2)
Arhivsko gradivo, ki ga davčna uprava preda pristojnim arhivom na podlagi
predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive, ki vsebuje podatke, označene
z davčno tajnostjo, je dostopno v državnih arhivih po 75 letih od nastanka, če
ni z zakonom drugače določeno.
34. člen
(vpogled v davčne evidence in obvestilo o stanju)
(1)
Zavezanec za davek ima pravico do brezplačnega vpogleda v podatke v davčnih
evidencah iz 27., 28., 29. in 31. člena tega zakona.
(2)
Zavezanec za davek ima pravico do brezplačnega vpogleda v podatke v davčni
evidenci iz 30. člena tega zakona po preteku desetih let od njihovega nastanka.
(3)
Zavezanec za davek ima pravico do vpogleda v davčne evidence iz prejšnjih
odstavkov na način in po postopku, ki ga določi minister, pristojen za finance,
na predlog generalnega direktorja.
(4)
Davčna uprava obvesti davčne zavezance rezidente o stanju njihovih terjatev in
obveznosti do davkov na dan 31. avgusta. O stanju terjatev in obveznosti na dan
31. avgusta jih mora obvestiti najpozneje do 31. oktobra istega leta.
V. POLOŽAJ, PRAVICE IN DOLŽNOSTI JAVNIH USLUŽBENCEV V
DAVČNI SLUŽBI
35. člen
(uslužbenci davčne službe)
Javni
uslužbenci v davčni upravi (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci davčne uprave) so
pooblaščene uradne osebe in druge osebe, zaposlene v davčni upravi.
35.a
člen
(zavarovanje
pooblaščenih uradnih oseb)
Davčna
uprava mora pooblaščene uradne osebe, zaposlene v davčni upravi, ki so zaradi
narave dela izpostavljene povečanemu tveganju za nastanek nesreče pri delu,
nezgodno zavarovati za te primere. Delovna mesta, na katerih so pooblaščene
uradne osebe, zaposlene v davčni upravi zavarovane, se določijo v aktu o
sistemizaciji delovnih mest v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
36. člen
(omejitve pravic uslužbencev davčne uprave)
(1)
Uslužbenec davčne uprave ne sme opravljati dejavnosti, ki je nezdružljiva z
nalogami davčne službe.
(2)
Podrobnejše določbe o tem, katerih dejavnosti iz 100. člena Zakona o javnih
uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B in 2/04 – ZDSS-1)
uslužbenci davčne uprave ne smejo opravljati, določi minister, pristojen za
finance, na predlog generalnega direktorja.
37. člen
(omejitev uporabe informacij)
(1)
Uslužbenec davčne uprave ne sme uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj,
do katerih ima dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene,
razen v raziskovalne ali izobraževalne namene.
(2)
Uslužbenec davčne uprave ne sme uporabljati in dajati informacij, podatkov in
spoznanj za doseganje kakršne koli premoženjske ali druge koristi za sebe ali
drugo osebo.
(3)
Uslužbenec davčne uprave, ki mu preneha delovno razmerje v davčni službi, mora
davčno, poslovno in drugo tajnost v skladu s prvim in drugim odstavkom tega
člena varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčni službi.
38. člen
(kršenje obveznosti iz delovnega razmerja)
Kršitev
36. člena in prvega in drugega odstavka 37. člena tega zakona se šteje za tako
kršenje obveznosti iz delovnega razmerja, za katero se lahko redno oziroma izredno
odpove pogodba o zaposlitvi in ugotavlja odškodninska odgovornost uslužbenca
davčne uprave.
39. člen
(izobraževanje)
(1)
Uslužbenci davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb,
morajo stalno izpopolnjevati svoja strokovna znanja, se usposabljati in
udeleževati preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba.
(2)
Uslužbencem davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, ki
se po svoji krivdi ne usposabljajo in udeležujejo preverjanj strokovne
usposobljenosti, ki jih organizira služba, se odpove pogodba o zaposlitvi.
(3)
Področje in izvajanje ter pogoje za izobraževanje in usposabljanje uslužbencev
davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, predpiše
minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
39.a člen
(izpit iz davčnega postopka)
Vsebino
in način opravljanja strokovnega izpita iz davčnega postopka kot posebnega
upravnega postopka ter sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način prijave k
izpitu, trajanje in način opravljanja izpita ter izdajanje potrdil predpiše
minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja. Izpit se
opravlja na Generalnem davčnem uradu.
39.b člen
(zbirka dokumentov o kandidatu)
Za
vsakega kandidata se vodi zbirka dokumentov, ki vsebuje prijavo k izpitu,
potrdilo o izobrazbi kandidata, obvestilo o dnevu opravljanja izpita in
zapisnik o poteku izpita.
39.c člen
(evidenca o opravljenih izpitih)
(1)
Evidenco o opravljenih izpitih iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka
vodi davčna uprava zaradi spremljanja stanja na področju opravljanja izpitov in
opravljanja drugih nalog iz tega zakona.
(2)
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke kandidatov, ki
opravljajo izpit iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka:
–
osebno ime;
–
datum in kraj rojstva;
–
stalno oziroma začasno bivališče;
–
stopnjo izobrazbe, za katero je izpit opravljen;
–
številko zbirke dokumentov o kandidatu;
–
datum izpita;
–
vrsta izpita (za davčnega inšpektorja ali izterjevalca);
–
podatek o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja;
–
uspeh dosežen na izpitu.
(3)
Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno, zbirka dokumentov o kandidatu
pa eno leto od dneva opravljanja izpita.
(4)
Podatke za evidenco iz drugega odstavka tega člena davčna uprava pridobiva
neposredno od kandidata oziroma nastajajo v postopku opravljanja izpita.
VI. DAVČNI REGISTER
40. člen
(davčni register)
(1)
Davčni register je register zavezancev za davek (v nadaljnjem besedilu: davčni
register).
(2)
Davčni register se vzpostavi na podlagi davčne številke zavezanca za davek in
podatkov o zavezancu za davek, določenih v 41. do 48. členu tega zakona.
(3)
Davčni register je enotna, z drugimi evidencami povezana informatizirana baza
podatkov.
(4)
V davčnem registru se osebni podatki o osebah, ki se vpisujejo v davčni
register zbirajo, hranijo in nadalje obdelujejo za namen pobiranja davkov,
določen z zakonom, ki ureja davčni postopek ter za namene opravljanja drugih
nalog, določenih s tem zakonom.
41. člen
(vsebina davčnega registra)
(1)
Davčni register vsebuje za fizične osebe naslednje podatke:
1.
davčno številko;
2. podatek
o zavezanosti za posamezno vrsto davka;
3.
osebne podatke: osebno ime, spol, rojstne podatke in datum smrti, enotno matično
številko občana oziroma enotno matično številko tujca;
4.
podatke o državljanstvu;
5.
podatek o rezidentskem statusu zavezanca;
6.
naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (naselje, ulica,
hišna številka in pošta);
7.
številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v Republiki
Sloveniji in številke računov, odprtih pri bankah in hranilnicah zunaj
Republike Slovenije;
8.
druge podatke o fizični osebi (zaposlena/nezaposlena; delodajalec; podatek o
tem, ali je prijavljena na zavodu za zaposlovanje; upokojenec; kmet; študent;
dijak);
9.
podatke o družini (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter
davčna številka zakonca oziroma osebe, s katero živi oseba v življenjski
skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonska in družinska razmerja, v
pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s katero živi
oseba v registrirani istospolni partnerski skupnosti; osebno ime in naslov
stalnega in začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihove
davčne številke);
10.
podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna
številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za
zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki
o elektronskem potrdilu);
11.
podatke o elektronskem potrdilu, če fizična oseba z njim razpolaga;
12.
podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firmo, sedež,
organizacijsko obliko podjetja, višino in datum naložbe;
13.
razlog za vpis (stalno prebivališče, začasno prebivališče, doseganje
obdavčljivih dohodkov, obdavčljivo premično premoženje, obdavčljivo nepremično
premoženje, opravljanje dejavnosti, drugo);
14.
podatki o postopkih zaradi insolventnosti.
(2)
Davčni register vsebuje za pravne osebe, združenja oseb po tujem pravu, ki so
brez pravne osebnosti, neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov,
in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, naslednje podatke:
1.
davčno številko;
2. podatek
o zavezanosti za posamezno vrsto davka;
3.
firmo oziroma ime, sedež in naslov (občina, naselje, ulica, hišna številka,
dodatek k hišni številki, poštna številka, vse potrebne številke službenih in
domačih telefonov in telefaksov, naslov službene elektronske pošte);
4.
podatke o ustanovitvi (datum začetka oziroma prenehanja, organ registracije,
registrska številka);
5.
pravnoorganizacijsko obliko oziroma vrsto dejavnosti, dodatno organizacijsko
obliko;
6.
višino osnovnega kapitala;
7.
davčno obdobje;
8.
podatek o rezidentskem statusu zavezanca;
9.
podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo
za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov;
10.
podatke o poslovnih enotah doma in v tujini;
11.
podatke o ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčna številka, ime in
priimek oziroma firma, naslov prebivališča oziroma sedeža, država prebivališča
oziroma sedeža, vrsta in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum izstopa,
višina vložka);
12.
podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firma, sedež,
organizacijska oblika podjetja v tujini, višina in datum naložbe;
13.
podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje pravne osebe in druge osebe,
ki opravlja dejavnost (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip
zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum
prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu);
14.
identifikacijsko številko, ki jo določi upravljavec poslovnega registra;
15.
šifre dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in
podrazreda);
16.
številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega pometa in številke
deviznih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje;
17.
davčne številke in številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega
prometa in številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje tudi za
povezane osebe, določene z zakonom o obdavčenju;
18.
davčno številko, firmo oziroma osebno ime, sedež in naslov osebe, ki vodi
poslovne knjige, če se poslovne knjige ne vodijo pri zavezancu za davek;
19.
podatke o postopkih zaradi insolventnosti in postopkih prisilnega prenehanja;
20.
podatke o statusnih spremembah.
(3)
Če je oseba iz prvega in drugega odstavka tudi delodajalec, se v davčni
register vpiše tudi število zaposlenih, davčne številke zaposlenih in datum
izplačila dohodkov iz zaposlitve.
42. člen
(obveznost vpisa v davčni register)
V
davčni register se vpiše:
1.
subjekt vpisa v sodni register;
2.
fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji;
3.
fizična oseba z začasnim prebivališčem v Sloveniji;
4.
samostojni podjetnik posameznik;
5.
pravna in fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register
oziroma drugo predpisano evidenco na območju Slovenije in ni oseba iz 1. ali 4.
točke tega člena;
6.
pravna in fizična oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v
Sloveniji in opravlja aktivnost na območju Slovenije;
7.
oseba, ki ni zajeta v prejšnjih točkah;
8.
združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti;
9.
neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna.
43. člen
(vpis fizične osebe v davčni register)
(1)
Fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se
vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi
podatkov iz centralnega registra prebivalstva.
(2)
Če centralni register prebivalstva ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za vpis
v davčni register, davčni organ opozori fizično osebo, naj predloži manjkajoče
podatke za vpis v davčni register.
(3)
Fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, pa
dosega na njenem območju obdavčljive dohodke ali je lastnik obdavčljivega
premičnega oziroma nepremičnega premoženja, mora davčnemu uradu predložiti
prijavo za vpis v davčni register.
(4)
Fizična oseba, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, pravico do
ugodnosti za vzdrževane družinske člane, mora davčnemu uradu predložiti prijavo
za vpis vzdrževanih družinskih članov v davčni register.
44. člen
(vpis fizične osebe, ki opravlja dejavnost)
(1)
Samostojni podjetnik posameznik, ki je subjekt vpisa v Poslovni register
Slovenije ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v
Poslovni register Slovenije, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti.
Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.
(2)
Druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ni vpisana v Poslovni register
Slovenije, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis podatkov o opravljanju
dejavnosti v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.
(3)
Ne glede na prvi odstavek mora samostojni podjetnik posameznik in druga fizična
oseba, ki opravlja dejavnosti in je vpisana v Poslovni register Slovenije, v
osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije, sporočiti davčnemu uradu,
upoštevaje svojo organiziranost, podatke o:
1.
številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
2.
poslovnih enotah v tujini,
3.
kapitalskih naložbah doma in v tujini,
4.
številkah računov v tujini,
5.
povezanih osebah,
6. osebi,
ki vodi poslovne knjige.
(4)
Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski organ
oziroma druga predpisana evidenca, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis v
davčni register v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.
45. člen
(vpis pravnih oseb, združenj oseb po tujem pravu, ki so
brez pravne osebnosti, in drugih oseb v davčni register)
(1)
Pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in
druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni register Slovenije
ali kakšen drug register oziroma evidenco, se vpišejo v davčni register po
uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz sodnega
registra, Poslovnega registra Slovenije ali drugega registra oziroma evidence.
(2)
Oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji,
predloži davčnemu uradu prijavo za vpis v davčni register pred začetkom
opravljanja dejavnosti na območju Republike Slovenije.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena mora pravna oseba, združenje oseb po tujem
pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni
register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma
evidenco, v osmih dneh po vpisu v sodni register, Poslovni register Slovenije
ali drug register oziroma evidenco, sporočiti davčnemu uradu, upoštevaje svojo
organiziranost, podatke o:
1.
številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
2.
poslovnih enotah v tujini,
3. kapitalskih
naložbah doma in v tujini,
4.
številkah računov v tujini,
5.
povezanih osebah,
6.
osebi, ki vodi poslovne knjige.
45.a člen
(določitev krajevne pristojnosti davčnih uradov)
Ne
glede na to, kateri davčni urad je izvedel vpis v davčni register po uradni
dolžnosti oziroma kje je posamezna oseba oddala prijavo za vpis v davčni
register, se za določanje krajevne pristojnosti davčnih uradov šteje:
1.
da je fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima
stalno oziroma začasno prebivališče;
2.
da je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča,
a dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, vpisana v davčni register pri
davčnem uradu, na območju katerega ima sedež prvi izplačevalec dohodkov oziroma
kadar izplačevalec dohodkov nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri davčnem
uradu, na območju katerega je dosegla prvi obdavčljivi dohodek;
3.
da je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča,
je pa lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, vpisana
v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega je pretežno to
premično premoženje, oziroma na območju katerega nepremičnina leži;
4.
da je vzdrževani družinski član vpisan v davčni register pri davčnem uradu, pri
katerem je vpisana fizična oseba, ki mora predložiti prijavo za vpis
vzdrževanega družinskega člana v davčni register;
5.
da je samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja
dejavnost, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima
sedež;
5. da je samostojni podjetnik posameznik in druga fizična
oseba, ki opravlja dejavnost, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, pri
katerem je kot fizična oseba vpisana v davčni register na podlagi 1. 2., 3. in
4. točke tega člena. Če fizična oseba ni vpisana v davčni register na podlagi
1. 2., 3. in 4. točke tega člena, se za določanje krajevne pristojnosti šteje,
da je samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja
dejavnost, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima
sedež;
6.
da je fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski
organ oziroma druga predpisana evidenca, vpisana v davčni register pri davčnem
uradu, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče;
7.
da je pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti,
in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register
oziroma evidenco, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju
katerega ima sedež;
8.
da je oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki
Sloveniji, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega bo
opravljala dejavnost.
46. člen
(vpis v davčni register po uradni dolžnosti)
(1)
Oseba, za katero je s tem zakonom določeno, da predloži davčni upravi prijavo
za vpis v davčni register, pa tega ni storila, se vpiše v davčni register po
uradni dolžnosti in se jo o tem obvesti.
(2)
Davčni urad izda subjektu vpisa v davčni register v osmih dneh po vpisu v
davčni register potrdilo o vpisu ter mu dodeli davčno številko, ki se jo navede
na potrdilu.
47. člen
(vpis sprememb v davčni register)
(1)
Oseba, ki je vpisana v davčni register, mora v 15 dneh po nastanku spremembe
obvestiti pristojni davčni urad o vseh spremembah podatkov, ki jih vsebuje
prijava za vpis v davčni register in jih davčni organ ne pridobi po uradni
dolžnosti na podlagi podatkov iz drugih registrov in evidenc.
(2)
Za osebo iz prejšnjega odstavka, ki tega ne stori, vpiše davčni urad spremembe
podatkov v davčni register po uradni dolžnosti na podlagi pridobljenih
podatkov.
48. člen
(izbris iz davčnega registra)
(1)
Davčni urad izbriše subjekt vpisa iz davčnega registra, ko oseba umre oziroma
preneha obstajati in če je prenehala njena davčna obveznost.
(2)
O izbrisu iz davčnega registra davčni urad pisno obvesti morebitne pravne
naslednike.
49. člen
(prevzem podatkov)
(1)
Davčna uprava prevzema od upravljalcev uradnih registrov, upravljalcev evidenc
in od upravljalcev zbirk podatkov (razvidov, imenikov, seznamov, ipd.) podatke,
potrebne za opravljanje nalog s svojega delovnega področja.
(2)
Upravljalci iz prejšnjega odstavka morajo sproti oziroma najpozneje do zadnjega
dne v mesecu za pretekli mesec davčni upravi poslati podatke o spremembah v
podatkih, ki jih vodijo.
(3)
Prevzemanje podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se davčni upravi
ne zaračuna.
50. člen
(pooblastilo za podzakonski akt)
Natančnejše
predpise o vodenju in vzdrževanju davčnega registra, o vsebini in obliki
prijave za vpis v davčni register ter listinah, na katerih temeljijo podatki,
ki se vpisujejo v davčni register, o prijavi sprememb, o načinu dajanja
podatkov in o prevzemu podatkov predpiše minister, pristojen za finance, na
predlog generalnega direktorja.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
(davčni prekrški posameznikov)
Z
globo od 210 do 1200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1.
ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu uradu
prijave za vpis v davčni register (drugi, tretji in četrti odstavek 43. člena);
2.
ne obvesti davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis
v davčni register, v roku, določenem s tem zakonom (47. člen).
52. člen
(davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)
(1)
Z globo od 1.600 do 25.100 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost,
če:
1.
ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu organu
prijave za vpis v davčni register (drugi in četrti odstavek 44. člena in drugi
odstavek 45. člena);
2.
ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu organu
podatkov iz tretjega odstavka 44. člena in tretjega odstavka 45. člena;
3.
ne obvesti davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis
v davčni register, v roku, določenem s tem zakonom (47. člen).
(2)
Z globo od 420 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika.
Zakon
o davčni službi – ZDS-1 (Uradni list RS, št. 57/04) vsebuje naslednjo prehodno
in končne določbe:
VIII. PREHODNA DOLOČBA
53. člen
(prijava vzdrževanih družinskih članov)
Ne
glede na četrti odstavek 43. člena tega zakona, predložijo fizične osebe
prijavo za vpis v davčni register za vzdrževane družinske člane iz 7. točke
prvega odstavka 41. člena tega zakona hkrati s predložitvijo napovedi za odmero
dohodnine za leto 2004. Na podlagi prijave se vzdrževani družinski člani iz 7.
točke prvega odstavka 41. člena tega zakona vpišejo v davčni register po uradni
dolžnosti.
53.a člen – upoštevan ZDS-1B
(prehodna ureditev glede pogojev za inšpektorje)
(1)
Ne glede na pogoje iz 20. člena tega zakona lahko delo inšpektorja opravlja
tudi delavec, ki nima zahtevane strokovne izobrazbe, pa opravlja dela in naloge
inšpektorja, vendar le, če do 31. decembra 2006 predloži dokazilo o začetku
izobraževanja za pridobitev univerzitetne ali visoke strokovne izobrazbe in do
31. decembra 2013 dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja.
(2)
Inšpektor, ki ne predloži dokazila o začetku izobraževanja oziroma dokazila o
uspešnem zaključku izobraževanja v rokih, določenih v prejšnjem odstavku, se
razreši naziva inšpektor in opravljanja nalog, ki so vezana na delovno mesto
inšpektorja, ter se razporedi na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni
izobrazbi in delovnim izkušnjam, zahtevanim za zasedbo delovnega mesta.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko delo inšpektorja opravlja tudi
delavec, ki na dan 1. januarja 2005 ni imel zahtevane strokovne izobrazbe, pa
na dan uveljavitve tega zakona opravlja dela in naloge inšpektorja več kot
deset let.
IX. KONČNE DOLOČBE
54. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o davčni službi (Uradni
list RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98, 26/99, 54/99 – ZPPod, 85/00, 79/01 in
52/02 – ZDU-1), uporablja pa se do 31. decembra 2004.
(2)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 62. člen Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 54/04).
55. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005.
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1A (Uradni list RS,
št. 139/04 z dne 28.12.2004) vsebuje naslednjo končno določbo:
6. člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005.
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1B (Uradni list RS,
št. 114/06 z dne 09.11.2006) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
V
Zakonu o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99, 35/01 – ZOU, 52/02 –
ZDU-1 in 76/03) se v 56., 61. in 73. členu besedilo »Devizni inšpektorat
Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Davčna uprava Republike Slovenije«.
V
podpoglavju 8.4 se naslov spremeni tako, da se glasi: »8.4. Nadzor davčnih
organov«.
V
prvem odstavku 62. člena se beseda »deviznemu« nadomesti z besedo »davčnemu«.
31. člen
Vsi
neposredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki do 1. januarja 2007
še ne bodo vpisani v davčni register, se na ta dan vpišejo v davčni register po
uradni dolžnosti.
32. člen
Z
dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati Pravilnik o načinu
izvajanja pooblastil davčnih inšpektorjev (Uradni list RS, št. 38/06).
33. člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, razen 5. člena, prvega odstavka 27. člena in 28. člena tega zakona,
ki začnejo veljati 1. januarja 2007.
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1C (Uradni list RS, št. 40/09 z dne 29.05.2009) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE
IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
(1) Ne
glede na 1. člen tega zakona davčna uprava opravlja naloge davčne izvršbe
denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti za terjatve iz
naslova:
1.
denarnih kazni po zakonu, ki ureja pravdni postopek, denarnih kazni in stroškov
postopka ter odvzema premoženjske koristi po zakonu, ki ureja kazenski
postopek, sodnih taks po zakonu, ki ureja sodne takse, in glob ter stroškov postopka,
ki jih izreka Carinska uprava Republike Slovenije po zakonu, ki ureja prekrške,
do 1. julija 2009;
2.
zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in zakona, ki ureja upravne takse,
do 1. januarja 2010;
3.
zakona, ki ureja prekrške, in drugih denarnih terjatev, ki niso davki in jih
izterjuje davčni organ po drugih predpisih, do 1. januarja 2012.
(2)
Davčna uprava izvršuje sklepe o začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali
premičnin, ki so izdani v prekrškovnih postopkih, in odločbe o odvzemu
premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska v skladu z zakonom, ki ureja
prekrške, ki jih:
1.
izdaja Carinska uprava Republike Slovenije, do 1. julija 2009,
2.
izdajajo drugi prekrškovni organi, do 1. januarja 2012.
(3)
Začete postopke iz prvega in drugega odstavka tega člena konča davčna uprava.
8. člen
Davčna
uprava mora v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona začeti postopke za
zavarovanje pooblaščenih uradnih oseb v skladu s 35.a členom zakona.
9. člen
(1)
Davčna uprava v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona pošlje javni poziv fizičnim
osebam, da pristojnemu davčnemu uradu posredujejo podatke o računih, odprtih
pri bankah ali hranilnicah zunaj Republike Slovenije, in sicer:
–
številke računov,
– naziv
banke ali hranilnice in
– ime
države.
(2)
Fizične osebe morajo pristojnemu davčnemu uradu sporočiti podatke iz prejšnjega
odstavka v 90 dneh od dneva uveljavitve tega zakona.
(3)
Fizična oseba, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti pristojnega davčnega
urada o računu, odprtem zunaj Republike Slovenije, se kaznuje za prekršek z
globo od 210 do 1.200 eurov.
10. člen
Ta zakon
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi –
ZDS-1D (Uradni list RS, št. 33/11 z dne 03.05.2011) vsebuje naslednje prehodne
in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
(1) Ta člen se
uporablja za osebe, ki se jih premesti na delovno mesto izterjevalca do 1.
oktobra 2011.
(2) Za
izterjevalca se ob premestitvi lahko imenuje oseba, ki nima opravljenega
posebnega strokovnega izpita za izterjevalca, vendar mora ta izpit opraviti
najkasneje v enem letu od dneva imenovanja za izterjevalca.
(3) Oseba, ki
je bila premeščena na delovno mesto izterjevalca in ne opravi posebnega strokovnega
izpita za izterjevalca v roku iz drugega odstavka tega člena, iz razlogov, ki
so na njeni strani, se premesti na delovno mesto v skladu z veljavnimi
predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev. Med razloge, ki so na strani
oseb, navedenih v tem odstavku, ne šteje opravičena odsotnost z dela zaradi
bolezni oziroma druga odsotnost, daljša od enega meseca, v času katere prejema
nadomestilo plače v skladu z zakonom. Rok za opravo posebnega strokovnega
izpita se podaljša za čas opravičene odsotnosti, med katero oseba, navedena v
tem odstavku, prejema nadomestilo plače v skladu z zakonom.
(4) Osebi, ki
je bila premeščena na delovno mesto izterjevalca in ki v roku iz drugega
odstavka tega člena ne opravi posebnega strokovnega izpita v celoti, se lahko,
v primeru, da mora opraviti samo še enega izmed delov posebnega strokovnega
izpita, rok iz drugega odstavka tega člena podaljša za največ dva meseca, o
čemer izda sklep predstojnik in pri tem upošteva možnosti pristopa k izpitu.
(5)
Izterjevalec, ki nima posebnega strokovnega izpita, lahko opravlja le posamezna
pripravljalna dejanja pri opravljanju davčne izvršbe.
8. člen
(1) Določba 6.
člena tega zakona se v delu, v katerem se nanaša na določitev krajevne
pristojnosti za opravljanje nalog davčne izvršbe iz 13. člena zakona, začne
uporabljati 1. oktobra 2011, v delu, v katerem se nanaša na določitev krajevne
pristojnosti za opravljanje ostalih nalog iz 13. člena zakona, pa se začne
uporabljati 1. julija 2013. Do začetka uporabe ureditve iz 6. člena tega zakona
se uporablja 45.a člen Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 –
uradno prečiščeno besedilo in 40/09).
(2) Postopki,
ki so ob uveljavitvi tega zakona v teku, se končajo po Zakonu o davčni službi
(Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/09).
9. člen
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 2.
člena tega zakona in tretjega odstavka 3. člena tega zakona, ki začneta veljati
1. oktobra 2011.