www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Šablona</title>

</head>

<body >

Iz sklopa – modula:

ZAKONODAJA/Davki/DDV/ZDDV/…

</div>

ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST

(neuradno
prečiščeno besedilo)

/ZDDV-1/

Uradni list RS, št.:

§  
117/06 (16.11.2006; veljavnost od 17.11.2006;
uporaba od 01.01.2007),

§  
33/09 (30.04.2009; veljavnost od 01.05.2009;
uporaba od 01.01.2010).

<table class=MsoTableGrid border=0 cellspacing=0 cellpadding=0 width=612
 style="width:459.0pt;margin-left:5.4pt;border-collapse:collapse">
 <tr>
 <td width=384 valign=top style="width:288.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 Datum veljavnosti neuradno prečiščenega besedila:
 </td>
 <td width=228 valign=top style="width:171.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 od
 01.05.2009 naprej
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=384 valign=top style="width:288.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 Datum uporabe neuradno prečiščenega besedila:
 </td>
 <td width=228 valign=top style="width:171.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 od 01.01.2010 naprej
 </td>
 </tr>
</table>

I. VSEBINA IN OBSEG
ZAKONA

1. člen

(vsebina zakona)

(1) S tem zakonom se ureja
sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost (v nadaljnjem
besedilu: DDV) na ozemlju Republike Slovenije v skladu s Šesto direktivo Sveta
77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o
prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za
odmero (UL L št. 145 z dne 13. junija 1977, str. 1), zadnjič spremenjena z
Direktivo Sveta 2005/92/ES z dne 12. decembra 2005 o spremembi Direktive
77/388/EGS glede obdobja, v katerem se uporablja najnižja splošna stopnja DDV
(UL L št. 345 z dne 28. decembra 2005, str. 19) – v nadaljnjem besedilu: Šesta
direktiva Sveta 77/388/EGS.

(2) Pojmi, uporabljeni v tem
zakonu, imajo naslednji pomen:

– »ozemlje Slovenije« je ozemlje
pod suverenostjo Republike Slovenije, vključno z zračnim prostorom in morskim
območjem, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v
skladu z notranjim in mednarodnim pravom,

– »ozemlje države članice«,
»država članica« in »Skupnost« je ozemlje držav članic in ozemlje Skupnosti, ki
je kot tako definirano v predpisih Evropskih skupnosti,

– »tretja država« je katerokoli
drugo ozemlje, razen ozemlja Slovenije in ozemlja drugih držav članic oziroma
Skupnosti,

– »tretje ozemlje« je del
državnega ozemlja države članice, ki pa ni sestavni del »ozemlja države
članice« v smislu druge alineje tega odstavka, in sicer:

– v Zvezni Republiki Nemčiji:
otok Heligoland, ozemlje Büsingen;

– v Kraljevini Španiji: Ceuta,
Melilla, Kanarsko otočje;

– v Italijanski republiki:
Livigno, Campione d’Italia, italijanske vode Luganskega jezera;

– v Francoski republiki:
čezmorski departmaji;

– v Helenski republiki: ‘A‘Oo
(gora Atos).

(3) Po tem zakonu se:

– transakcije v Kneževine Monako
ali iz nje obravnavajo kot transakcije v Francosko republiko oziroma iz nje,

– transakcije na otok Man ali iz
njega obravnavajo kot transakcije v Združeno kraljestvo Velike Britanije in
Severne Irske oziroma iz njega in

– transakcije v suverene cone
Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njih obravnavajo kot
transakcije na Ciper oziroma z njega.

2. člen

(pripadnost DDV)

Prihodki od DDV pripadajo
proračunu Republike Slovenije.

3. člen

(predmet
obdavčitve)

(1) Predmet DDV so naslednje
transakcije:

1. dobave blaga, ki jih davčni
zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) opravi v
okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: Slovenija) za plačilo;

2. pridobitve blaga znotraj
Skupnosti, ki jih na ozemlju Slovenije, opravi za plačilo:

a) davčni zavezanec v okviru
opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni
zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v
skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali
davčni zavezanec in ga ne zajema ureditev iz tretjega, četrtega ali osmega
odstavka 20. člena tega zakona;

b) v primeru pridobitve novih
prevoznih sredstev, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec,
katerih druge pridobitve niso predmet DDV v skladu s točko d) prvega odstavka
4. člena tega zakona, ali katera koli druga oseba, ki ni davčni zavezanec;

c) v primeru pridobitve
trošarinskih izdelkov, pri katerih nastane obveznost obračuna trošarine v
Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, davčni zavezanec ali pravna
oseba, ki ni davčni zavezanec, katerih druge pridobitve niso predmet DDV v
skladu s točko d) prvega odstavka 4. člena tega zakona;

3. opravljanje storitev, ki jih
davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na
ozemlju Slovenije za plačilo;

4. uvoz blaga.

(2) Za namene 2. b) točke prvega
odstavka tega člena se za »prevozna sredstva« štejejo naslednja prevozna
sredstva, namenjena za prevoz oseb ali blaga:

– kopenska motorna vozila s
prostornino motorja nad 48 kubičnih centimetrov ali močjo motorja nad 7,2 kilovata;

– plovila, daljša od 7,5 metrov, razen plovil za plovbo na odprtem morju, ki prevažajo potnike za plačilo in plovil za
namene opravljanja komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti ali za
reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov;

– zrakoplovi, katerih vzletna
teža presega 1550 kilogramov, razen zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske
družbe predvsem na mednarodnih poteh za plačilo.

(3) Prevozna sredstva iz drugega
odstavka tega člena se štejejo za nova, če je izpolnjen eden od naslednjih
pogojev:

– plovila in zrakoplovi so
dobavljeni pred potekom treh mesecev po datumu, ko so bili prvič dani v
uporabo, kopenska motorna vozila pa pred potekom šestih mesecev po datumu, ko
so bila prvič dana v uporabo, in

– da s kopenskimi motornimi vozili
ni prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovili ni preplutih več kot 100 ur in
z zrakoplovi ni preletenih več kot 40 ur.

(4) Za namene 2. c) točke prvega
odstavka tega člena, se za »trošarinske izdelke« štejejo energenti, alkohol in
alkoholne pijače in tobačni izdelki, kot so določeni z veljavno zakonodajo
Skupnosti, ne pa tudi plin, dobavljen po distribucijskem sistemu za zemeljski
plin ali električna energija.

4. člen

(transakcije, ki
niso predmet obdavčitve)

(1) Ne glede na 2. a) točko prvega odstavka 3. člena tega zakona, predmet DDV niso naslednje transakcije:

a) pridobitev blaga, ki jo
opravi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če bi bila
dobava takšnega blaga na ozemlju Slovenije oproščena v skladu s 53. členom ali
točkami a) do d) prvega odstavka 54. člena tega zakona;

b) pridobitev rabljenega blaga,
umetniških predmetov, zbirk ali starin znotraj Skupnosti, če prodajalec deluje
kot obdavčljivi preprodajalec in je bilo to blago v državi članici, iz katere
je bilo odposlano ali odpeljano, predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo za
rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine;

c) pridobitev rabljenega blaga,
umetniških predmetov, zbirk ali starin znotraj Skupnosti, če je prodajalec tega
blaga organizator prodaje na javni dražbi, in je bilo to blago v državi
članici, iz katere je bilo odposlano ali odpeljano, predmet DDV v skladu s
posebno ureditvijo za prodajo na javni dražbi;

d) pridobitev blaga, razen blaga
iz točk a) do c) in razen novih prevoznih sredstev ali trošarinskih izdelkov,
ki jo opravi davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena tega zakona za
namene opravljanja dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki se obdavčuje v
skladu s posebno ureditvijo za kmete, ali davčni zavezanec, ki opravlja le
dobave blaga ali storitev, za katere nima pravice do odbitka DDV, ali pravna
oseba, ki ni davčni zavezanec.

(2) Točka d) prvega odstavka
tega člena se uporabi le, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

a) da skupna vrednost pridobitev
blaga znotraj Skupnosti v tekočem koledarskem letu ne preseže zneska 10.000
eurov in

b) da skupna vrednost pridobitev
blaga znotraj Skupnosti v preteklem koledarskem letu ni presegla zneska iz
prejšnje točke.

(3) Znesek iz drugega odstavka
tega člena pomeni skupno vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti, brez DDV,
ki ga je treba plačati ali je bil plačan za blago v državi članici, iz katere
je bilo blago odposlano ali odpeljano.

(4) Ne glede na točko d) prvega
odstavka tega člena, se lahko davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni
zavezanec, odloči za obračunavanje DDV v skladu z 2. a) točko prvega odstavka 3. člena tega zakona. Davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni
zavezanec, mora izbiro vnaprej prijaviti pristojnemu davčnemu uradu in jo
uporabljati najmanj dve koledarski leti, in sicer od prvega dneva v mesecu, ki
sledi mesecu prijave.

II. DAVČNI
ZAVEZANCI

5. člen

(definicija)

(1) »Davčni zavezanec« je vsaka
oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede
na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

(2) »Ekonomska dejavnost« iz
prvega odstavka tega člena obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in
storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo.
Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih
pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

(3) Za davčnega zavezanca se
poleg oseb iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vsaka oseba, ki
priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje
prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun na ozemlje Skupnosti.

(4) Pogoj iz prvega odstavka
tega člena, da se ekonomska dejavnost opravlja neodvisno, izključuje zaposlene
in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali
kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom,
načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti
delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.

(5) Državni organi in
organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava se ne
štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih
opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge
dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Pri
opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi
s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso
davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

III. OBDAVČLJIVE
TRANSAKCIJE

1. Dobava blaga

6. člen

(splošno)

(1) »Dobava blaga« pomeni prenos
pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik
lastnik.

(2) Za dobavo blaga se štejejo
tudi:

a) prenos lastninske pravice na
blagu, proti plačilu odškodnine, na podlagi zakona ali odločbe državnega
organa;

b) dejanska izročitev blaga na
podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali o prodaji blaga z
odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo
prenese najpozneje ob plačilu zadnjega obroka;

c) prenos blaga po pogodbi, na
podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.

(3) Električna energija, plin
ter energija za ogrevanje, zamrzovanje oziroma hlajenje se štejejo za blago.

7. člen

(uporaba blaga za
neposlovne namene)

(1) Za dobavo blaga, opravljeno
za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega
zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih,
brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene,
kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine
tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

a) brezplačno dajanje poslovnih
vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v
prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;

b) dajanje daril manjših
vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le
občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo
darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 eurov.

8. člen

(uporaba blaga za
namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob
prenehanju opravljanja dejavnosti)

Za dobavo blaga, opravljeno za
plačilo, se štejejo tudi naslednje transakcije:

a) uporaba blaga, ki ga davčni
zavezanec proizvede, zgradi, nabavi, predela ali uvozi v okviru opravljanja
dejavnosti, za namene opravljanja njegove dejavnosti, če od takega blaga, če bi
ga nabavil od drugega davčnega zavezanca, ne bi imel pravice do celotnega
odbitka DDV;

b) uporaba blaga s strani
davčnega zavezanca za namene neobdavčljivih transakcij, če je bila za to blago
dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri
uporabi blaga v skladu s prejšnjo točko;

c) zadržanje blaga s strani
davčnega zavezanca ali njegovih pravnih naslednikov (razen v primerih iz 10.
člena tega zakona), ko preneha opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, če
je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri
pridobitvi ali pri uporabi blaga v skladu s točko a) tega člena.

9. člen

(prenos blaga v
drugo državo članico)

(2) Šteje se, da je bil
opravljen prenos blaga v drugo državo članico v skladu s prvim odstavkom tega
člena, če davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun, odpošlje ali
odpelje blago v drugo državo članico za namene svojega podjetja, razen za
namene naslednjih transakcij:

a) dobave tega blaga, ki jo
opravi ta davčni zavezanec na ozemlju namembne države članice pod pogoji iz
tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega zakona;

b) dobave tega blaga zaradi
instalacije ali montaže, ki jo opravi dobavitelj ali druga oseba za njegov
račun na ozemlju namembne države članice pod pogoji iz osmega odstavka 20.
člena tega zakona;

c) dobave tega blaga, ki jo
opravi davčni zavezanec na krovu plovila, zrakoplova ali na vlaku med prevozom
potnikov, pod pogoji iz 21. člena tega zakona;

d) dobave plina po
distribucijskem sistemu za zemeljski plin ali dobave električne energije pod
pogoji iz 22. člena tega zakona;

e) dobave tega blaga, ki jo
opravi davčni zavezanec pod pogoji iz 46., 52., 53., in 54. člena tega zakona;

f) opravljanja storitev na tem
blagu, ki se opravijo na ozemlju namembne države članice, če se blago, na
katerem so bile storitve opravljene, vrne temu davčnemu zavezancu v Slovenijo;

g) začasne rabe tega blaga na
ozemlju namembne države članice zaradi opravljanja storitev v tej državi
članici, ki jih opravlja davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji;

h) začasne rabe tega blaga na
ozemlju druge države članice za obdobje, ki ne presega 24 mesecev, če bi se za
začasni uvoz enakega blaga iz tretje države lahko uporabil postopek začasnega
uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.

(3) Če eden od pogojev iz
drugega odstavka tega člena ni več izpolnjen, se šteje, da je bilo blago
preneseno v drugo državo članico. V tem primeru se šteje, da je prenos
opravljen v trenutku, ko ta pogoj ni več izpolnjen.

10. člen

(prenos podjetja)

(1) Pri prenosu podjetja ali
dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre za
odplačni ali neodplačni prenos ali kot vložek v podjetje, se šteje, da dobava
blaga ni bila opravljena.

(2) V primeru iz prvega odstavka
tega člena se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravnega naslednika prenosnika.

(3) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, mora prevzemnik, ki uporablja prevzeta sredstva za druge namene kot
za tiste, za katere ima pravico do odbitka DDV, plačati DDV v skladu z
določbami tega zakona, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev
za zasebne namene.

2. Pridobitev blaga
znotraj Skupnosti

11. člen

(splošno)

(1) »Pridobitev blaga znotraj
Skupnosti« pomeni pridobitev pravice razpolaganja na premičninah, kot da bi bil
pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz
druge države članice prodajalec ali sam pridobitelj ali druga oseba za račun
enega od njiju.

(2) Če je uvoznik blaga pravna
oseba, ki ni davčni zavezanec, in opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti v
drugi državi članici, ima pravico do vračila DDV, ki ga je plačala v zvezi z
uvozom blaga v Slovenijo, če dokaže, da je bil obračunan DDV od pridobitve
blaga znotraj Skupnosti v namembni državi članici.

(3) Vračilo DDV iz drugega
odstavka tega člena se izvrši na način, ki ga predpiše minister oziroma
ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance), pristojna
za finance.

12. člen

(transakcije, ki se
obravnavajo kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti)

Za pridobitev blaga znotraj
Skupnosti, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki ga davčni
zavezanec za namene svojega podjetja ali druga oseba za njegov račun odpošlje
ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice, na ozemlju katere je bilo
blago izdelano, črpano, predelano, kupljeno, pridobljeno, ali kamor ga je
davčni zavezanec uvozil v okviru opravljanja dejavnosti.

13. člen

(Nato)

Za pridobitev blaga znotraj
Skupnosti, opravljeno za plačilo, se šteje tudi nabava blaga, ki ga oborožene
sile države članice Severnoatlantske zveze uporabijo za svoje potrebe ali
potrebe svojega spremnega civilnega osebja, ki ga niso pridobile pod splošnimi
pravili obdavčevanja v Sloveniji, če pri uvozu tega blaga ne bi mogle
uveljavljati oprostitve v skladu z 8. točko prvega odstavka 50. člena tega
zakona.

3. Opravljanje
storitev

14. člen

(splošno)

(1) »Opravljanje storitev«
pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.

(2) Opravljanje storitev lahko
med drugim vključuje naslednje transakcije:

a) odstop premoženjskih pravic;

b) obveznost opustitve dejanja
ali dopustitve dejanja ali stanja;

c) opravljanje storitev na
podlagi zakona ali odločbe državnega organa.

15. člen

(opravljanje
storitev za neposlovne namene)

Za opravljanje storitev za
plačilo, se šteje tudi:

a) uporaba blaga, ki je del
poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene
njegovih zaposlenih ali kakršnakoli uporaba za druge namene kot za namene
opravljanja njegove dejavnosti, če je bila za to blago dana pravica do
celotnega ali delnega odbitka DDV;

b) opravljanje storitev, ki jih
davčni zavezanec opravi brezplačno za svoje zasebne namene ali za zasebne
namene njegovih zaposlenih ali za druge namene kot za namene opravljanja
njegove dejavnosti.

16. člen

(opravljanje
storitev v svojem imenu in za račun druge osebe)

Kadar davčni zavezanec pri
opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje,
da prejme in dobavi te storitve sam.

17. člen

(posebna določba)

Določbe 10. člena tega zakona se
smiselno uporabljajo tudi za storitve.

4. Uvoz blaga

18. člen

(definicija)

Uvoz blaga pomeni:

1. vsak vnos blaga v Skupnost,
ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Skupnosti ali blaga, ki je
uvoženo iz tretje države, pa znotraj Skupnosti ni sproščeno v prost promet v
skladu s carinskimi predpisi;

2. vsak vnos drugega blaga, kot
je blago iz prejšnje točke, v Skupnost s tretjega ozemlja.

IV. KRAJ
OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ

1. Kraj dobave
blaga

19. člen

(dobava blaga brez
prevoza)

Če se blago ne odpošilja ali
prevaža, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se opravi
dobava blaga.

20. člen

(dobava blaga s
prevozom)

(1) Kadar blago odpošlje ali
odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj,
kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.

(2) Kadar se odpošiljanje ali
prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi, se šteje, da je kraj
dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršne nadaljnje dobave v državi
članici uvoza blaga.

(3) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena, se šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali
odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz države članice, ki ni
namembna država članica, kraj, kjer se blago nahaja, ko se odpošiljanje ali
prevoz blaga kupcu konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) dobava blaga je opravljena za
davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katerih pridobitve
blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV, ali za katerokoli drugo osebo, ki ni
davčni zavezanec;

b) dobavljeno blago niso niti
nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za
njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom
ali brez njega.

(4) Kadar je dobavljeno blago iz
tretjega odstavka tega člena, odposlano ali odpeljano s tretjega ozemlja ali iz
tretje države in ga dobavitelj uvozi v drugo državo članico, kot je država
članica kupca blaga, se šteje, da je bilo odposlano ali odpeljano iz države
članice uvoza.

(5) Tretji in četrti odstavek
tega člena se ne uporabljata za dobave blaga, ki je v celoti odposlano ali
odpeljano v isto državo članico, če je to država članica, v kateri se
odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) dobavljeno blago niso
trošarinski izdelki;

b) skupna vrednost teh dobav,
brez DDV, opravljenih pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena v tej državi
članici v enem koledarskem letu ne presega zneska, ki ga določi ta država
članica;

c) skupna vrednost teh dobav,
brez DDV, v tej državi članici tudi v predhodnem koledarskem letu ni presegla
predpisanega zneska.

(6) Davčni zavezanec, ki
izpolnjuje pogoje iz petega odstavka tega člena, lahko kraj take dobave določi
v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena. Davčni zavezanec mora
izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj
dve koledarski leti, in sicer od prvega dneva v mesecu, ki sledi mesecu
priglasitve.

(7) Ob izpolnjevanju pogojev iz
tretjega odstavka tega člena se šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje
ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz druge države članice
v Slovenijo, Slovenija, če skupna vrednost dobav, ki jih opravi dobavitelj v
tekočem koledarskem letu oziroma jih je opravil v preteklem letu, presega
35.000 eurov ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost
njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj takih
dobav Slovenija.

(8) Ob izpolnjevanju pogojev iz
tretjega odstavka tega člena se šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje
ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz Slovenije v drugo
državo članico, ta država članica, če skupna vrednost dobav, ki jih opravi
dobavitelj v tekočem koledarskem letu oziroma jih je opravil v preteklem letu,
presega znesek, ki ga določi ta država članica, ali če se dobavitelj odloči, da
je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne
presega tega zneska, kraj takih dobav druga država članica.

(9) Določbe tretjega do šestega
odstavka tega člena se ne uporabljajo za dobave rabljenega blaga, umetniških
predmetov, zbirk ali starin, ki so predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo.

(10) Kadar blago, ki ga odpošlje
ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira
dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega,
se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano.

(11) Minister, pristojen za
finance, objavi seznam vrednostnih limitov, ki se uporabljajo v posameznih
državah članicah, za namene določanja kraja dobave blaga pri dobavah blaga iz
drugih držav članic, v skladu s petim odstavkom tega člena.

21. člen

(dobava blaga na
krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih)

(1) Če se dobava blaga opravi na
krovu plovila, zrakoplova ali na vlaku med delom prevoza potnikov v Skupnosti,
se za kraj te dobave šteje kraj, kjer se prevoz potnikov začne.

(2) Za namene prvega odstavka
tega člena »del prevoza potnikov v Skupnosti« pomeni del prevoza, ki se brez
postanka zunaj Skupnosti opravi med krajem, v katerem se prevoz potnikov začne,
in krajem, v katerem se prevoz potnikov konča.

(3) »Kraj, v katerem se prevoz
potnikov začne,« pomeni prvi predvideni kraj, v katerem bodo potniki znotraj
Skupnosti vstopili, po potrebi po delu poti zunaj Skupnosti.

(4) »Kraj, v katerem se prevoz
potnikov konča,« pomeni zadnji predvideni kraj znotraj Skupnosti, kjer potniki,
ki so vstopili v Skupnost, izstopijo, po potrebi pred postankom zunaj
Skupnosti.

(5) V primeru povratnega
potovanja se povratna vožnja šteje za ločen prevoz.

22. člen

(dobava blaga po
distribucijskih sistemih)

(1) Pri dobavi plina po
distribucijskem sistemu za zemeljski plin ali električne energije davčnemu
zavezancu – preprodajalcu, se za kraj dobave šteje kraj, kjer ima davčni
zavezanec – preprodajalec, sedež ali stalno poslovno enoto, za katero je blago
dobavljeno, oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali
običajno prebiva.

(2) Za namene prvega odstavka
tega člena »davčni zavezanec – preprodajalec« pomeni davčnega zavezanca, čigar
osnovna dejavnost v zvezi z nabavami plina in električne energije je preprodaja
takega blaga in čigar lastna poraba tega blaga je zanemarljiva.

(3) Pri dobavi plina po
distribucijskem sistemu za zemeljski plin ali električne energije, ki ni zajeta
v prvem odstavku tega člena, se za kraj dobave šteje kraj, kjer naročnik
dejansko rabi in porabi plin ali električno energijo.

(4) Kadar naročnik iz tretjega
odstavka tega člena ne porabi vsega ali dela zemeljskega plina ali električne
energije, se šteje, da je bilo neporabljeno blago rabljeno in porabljeno v
kraju, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za
katero je blago dobavljeno. Če takega kraja ni, se šteje, da je blago rabil in
porabil v kraju, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

2. Kraj pridobitve
blaga znotraj Skupnosti

23. člen

(kraj pridobitve
blaga znotraj Skupnost)

(1) Za kraj pridobitve blaga
znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje
ali prevoz osebi, ki ga je pridobila.

(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena se šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti na ozemlju
države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero
oseba, ki pridobiva blago, opravi to pridobitev, razen če dokaže, da je bila
pridobitev blaga predmet DDV v drugi državi članici v skladu s prvim odstavkom
tega člena.

(3) Če je bila pridobitev blaga
predmet DDV v skladu z drugim odstavkom tega člena in pozneje v državi članici,
v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, se davčna osnova ustrezno zmanjša
v državi članici, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero je
pridobitelj opravil to pridobitev.

(4) Ne glede na drugi odstavek
tega člena se šteje, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v skladu s prvim
odstavkom tega člena, če pridobitelj:

a) dokaže, da je opravil to
pridobitev za namene poznejše dobave na ozemlju druge države članice, določene
v skladu s prvim odstavkom tega člena, za katero je bil določen prejemnik blaga
kot oseba, ki mora plačati DDV, in

b) če je izpolnil obveznosti v
zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega poročila.

3. Kraj opravljanja
storitev

3.1. Splošno
pravilo

24. člen

(splošno pravilo)

Za kraj, kjer je bila opravljena
storitev, se šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev, sedež
svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere je opravljena storitev,
oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno
prebiva.

3.2. Posebna
pravila

25. člen

(storitve
posrednikov)

(1) Kraj opravljanja storitev,
ki jih opravi posrednik, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, razen
tistih iz osmega odstavka 27. člena, tretjega odstavka 28. člena in prvega
odstavka 29. člena tega zakona, je kraj, kjer je opravljena glavna transakcija.

(2) Če je naročnik storitev, ki
jih opravi posrednik, identificiran za DDV v državi članici, ki ni tista, na
ozemlju katere se opravi ta transakcija, se ne glede na prvi odstavek tega
člena šteje, da je kraj opravljanja storitev na ozemlju države članice, ki je
naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu je bila
storitev opravljena.

26. člen

(storitve, povezane
z nepremičninami)

Kraj opravljanja storitev,
neposredno povezanih z nepremičninami, vključno s storitvami, kot so
posredovanje nepremičnin, cenitev nepremičnin ter storitve za pripravo in
koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in pooblaščenih
nadzornikov, je kraj, kjer se nepremičnina nahaja.

27. člen

(opravljanje
prevoza)

(1) Kraj opravljanja prevoza,
razen prevoza blaga znotraj Skupnosti, je kraj, kjer se opravi prevoz, pri
čemer se upošteva prevožena razdalja.

(2) Kraj opravljanja prevoza
blaga znotraj Skupnosti je kraj začetka prevoza.

(3) Če se prevoz blaga znotraj
Skupnosti opravi za naročnika, identificiranega za DDV v državi članici, ki ni
država članica, v kateri se prevoz začne, se ne glede na drugi odstavek tega
člena šteje, da je kraj opravljanja prevoza na ozemlju države članice, ki je
naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu je bila
storitev opravljena.

(4) »Prevoz blaga znotraj
Skupnosti« pomeni prevoz blaga, pri katerem sta kraj začetka prevoza in
namembni kraj na ozemlju dveh različnih držav članic.

(5) »Kraj začetka prevoza«
pomeni kraj, v katerem se prevoz blaga dejansko začne.

(6) »Namembni kraj« pomeni kraj,
kjer se prevoz blaga dejansko konča.

(7) Prevoz blaga, pri katerem
sta kraj začetka prevoza in namembni kraj na ozemlju iste države članice, se
obravnava kot prevoz blaga znotraj Skupnosti, če je tak prevoz neposredno
povezan s prevozom blaga, pri katerem sta kraj začetka prevoza in namembni kraj
na ozemlju dveh različnih držav članic.

(8) Kraj opravljanja storitev,
ki jih opravi posrednik, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, kadar
posreduje pri prevozu blaga znotraj Skupnosti, je kraj začetka prevoza. Če pa
je naročnik storitev, ki jih opravi posrednik, identificiran za DDV v državi
članici, ki ni država članica začetka prevoza, se šteje, da je kraj opravljanja
storitev na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko
številko za DDV, pod katero mu je bila storitev opravljena.

28. člen

(kulturne in
podobne storitve, pomožne prevozne storitve ali storitve v zvezi s
premičninami)

(1) Kraj opravljanja naslednjih
storitev je kraj, kjer so storitve dejansko opravljene:

a) storitve s področja kulture,
umetnosti, znanosti, izobraževanja, športa, zabavnih in podobnih prireditev,
vključno z dejavnostmi organizatorjev teh storitev;

b) pomožne prevozne storitve,
kot so nakladanje, razkladanje, pretovarjanje in podobne dejavnosti;

c) cenitev premičnin ali delo na
premičninah.

(2) Ne glede na b) točko prvega
odstavka tega člena se šteje, da je kraj opravljanja pomožnih storitev pri
prevozu blaga znotraj Skupnosti, opravljenih za naročnika, identificiranega za
DDV v državi članici, ki ni država članica, na ozemlju katere so storitve
dejansko opravljene, na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala
identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu je bila storitev opravljena.

(3) Kraj opravljanja storitev,
ki jih opravi posrednik, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, kadar
posreduje pri opravljanju pomožnih storitev pri prevozu blaga znotraj
Skupnosti, je kraj, kjer se pomožne storitve dejansko opravijo. Če pa je
naročnik, za katerega opravi storitve posrednik, identificiran za DDV v državi
članici, ki ni država članica, na ozemlju katere se pomožne storitve dejansko
opravijo, se šteje, da je kraj opravljene storitve posrednika na ozemlju države
članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu
je bila storitev opravljena.

(4) Ne glede na c) točko prvega
odstavka tega člena se šteje, da je kraj opravljanja storitev pri cenitvah ali
delu na premičninah, ki se opravijo za naročnika, identificiranega za DDV v
državi članici, ki ni država članica, na ozemlju katere so storitve dejansko
opravljene, na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko
številko za DDV, pod katero mu je bila storitev opravljena, vendar le, če se
blago odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri so bile storitve
dejansko opravljene.

29. člen

(druge storitve)

(1) Če se:

a) storitve prenosa in odstopa
avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic;

b) storitve oglaševanja;

c) storitve svetovalcev,
inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov in notarjev, revizorjev in
računovodij, tolmačev, prevajalcev in podobne storitve ter obdelava podatkov in
dajanje informacij;

d) storitve v zvezi s
prenehanjem ali opustitvijo poslovne dejavnosti;

e) bančne, finančne in
zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem, razen najema sefov;

f) storitve posredovanja osebja;

g) storitve dajanja premičnin v
najem, razen vseh vrst prevoznih sredstev;

h) storitve zagotavljanja
dostopa do distribucijskih sistemov za zemeljski plin in električno energijo
ter prevoz ali prenos po teh sistemih ter opravljanje drugih, s tem neposredno
povezanih storitev;

i) storitve telekomunikacij;

j) storitve radijskega in
televizijskega oddajanja;

k) elektronsko opravljene
storitve;

l) storitve posrednikov, ki
delujejo v imenu in za račun drugih oseb, kadar za svojega naročnika
posredujejo storitve iz tega odstavka,

opravijo za naročnika s sedežem
zunaj Skupnosti ali za davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici, je
kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti ali
ima stalno poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega
kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

(2) Kadar izvajalec storitve in
naročnik komunicirata po elektronski pošti, to samo po sebi ne pomeni, da je
storitev opravljena elektronsko v smislu točke k) prvega odstavka tega člena.

(3) Storitve telekomunikacij iz
točke i) prvega odstavka tega člena so vsak prenos, oddajanje ali sprejemanje
znakov, signalov, pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih,
radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s prenosom
pravice do uporabe sredstev za tak prenos, oddajanje ali sprejemanje.
Telekomunikacije vključujejo tudi priključitev na globalno informacijsko mrežo.

(4) Minister, pristojen za
finance, lahko z namenom izogibanja dvojnemu obdavčevanju, neobdavčevanju ali
izkrivljanju konkurence določi, da se pri storitvah iz prvega odstavka tega
člena in pri dajanju prevoznih sredstev v najem, za kraj opravljene storitve
šteje kraj, kjer se storitev dejansko uporabi in uživa.

30. člen

(elektronske
storitve, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Skupnosti, osebam, ki
niso davčni zavezanci)

Kadar so storitve iz točke k)
prvega odstavka 29. člena tega zakona opravljene za osebe, ki niso davčni
zavezanci in katerih sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče je v državi
članici, se za kraj opravljanja teh storitev šteje kraj, kjer je sedež osebe,
ki ni davčni zavezanec, ali njeno stalno ali običajno prebivališče, če te
storitve opravi davčni zavezanec, čigar sedež dejavnosti ali stalna poslovna
enota, iz katere opravi storitev, je zunaj Skupnosti, ali čigar stalno ali
običajno prebivališče je zunaj Skupnosti, kadar takega kraja dejavnosti ali
take poslovne enote ni.

4. Kraj uvoza blaga

31. člen

(kraj uvoza blaga)

(1) Kraj uvoza blaga je država
članica, na ozemlju katere je bilo blago vneseno v Skupnost.

(2) Če je za blago iz 1. točke
18. člena tega zakona ob vnosu v Skupnost začet eden od postopkov iz prvega
odstavka 57. člena tega zakona, postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo
uvoznih dajatev ali zunanji tranzitni postopek, je ne glede na prvi odstavek
tega člena kraj uvoza takega blaga v državi članici, na ozemlju katere se ti
postopki končajo.

(3) Če je za blago iz 2. točke
18. člena tega zakona ob vnosu v Skupnost začet eden od postopkov iz tretjega
ali četrtega odstavka 93. člena tega zakona, je ne glede na prvi odstavek tega
člena kraj uvoza v državi članici, na ozemlju katere se ti postopki končajo.

V. OBDAVČLJIVI DOGODEK
IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV

32. člen

(splošne določbe)

(1) »Obdavčljivi dogodek« pomeni
dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti
obračuna DDV.

(2) »Obveznost obračuna DDV«
nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga
je dolžna plačati, četudi je plačilo lahko odloženo.

33. člen

(dobave blaga ali
storitev)

(1) Obdavčljivi dogodek in s tem
obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve
opravljene.

(2) Če se za dobave blaga, razen
iz točke b) drugega odstavka 6. člena tega zakona, in opravljanje storitev
izdajajo zaporedni računi ali se izvršijo zaporedna plačila, se šteje, da so
opravljene v trenutku, ko poteče obdobje, na katero se taki računi ali plačila
nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.

(3) Če je plačilo izvršeno,
preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost
obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila.

(4) Če račun ni izdan, blago pa
je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najpozneje
zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.

(5) Pri dobavi blaga oziroma
storitev po 7., 8. in 15. členu tega zakona nastane obveznost obračuna DDV v
davčnem obdobju, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.

(6) Za dobave blaga, opravljene
v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona in za prenos blaga,
ki ga opravi davčni zavezanec za namene svojega podjetja v drugo državo članico
z oprostitvijo DDV, nastane obveznost obračuna DDV 15. dan v mesecu, ki sledi
mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

(7) Ne glede na šesti odstavek
tega člena, obveznost obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun
izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi
dogodek.

34. člen

(pridobitev blaga
znotraj Skupnosti)

(1) Obdavčljivi dogodek nastane,
ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Šteje se, da je bila
pridobitev blaga znotraj Skupnosti opravljena, kadar se za dobavo podobnega
blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije.

(2) Za pridobitev blaga znotraj
Skupnosti obveznost obračuna DDV nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v
katerem nastane obdavčljivi dogodek.

(3) Ne glede na drugi odstavek
tega člena, obveznost obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun
izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi
dogodek.

35. člen

(uvoz blaga)

(2) Če je za blago ob vnosu v
Skupnost začet eden od postopkov iz drugega in tretjega odstavka 31. člena tega
zakona, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko se za
to blago ti postopki končajo.

(3) Ne glede na drugi odstavek
tega člena nastane obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV za uvoženo
blago, ki je zavezano carini, kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim
učinkom, določenim v okviru skupne politike Skupnosti, takrat, ko nastane obdavčljiv
dogodek za te dajatve in s tem obveznost obračuna teh dajatev.

(4) Za blago, ki ni zavezano
plačilu katerihkoli dajatev iz drugega odstavka tega člena, nastane obdavčljivi
dogodek in s tem obveznost obračuna DDV takrat, ko bi v skladu s carinskimi
predpisi nastala obveznost za obračun carine, če bi bila predpisana.

VI. DAVČNA OSNOVA

36. člen

(dobave blaga ali
storitev)

(1) Pri dobavah blaga ali
storitev davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v
stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali
izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s
subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav, če ni s tem zakonom
drugače določeno.

(2) Pri dobavah blaga iz 7. in 8. člena tega zakona, davčno osnovo predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma
lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja
blaga.

(3) Pri opravljenih storitvah iz
15. člena tega zakona davčno osnovo sestavljajo celotni stroški davčnega
zavezanca za opravljene storitve.

(4) Pri dobavah blaga v obliki
prenosa blaga v drugo državo članico, davčno osnovo predstavlja nabavna cena
blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku
prenosa.

(5) V davčno osnovo se vštevajo,
če že niso všteti:

a) trošarine in drugi davki,
takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV;

(6) V davčno osnovo se ne
vštevajo:

a) cenovni popusti za predčasno
plačilo;

b) cenovni popusti in rabati,
odobreni naročniku in obračunani v trenutku dobave;

c) zneski, ki jih davčni
zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je
plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot
prehodne postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku
teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij.

(7) Pri dobavi blaga oziroma
storitev, ki jo opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, je davčna
osnova vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je ali ga bo prejemnik blaga oziroma
storitev moral izvršiti dobavitelju.

(8) Če plačilo za opravljeno
dobavo blaga oziroma storitev preseže znesek, do katerega bi bil davčni
zavezanec upravičen, je davčna osnova prejeto plačilo, v katero ni vključen
DDV.

37. člen

(pridobitev blaga
znotraj Skupnosti)

(1) Pri pridobitvi blaga znotraj
Skupnosti se davčna osnova določi na podlagi istih elementov, kot se
uporabljajo v skladu s 36. členom tega zakona za dobave enakega blaga na
ozemlju Slovenije. Pri transakcijah, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga
znotraj Skupnosti iz 12. in 13. člena tega zakona, davčno osnovo sestavlja
nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v
trenutku dobave.

(2) V skladu s točko a) petega
odstavka 36. člena tega zakona se v davčno osnovo vključi trošarina, ki jo
dolguje ali jo je plačala oseba, ki je znotraj Skupnosti pridobila trošarinski
izdelek. Če je po opravljeni pridobitvi blaga znotraj Skupnosti kupcu vrnjena
trošarina, ki jo je plačal v državi članici, v kateri se je odpošiljanje ali
prevoz blaga začel, se davčna osnova ustrezno zmanjša.

38. člen

(uvoz blaga)

(1) Davčna osnova pri uvozu
blaga je carinska vrednost, določena v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi
Skupnosti.

(2) V davčno osnovo se vštevajo,
če niso že všteti:

a) trošarine in drugi davki,
prelevmani in druge dajatve, ki se plačajo zunaj države članice uvoza, in
tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV;

b) postranski stroški, kot so
provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega
namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kot tudi postranski stroški,
ki nastanejo pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Skupnosti, če je ta
kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.

(3) »Prvi namembni kraj« iz
točke b) drugega odstavka tega člena pomeni kraj, naveden na tovornem listu ali
drugem dokumentu, s katerim se blago uvozi v državo članico uvoza. Če tak kraj
ni naveden, se za prvi namembni kraj šteje kraj prvega pretovora blaga v državi
članici uvoza.

(4) V davčno osnovo se ne
vštevajo:

a) cenovni popusti za predčasno
plačilo;

(5) Pri ponovnem uvozu blaga, ki
je bilo začasno izvoženo iz Skupnosti na oplemenitenje, potem, ko je bilo zunaj
Skupnosti popravljeno, predelano, obdelano oziroma obnovljeno, je davčna osnova
iz prvega odstavka tega člena vrednost popravila, predelave, obdelave oziroma
obnove, določena v skladu s carinskimi predpisi.

39. člen

(druge določbe)

(1) V davčno osnovo se ne
vštevajo stroški vračljive embalaže, ki se pri dobavitelju blaga v vračljivi
embalaži vodijo evidenčno.

(2) Pri preklicu naročila,
vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova ustrezno
zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če
naročnik blaga oziroma storitev popravi (zmanjša) znesek DDV, ki ga je odbil,
in če o tem pisno obvesti dobavitelja.

(3) Davčni zavezanec lahko tudi
popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa
sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku
prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak
način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o
ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da
v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v
celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v
celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih
ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno
prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v
zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom,
mora od prejetega zneska obračunati DDV.

(4) Če so elementi za določitev
davčne osnove pri uvozu blaga izraženi v tuji valuti, se menjalni tečaj določi
v skladu s predpisi Skupnosti za izračun carinske vrednosti blaga.

(5) Če je vrednost, ki je
podlaga za določitev davčne osnove, razen pri uvozu blaga, določena v tuji
valuti, se za preračun te vrednosti v domačo valuto upošteva referenčni tečaj
Evropske centralne banke, ki velja na dan nastanka davčne obveznosti in ga
objavlja Banka Slovenije.

(6) Minister, pristojen za
finance, lahko določi poenostavitve glede preračuna vrednosti tuje valute v domačo
valuto v skladu s prejšnjim odstavkom.

VII. STOPNJA DDV

40. člen

(uporaba stopnje)

(1) DDV se obračunava po
stopnji, ki velja v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.

a) v primerih iz tretjega
odstavka 33. člena tega zakona;

b) v primeru pridobitve blaga
znotraj Skupnosti;

c) v primerih uvoza blaga iz
tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona.

(3) Stopnja, ki se uporablja za
pridobitev blaga znotraj Skupnosti, je stopnja, ki se uporablja za dobavo
enakega blaga na ozemlju Slovenije.

41. člen

(stopnja DDV)

(1) DDV se obračunava in plačuje
po splošni stopnji 20% od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in
storitev.

(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 8,5% od davčne osnove
za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga tega zakona in njegov
sestavni del.

(3) DDV se po nižji stopnji 8,5%
od davčne osnove obračunava in plačuje tudi od stanovanj, stanovanjskih in
drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, ki niso
del socialne politike, in vključno z gradnjo, obnovo in popravili teh.

VIII. OPROSTITVE
DDV

1. Oprostitve za
določene dejavnosti, ki so v javnem interesu

42. člen

(oproščene
dejavnosti v javnem interesu)

(1) Plačila DDV so oproščeni:

1. bolnišnična in
izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno povezane dejavnosti, ki
jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na
podlagi koncesije;

2. zdravstvena oskrba, ki jo
zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti;

3. oskrba s krvjo in krvnimi
pripravki, materinim mlekom ter človeškimi organi za presajanje;

4. storitve zobnih tehnikov in
zobna protetika, ki jo izdela zobni tehnik oziroma zobozdravnik;

5. storitve, ki jih za svoje
člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene
plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje
njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo
njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k
izkrivljanju konkurence;

6. socialno varstvene storitve,
vključno s storitvami domov za starejše, in dobava blaga, ki je z njimi
neposredno povezana, ki jih kot javno službo opravljajo javni socialno
varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali, ki jih opravljajo
druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne,
invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč;

7. storitve varstva otrok in
mladostnikov ter dobava blaga in storitev, ki je z njimi neposredno povezana,
ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije
ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije;

8. predšolska vzgoja, šolsko
izobraževanje, poklicno usposabljanje in prekvalifikacije, vključno z dobavami
blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in izobraževanjem,
poklicnim usposabljanjem oziroma prekvalifikacijami, ki jih v skladu s predpisi
opravljajo javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za
opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k
izkrivljanju konkurence;

9. zasebno poučevanje, ki ga
opravljajo osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v javni šoli,
in se nanaša na šolsko izobraževanje;

10. zagotavljanje osebja s
strani verskih skupnosti ali filozofskih združenj za namene iz 1., 6., 7. in 8. točke tega člena, z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb;

11. storitve, ki jih svojim
članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili,
opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske,
rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave, in dobava blaga,
ki je neposredno povezana s temi storitvami, če ni verjetno, da taka oprostitev
vodi k izkrivljanju konkurence;

12. storitve, neposredno
povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo
osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje;

13. kulturne storitve in z njimi
neposredno povezano blago, ki jih opravljajo javni zavodi in druge, od države
priznane kulturne institucije;

14. dobava blaga in storitev s
strani organizacij, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1.,
6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko tega odstavka, v zvezi z dogodki za zbiranje
denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno ter
izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k
izkrivljanju konkurence;

15. reševalni prevozi bolnih ali
poškodovanih oseb v, za te namene, posebej prirejenih vozilih in plovilih, ki
jih upravljajo pooblaščene osebe;

16. prispevek za opravljanje radijske
in televizijske dejavnosti po zakonu, ki ureja RTV Slovenije.

(2) Dobava blaga in storitev ni
oproščena plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka tega člena, če:

– ni nujna za transakcije, ki so
oproščene plačila DDV oziroma je oproščene dejavnosti mogoče opravljati brez te
dobave, ali

– je osnovni namen dobave, da
organizacija pridobi dodaten prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno
konkurirajo transakcijam davčnih zavezancev, ki obračunavajo DDV.

43. člen

(oprostitve za
določene dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki
niso navedeni v 42. členu tega zakona)

(1) Dobave blaga in storitev, za
katere je oprostitev DDV določena v 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točki prvega odstavka 42. člena tega zakona, so oproščene plačila DDV tudi, če jih
opravijo davčni zavezanci, ki niso omenjeni v prvem odstavku 42. člena tega
zakona, če je v vsakem posameznem primeru dobave izpolnjen eden ali več
naslednjih pogojev:

– njihov cilj ni doseganje
dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo
nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;

– jih upravljajo in vodijo
večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali
neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;

– zaračunavajo cene, ki jih
odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen,
ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot
jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;

– ni verjetno, da oprostitev DDV
za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj
davčne zavezance, ki obračunavajo DDV.

(2) Osebe iz prvega odstavka
tega člena lahko uveljavljajo oprostitev plačila DDV po tem členu na podlagi
predhodne priglasitve davčnemu organu.

2. Oprostitve za
določene druge dejavnosti

44. člen

(druge oproščene
dejavnosti)

Plačila DDV so oproščene tudi
naslednje transakcije:

1. zavarovalne in pozavarovalne
transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in
zastopnikov;

2. najem oziroma zakup
nepremičnin (vključno z leasingom), razen:

– nastanitev v hotelih ali
podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških
domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju;

– dajanja v najem garaž in
površin za parkiranje vozil;

– dajanja v najem trajno
instalirane opreme in strojev;

– najema sefov;

3. dobava blaga, ki se je v
celoti uporabljalo za namene oproščenih dejavnosti oziroma transakcij iz 42.
člena tega zakona in tega člena, če davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka
vstopnega DDV za to blago, ali blaga, pri pridobitvi oziroma proizvodnji
katerega ni imel pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom tega zakona;

4. finančne transakcije, in
sicer:

a) dajanje kreditov oziroma
posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter
upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja
kreditodajalec oziroma posojilodajalec;

b) izdajanje kreditnih garancij
in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani
kreditodajalca;

c) transakcije, vključno s
posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi,
plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti, razen
izterjave dolgov in factoringa;

d) transakcije, vključno s
posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno
sredstvo, razen bankovcev in kovancev, katerih prodajna cena je določena na
podlagi njihove vrednosti kot zbirateljskega predmeta ali na podlagi vrednosti
kovine, iz katere so izdelani;

e) transakcije, vključno s
posredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in
storitev v zvezi s prevzemi), z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih,
obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski
pravici na blagu in pravicami in deleži;

f) upravljanje investicijskih
skladov;

5. dobava kolkov in drugih
podobnih znamk;

6. igre na srečo;

7. dobava objektov ali delov
objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava
opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma
uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka
prve uporabe oziroma prve vselitve;

8. dobava zemljišč, razen
stavbnih zemljišč;

9. dobava zlata Banki Slovenije.

45. člen

(pravica do izbire
za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami)

(1) Davčni zavezanec, ki
opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8. točki 44. člena tega zakona, se lahko dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem
oziroma kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka
celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene
plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji.

(2) Davčni zavezanec obračuna
DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če sta z najemnikom oziroma kupcem
nepremičnine pred opravljeno dobavo podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu
uradu.

3. Oprostitve za
transakcije znotraj Skupnosti

46. člen

(oprostitve v zvezi
z dobavami blaga)

Plačila DDV so oproščene:

1. dobave blaga, ki ga odpošlje
ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun
račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu
davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot
taka v tej drugi državi članici;

2. dobave novih prevoznih
sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun
račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo davčnim
zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve
blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV, ali katerikoli drugi osebi, ki ni
davčni zavezanec;

3. dobave trošarinskih izdelkov,
ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec, kupec ali druga oseba za njun račun z
ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo davčnim zavezancem ali
pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj
Skupnosti, razen trošarinskih izdelkov, niso predmet DDV, če je za odpošiljanje
ali prevoz izdelkov izdan spremni dokument, trošarina plačana v Sloveniji in
zavarovano njeno plačilo v namembni državi članici v skladu s predpisi, ki
urejajo trošarine;

4. dobave blaga v obliki prenosa
blaga v smislu 9. člena tega zakona v drugo državo članico, za katere bi se
priznavale oprostitve v skladu s 1. do 3. točko tega člena, če bi bile
opravljene za račun drugega davčnega zavezanca.

47. člen

(dobave blaga, za
katere ne velja oprostitev)

(1) Oprostitev iz 1. točke 46.
člena tega zakona se ne nanaša na dobave blaga, ki jih opravijo davčni
zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s 94. členom tega zakona,
ter na dobave blaga, ki se opravijo za davčne zavezance ali pravne osebe, ki
niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet
DDV.

(2) Oprostitev iz 3. točke 46.
člena tega zakona se ne nanaša na dobave trošarinskih izdelkov, ki jih opravijo
davčni zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s 94. členom tega
zakona.

(3) Oprostitev iz 1. in 3. točke 46. člena tega zakona se ne nanaša na dobave blaga, ki so predmet DDV v skladu s
posebno ureditvijo za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine ali
posebno ureditvijo za prodaje na javni dražbi.

48. člen

(oprostitve pri
pridobitvah blaga znotraj Skupnosti)

(1) Plačila DDV je oproščena
pridobitev blaga znotraj Skupnosti:

a) katerega dobava bi bila, če
bi jo opravil davčni zavezanec v Sloveniji, v vsakem primeru oproščena plačila
DDV;

b) katerega uvoz bi bil v vsakem
primeru oproščen plačila DDV v skladu s 1., 2., 3. in 5. do 12. točko 50. člena tega zakona;

c) pri katerem bi v skladu s 74.
členom tega zakona oseba, ki pridobi blago, v vsakem primeru imela pravico do
vračila celotnega DDV, dolgovanega na podlagi 2. točke prvega odstavka 3. člena
tega zakona.

(2) Od pridobitve blaga znotraj
Skupnosti, ki je v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona opravljena na
ozemlju Slovenije, se DDV ne obračuna, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) pridobitev blaga opravi
davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, vendar je identificiran za DDV v
drugi državi članici;

b) pridobitev blaga je
opravljena za namene nadaljnje dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec
iz točke a) tega odstavka na ozemlju Slovenije;

c) blago, ki ga davčni zavezanec
iz točke a) tako pridobi, se neposredno odpošlje ali odpelje iz druge države
članice, kot je država, v kateri je identificiran za DDV, in je namenjeno
osebi, ki je prejemnik nadaljnje dobave;

d) prejemnik nadaljnje dobave
blaga je davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, vendar je
identificirana za DDV v Sloveniji, in

e) od nadaljnje dobave blaga, ki
jo na ozemlju Slovenije opravi davčni zavezanec iz točke a) tega odstavka,
mora, v skladu s 4. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona, plačati DDV
prejemnik blaga.

49. člen

(oprostitve za
določene prevozne storitve)

(1) Plačila DDV so oproščene
prevozne storitve znotraj Skupnosti pri pošiljanju ali prevozu blaga na otoke,
ki so del avtonomnega področja Azorov in Madeire, ali z njih, kot tudi
pošiljanje ali prevoz blaga med temi otoki.

(2) Plačila DDV je oproščen tudi
mednarodni prevoz potnikov, razen mednarodnega cestnega prometa.

4. Oprostitve pri
uvozu

50. člen

(oproščene
transakcije)

(1) Plačila DDV so oproščene
naslednje transakcije:

1. sprostitev blaga v prost
promet, če bi dobava takega blaga, ki bi jo na ozemlju Slovenije opravil davčni
zavezanec, bila v vsakem primeru oproščena plačila DDV;

2. uvoz blaga iz 51. člena tega
zakona;

3. uvoz blaga s tretjega
ozemlja, ki je del carinskega območja Skupnosti, za katerega bi se lahko
uporabila oprostitev iz 2. točke tega člena;

4. uvoz blaga, odposlanega ali
odpeljanega s tretjega ozemlja ali iz tretje države in uvoženega v državo
članico, ki ni namembna država članica, če je dobava takega blaga, ki jo opravi
uvoznik, kot je opredeljen v 6. točki prvega odstavka 76. člena tega zakona,
oproščena v skladu s 46. členom tega zakona;

5. uvoz blaga, ki ga v stanju,
kakor je bilo izvoženo, ponovno uvaža oseba, ki ga je izvozila, če je blago v
skladu s carinskimi predpisi oproščeno plačila carine;

6. uvoz blaga v okviru
diplomatskih in konzularnih odnosov, ki je oproščeno plačila carine;

7. uvoz blaga s strani mednarodnih
organizacij in članov takih organizacij, z omejitvami in pod pogoji, ki jih
določajo mednarodne pogodbe o ustanovitvi organizacij ali pogodbe o sedežu teh
organizacij, ki veljajo za Slovenijo;

8. blago, ki ga na ozemlje držav
članic pogodbenic Severnoatlantske zveze uvozijo oborožene sile drugih držav
pogodbenic te zveze za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za
oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri skupni obrambi;

9. uvoz ulova, nepredelanega ali
obdelanega po postopkih za ohranitev kakovosti, vendar še nedobavljenega, ki ga
davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost ribištva, pripeljejo v pristanišče;

10. zlato in druge plemenite
kovine, bankovci in kovanci, ki jih uvaža Banka Slovenije;

11. uvoz plina po distribucijskem
sistemu za zemeljski plin;

12. uvoz električne energije;

13. storitve v zvezi z uvozom
blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu s točko
b) drugega odstavka 38. člena tega zakona.

(2) Minister, pristojen za
finance, predpiše natančnejše pogoje in način uveljavljanja oprostitev po tem
členu ter določi količinske ali vrednostne omejitve za posamezne vrste blaga,
za katere upravičenci iz 6., 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena lahko
uveljavijo oprostitev.

51. člen

(blago iz 2. točke
50. člena)

(1) Na podlagi 2. točke prvega
odstavka 50. člena tega zakona se plačila DDV oprostijo:

1. pošiljke neznatne vrednosti,
poslane neposredno iz tujine. Oprostitev se ne nanaša na tobak in tobačne
izdelke, alkohol in alkoholne pijače ter parfume in toaletne vode. Skupna
vrednost blaga v posamezni pošiljki, ki se šteje za neznatno, ne sme presegati
zneska, ki ga določi minister, pristojen za finance;

2. rabljeno osebno premoženje,
ki pripada fizični osebi, ki je prebivala v tujini neprekinjeno najmanj 12
mesecev in ki se seli v Slovenijo. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače,
tobak in tobačne izdelke, motorna vozila ter opremo za opravljanje dejavnosti;

3. predmeti, ki pripadajo osebi,
ki je prebivala v tujini neprekinjeno najmanj 12 mesecev in ki se seli v
Slovenijo zaradi sklenitve zakonske zveze. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne
pijače, tobak in tobačne izdelke, motorna vozila ter opremo za opravljanje
dejavnosti;

4. predmeti, ki jih fizična
oseba, ki stalno živi v Sloveniji, pridobi z dedovanjem. Oprostitev se ne
nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, prevozna sredstva,
opremo, zaloge surovin, polizdelkov in končnih izdelkov, živino in kmetijske
pridelke, ki presegajo običajne družinske potrebe;

5. učni pripomočki, ki jih za
lastne potrebe prinesejo s seboj dijaki in študenti, ki prihajajo v Slovenijo z
namenom šolanja;

6. blago v osebni prtljagi
potnika, ki se uvaža v nekomercialne namene in je v skladu s carinskimi
predpisi oproščeno plačila carine;

7. nekomercialno blago v
pošiljkah, ki jih fizična oseba s prebivališčem v tujini brezplačno pošilja
fizični osebi na carinskem območju do vrednosti, za tobak in tobačne izdelke,
alkohol in alkoholne pijače ter parfume in toaletne vode pa do količin, ki jih predpiše
minister, pristojen za finance;

8. častna odlikovanja in
nagrade, če njihova narava ali posamična vrednost kaže na to, da niso uvožene
za komercialne namene; priložnostna darila, prejeta v okviru mednarodnih
odnosov, če ne odražajo komercialnega namena; ob pogoju vzajemnosti predmeti,
namenjeni šefom tujih držav oziroma njihovim predstavnikom za njihove potrebe v
času uradnega obiska v Sloveniji. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače
ter tobak in tobačne izdelke;

9. terapevtske substance človeškega
izvora in reagenti za določanje krvnih skupin ter tipov tkiv, ki se uporabljajo
za nekomercialne medicinske ali znanstvene namene; farmacevtski izdelki za
zdravstveno oziroma veterinarsko uporabo na mednarodnih športnih prireditvah;
laboratorijske živali, živalske, biološke in kemične substance, poslane
brezplačno, ki so namenjene znanstvenim raziskavam, ter vzorci referenčnih
substanc, namenjenih kontroli kvalitete medicinskih proizvodov, ki jih je
odobrila Svetovna zdravstvena organizacija;

10. blago, ki ga brezplačno
pridobijo državni organi, dobrodelne in človekoljubne organizacije, namenjeno
pa je za brezplačno razdelitev osebam, potrebnim pomoči, ali blago, poslano
brezplačno in brez vsakih komercialnih namenov, z namenom, da se uporabi izključno
zaradi zadovoljitve njihovih delovnih potreb ali izvrševanja njihovih nalog.
Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, kavo in
pravi čaj ter motorna vozila (razen na reševalna vozila). Oprostitev se nanaša
le na organizacije, ki vodijo ustrezno knjigovodstvo in pristojnim organom
omogočajo nadzor nad njihovim delovanjem in ki po potrebi nudijo zavarovanje
plačila DDV;

11. blago, ki ga uvozijo državni
organi in organizacije, dobrodelne in človekoljubne organizacije, namenjeno pa
je za brezplačno razdelitev med žrtve naravnih in drugih nesreč in vojn, ali
blago, ki ostane last teh organizacij, dano pa je na razpolago prej omenjenim
žrtvam. Oprostitev se ne nanaša na material in opremo, namenjeno za obnovo
območij, ki jih je prizadela naravna in druga nesreča. Oprostitev se nanaša le
na organizacije, ki vodijo ustrezno knjigovodstvo in pristojnim organom
omogočajo nadzor nad njihovim delovanjem in ki po potrebi nudijo zavarovanje
plačila DDV;

12. predmeti, ki so posebej
izdelani za izobraževanje, usposabljanje ali zaposlovanje gibalno in senzorno
oviranih oseb ter oseb z motnjo v duševnem razvoju, če so bili pridobljeni
brezplačno ter uvoženi s strani ustanov oziroma organizacij, katerih dejavnost
je izobraževanje oziroma nudenje pomoči tem osebam, in če pri donatorjih ni
izražen komercialni namen;

13. oprema, ki jo imetnik
uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, pa to preseli v Slovenijo.
Oprostitev se ne nanaša na prevozna sredstva, gorivo, zaloge blaga, izdelkov in
polizdelkov ter živino, katere imetniki so trgovci;

14. rastlinski in živinorejski
proizvodi, ki jih pridobijo kmetje – državljani Republike Slovenije na svojih
posestvih v obmejnem območju sosednje države, ter naraščaj in drugi proizvodi,
pridobljeni od živine, ki jo imajo na teh posestvih zaradi poljskih del, paše
ali prezimovanja; semena, gnojiva in podobni izdelki za obdelavo tal, ki jo
uporabljajo kmetje – tuji državljani na svojih posestvih v Sloveniji;

15. vzorci blaga neznatne
vrednosti, ki so namenjeni za pridobivanje naročil tovrstnega blaga in ki so
glede videza in količine neuporabni za kakršnekoli druge namene;

16. tiskovine in reklamni
material, ki ga pošilja oseba s sedežem poslovanja zunaj Slovenije;

17. blago, namenjeno uporabi na
sejmu, razstavi ali podobni prireditvi. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne
pijače, tobak in tobačne izdelke ter goriva in kuriva;

18. blago, ki je zaradi
določitve svoje sestave, kvalitete ali drugih tehničnih značilnosti, namenjeno
preizkušanju, preiskovanju ali testiranju in ki se v celoti porabi oziroma
uniči. Oprostitev se ne nanaša na blago, uporabljeno pri preizkušanju,
analiziranju ali testiranju zaradi pospeševanja prodaje;

19. predmeti in spremljajoči
dokumenti, ki se v zvezi s pridobitvijo ali varstvom blagovnih znamk, patentov
in modelov pošiljajo organizacijam za varstvo pravic intelektualne lastnine;

20. turistično informativna
dokumentacija, ki je namenjena za brezplačno razdelitev in katere glavni namen
je predstaviti tujo turistično ponudbo;

21. dokumenti, ki se pošiljajo
državnim organom; publikacije tujih državnih organov ter mednarodnih organov in
organizacij; obrazci za izvajanje pooblastil državnih organov; dokazni predmeti
v sodnih postopkih; tiskane okrožnice, ki se pošiljajo kot del običajne
izmenjave informacij med javnimi službami ali bančnimi ustanovami; uradne
tiskovine, ki jih prejema Banka Slovenije; dokumenti, arhivi, ter obrazci za
uporabo na mednarodnih srečanjih, konferencah ali kongresih; načrti, tehnične
slike, modeli in podobni dokumenti za namene sodelovanja na mednarodnem
natečaju, ki se organizira v Sloveniji; tiskani obrazci, ki se v skladu z
mednarodnimi konvencijami uporabljajo kot uradni dokumenti v mednarodnem
prometu vozil in blaga; fotografije in diapozitivi, ki se pošiljajo tiskovnim
agencijam ali časopisnim hišam; zbirateljski predmeti in umetniška dela, ki
niso namenjeni prodaji in so uvoženi brezplačno s strani muzejev, galerij in
drugih inštitucij ter so namenjeni za brezplačne oglede; zidni zemljevidi,
filmi (razen kinematografskih) in drugi avdiovizualni izdelki
vzgojno-izobraževalnega značaja, ki jih izdela OZN ali njene specializirane
agencije;

22. material, potreben za
natovarjanje ter zavarovanje blaga med transportom; stelja in krma za živali
med transportom, naložena na prevozno sredstvo, ki se uporablja za prevoz
živali iz tuje države v Slovenijo ali čez Slovenijo;

23. goriva in maziva v
rezervoarjih, ki so tovarniško vdelani v motorna vozila;

24. material za postavitev,
vzdrževanje ali okrasitev spominskih obeležij, grobov ali pokopališč vojnih
žrtev iz drugih držav; krste s posmrtnimi ostanki in žare s pepelom pokojnika
ter pogrebni artikli, ki običajno spremljajo krste in žare.

5. Oprostitve pri
izvozu

52. člen

(oproščene
transakcije)

(1) Plačila DDV so oproščene
naslednje trans-akcije:

a) dobava blaga, ki ga iz
Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti prodajalec ali
druga oseba za njegov račun;

b) dobava blaga, ki ga iz
Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti kupec, ki nima
sedeža na ozemlju Slovenije, ali druga oseba za njegov račun, razen blaga, ki
ga prevaža kupec sam in je namenjeno za opremljanje, oskrbovanje z gorivom ali
druge vrste oskrbovanja zasebnih čolnov, zasebnih zrakoplovov ali katerihkoli
drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo;

c) blago, dobavljeno
pooblaščenim organizacijam, ki ga te izvozijo iz Skupnosti kot del svojih
človekoljubnih, dobrodelnih dejavnosti ali dejavnosti poučevanja, ki jih
izvajajo zunaj Skupnosti;

d) storitve dodelave blaga
(premičnin), ki so bile pridobljene ali uvožene z namenom, da se na tem blagu
opravi taka dodelava, vendar le v primeru, če naročnik nima sedeža na ozemlju
Slovenije in če blago odpošlje ali odpelje zunaj Skupnosti izvajalec ali
naročnik ali druga oseba za račun enega od njiju;

e) opravljanje storitev,
vključno s prevoznimi storitvami in pomožnimi storitvami, razen storitev, ki so
oproščene v skladu z 42. in 44. členom tega zakona, če so neposredno povezane z
izvozom ali uvozom blaga v smislu drugega in tretjega odstavka 31. ter uvozom
blaga v skladu s prvim odstavkom 58. člena tega zakona.

(2) Pri dobavi blaga iz točke b)
prvega odstavka tega člena, ki ga potnik prenaša v svoji osebni prtljagi, se
oprostitev plačila davka uveljavlja na način vračila DDV, če so izpolnjeni
pogoji iz 75. člena tega zakona.

(3) Pri dobavi blaga iz točke c)
prvega odstavka tega člena se oprostitev plačila davka uveljavi tako, da se pooblaščenim
organizacijam vrne plačani DDV.

6. Oprostitve v
zvezi z mednarodnim prevozom

53. člen

(dobava, najem in
popravila plovil in zrakoplovov, oskrbovanje in opravljanje storitev za
neposredne potrebe plovil in zrakoplovov)

Plačila DDV so oproščene
naslednje transakcije v zvezi z mednarodnim prevozom:

a) dobava blaga za oskrbovanje z
gorivom in drugo oskrbovanje plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo
prevoz potnikov za plačilo ali so namenjena za opravljanje komercialne,
industrijske ali ribiške dejavnosti, ter plovil za reševanje ali pomoč na morju
ali za priobalni ribolov, razen za oskrbovanje plovil za priobalni ribolov;

b) dobava blaga za oskrbovanje
vojaških plovil iz oznake 89.06 10 00 kombinirane nomenklature, ki zapustijo
ozemlje Slovenije in so namenjena v tuja pristanišča oziroma sidrišča;

c) dobava, izboljšave,
popravilo, vzdrževanje, zakup in najem plovil iz točke a) tega člena ter
dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, vključno z ribiško opremo, ki
je vgrajena ali se pri tem uporablja;

d) opravljanje storitev, razen
storitev iz točke c) tega člena, za neposredne potrebe plovil iz točke a) ali
njihovega tovora;

e) dobava blaga za oskrbovanje z
gorivom in drugo oskrbovanje zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske družbe za
polete na mednarodnih zračnih poteh za plačilo;

f) dobava, izboljšave,
popravilo, vzdrževanje, zakup in najem zrakoplovov iz točke e) tega člena ter
dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, ki je vgrajena ali se pri tem
uporablja;

g) opravljanje storitev, razen
storitev iz f) točke tega člena, za neposredne potrebe zrakoplovov iz e) točke
tega člena ali njihovega tovora.

7. Oprostitve v
zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz

54. člen

(oprostitve v
okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, Nato, dobava zlata centralnim
bankam)

(1) Plačila DDV so oproščene
naslednje transakcije:

a) dobave blaga ali storitev v
okviru diplomatskih in konzularnih odnosov;

b) dobave blaga ali storitev
mednarodnim organizacijam in članom teh organizacij, z omejitvami in pod
pogoji, ki jih določajo mednarodne pogodbe o ustanovitvi organizacij ali
pogodbe o sedežu teh organizacij, ki veljajo za Slovenijo;

c) dobave blaga ali storitev,
opravljene na ozemlju Slovenije, za potrebe oboroženih sil drugih držav,
pogodbenic Severnoatlantske zveze, ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo
njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri skupni obrambi;

d) dobave blaga ali storitev v
drugo državo članico, namenjene za oborožene sile katerekoli države, ki je
pogodbenica Severnoatlantske zveze, razen same namembne države članice, za
potrebe teh oboroženih sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo
njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri skupni obrambi;

e) dobave zlata centralnim bankam.

(2) Minister, pristojen za
finance, predpiše natančnejše pogoje in način uveljavljanja oprostitev po tem
členu, ter določi količinske ali vrednostne omejitve za posamezne vrste blaga,
za katero upravičenci iz a) do d) točke prvega odstavka tega člena lahko
uveljavijo oprostitev.

8. Oprostitve za
storitve posrednikov

55. člen

(oprostitve za
storitve posrednikov)

(1) Plačila DDV so oproščene
storitve, ki jih opravijo posredniki, ki delujejo v imenu in za račun druge
osebe, če so te storitve del transakcij iz 52. do vključno 54. člena tega
zakona, ali transakcij, opravljenih zunaj Skupnosti.

(2) Oprostitev iz prvega
odstavka tega člena se ne nanaša na storitve potovalnih agentov, ki delujejo v
imenu in za račun potnika, za storitve, ki se opravijo v drugih državah
članicah.

9. Oprostitve za
transakcije, povezane z mednarodnim trgovanjem

56. člen

(pogoji za
oprostitev)

Oprostitev plačila DDV v skladu
s tem podpoglavjem se lahko uveljavi le, če blago oziroma storitve niso
namenjeni za končno potrošnjo in če je znesek DDV, ki se obračuna ob zaključku
postopkov ali možnosti iz tega podpoglavja, enak znesku DDV, ki bi ga bilo
treba obračunati, če bi bila vsaka od teh transakcij obdavčena v Sloveniji.

57. člen

(oprostitve za
dobave blaga in storitev v carinskih postopkih)

(1) Plačila DDV so oproščene
naslednje transakcije:

a) dobava blaga, ki se predloži
carinskemu organu in v skladu s carinskimi predpisi da v začasno hrambo;

b) dobava blaga, ki se v skladu
s carinskimi predpisi vnese v prosto cono ali prosto skladišče;

c) dobava blaga, za katero se v
skladu s carinskimi predpisi začne postopek carinskega skladiščenja ali
postopek aktivnega oplemenitenja.

(2) Plačila DDV so oproščene
tudi storitve, ki so povezane z dobavami blaga po prvem odstavku tega člena.

(3) Plačila DDV so oproščene
tudi dobave blaga iz prvega odstavka tega člena v prostih conah, prostih in
carinskih skladiščih ter opravljanje storitev na tem blagu, vendar le, dokler
je blago v prosti coni ali v prostem skladišču ali v postopku carinskega skladiščenja
v skladu s carinskimi predpisi.

58. člen

(oprostitve za
dobave določenega blaga in storitev v davčnih skladiščih)

(1) Plačila DDV sta oproščena
tudi dobava in uvoz blaga iz Priloge II tega zakona, ki se vnese v davčno
skladišče v Sloveniji.

(2) Za namene tega zakona je
»davčno skladišče«:

– v primeru mineralnih olj:
prostor, ki je opredeljen kot trošarinsko skladišče v skladu z zakonom, ki
ureja trošarine;

– pri drugem blagu: prostor, ki
je opredeljen kot davčno skladišče v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ga
izda minister, pristojen za finance.

(3) V davčnem skladišču ne sme
biti skladiščeno blago, ki je namenjeno prodaji na drobno, razen v naslednjih
primerih:

a) če je blago namenjeno
trgovini na letališču ali v pristanišču, ki izpolnjuje predpisane pogoje za
carinsko skladišče, kateremu je dovoljena prodaja blaga na drobno, za prodajo
blaga, ki se iznese v potnikovi osebni prtljagi pri poletih ali ladijskih
prevozih na tretje ozemlje ali v tretjo državo, kadar je taka prodaja oproščena
v skladu s točko b) 52. člena tega zakona;

b) če je blago namenjeno davčnim
zavezancem za dobave potnikom na krovu zrakoplova ali plovila med poletom ali
ladijskim prevozom, kadar je namembni kraj zunaj Skupnosti;

c) če je blago namenjeno davčnim
zavezancem za dobave, ki so oproščene plačila DDV v skladu s 54. členom tega
zakona.

(4) Plačila DDV so oproščene
tudi storitve, ki so povezane z dobavami blaga po prvem odstavku tega člena.

(5) Plačila DDV so oproščene
tudi dobave blaga iz Priloge II, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni
del, in storitev na tem blagu, dokler je blago v postopku davčnega
skladiščenja.

59. člen

(davčno skladišče)

(1) Skladiščenje izdelkov iz
Priloge II tega zakona, za katere se lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV,
dokler so v postopku skladiščenja, se lahko opravlja le v davčnem skladišču, za
katerega delovanje je carinski organ izdal dovoljenje.

(2) Carinski organ lahko izda
dovoljenje osebi, za katero oceni, da je glede finančnih in drugih okoliščin
primerna za imetnika davčnega skladišča, in ki v velikem obsegu skladišči
blago, navedeno v Prilogi II tega zakona.

(3) Za ustanovitev in delovanje
davčnega skladišča se smiselno uporabljajo določbe carinskih predpisov, ki
opredeljujejo carinska skladišča.

(4) Podrobnejše predpise o
pogojih, ki jih mora izpolnjevati imetnik skladišča, da lahko pridobi
dovoljenje za ustanovitev in delovanje davčnega skladišča, načinu zavarovanja
plačila DDV, vsebini vloge za izdajo dovoljenja, prenehanju veljavnosti
dovoljenja, dokumentaciji, ki jo mora voditi in hraniti imetnik dovoljenja,
predpiše minister, pristojen za finance.

60. člen

(pridobitev blaga
znotraj Skupnosti)

Oprostitev plačila DDV v skladu
s tem podpoglavjem se, pod enakimi pogoji, kot so predpisani za dobave blaga,
ki se opravijo na ozemlju Slovenije, nanaša tudi na pridobitve blaga znotraj
Skupnosti.

61. člen

(znesek dolgovanega
DDV)

(1) Od blaga, ki je v enem od
postopkov ali možnosti iz tega podpoglavja, se DDV obračuna takrat, ko se za to
blago ti postopki oziroma možnosti končajo.

(2) Če medtem ko je bilo blago v
enem od postopkov ali možnosti iz tega podpoglavja ni bila opravljena dobava
tega blaga, znesek dolgovanega DDV ustreza davku, ki bi bil obračunan ob uvozu,
ob dobavi blaga ali ob pridobitvi blaga znotraj Skupnosti, povečanem za znesek
davka, ki bi bil obračunan od storitev.

(3) Če je bila medtem ko je bilo
blago v enem od postopkov ali možnosti iz tega podpoglavja opravljena dobava
tega blaga, znesek dolgovanega DDV ustreza davku, ki bi bil obračunan od zadnje
od teh dobav, povečanem za davek, ki bi bil obračunan od storitev, opravljenih
po opravljeni zadnji dobavi blaga.

IX. ODBITEK DDV

1. Nastanek in
obseg pravice do odbitka

62. člen

(nastanek pravice
do odbitka DDV)

Pravica do odbitka DDV nastane v
trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne
prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno
dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago.

63. člen

(obseg pravice)

(1) Davčni zavezanec ima
pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan
plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago
oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih
transakcij, in sicer:

a) DDV, ki ga je dolžan plačati
ali ga je plačal v Sloveniji za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo
dobavil drug davčni zavezanec;

b) DDV, ki ga je dolžan plačati
za transakcije, ki se obravnavajo kot dobave blaga ali storitev v skladu s točko
a) 8. člena tega zakona;

c) DDV, ki ga je dolžan plačati
za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu z 2. a) točko prvega odstavka 3. člena tega zakona;

d) DDV, ki ga je dolžan plačati
za transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti v
skladu z 12. in 13. členom tega zakona;

e) DDV, ki ga je dolžan plačati
ali ga je plačal v Sloveniji v zvezi z uvozom blaga.

a) transakcij, ki jih je v zvezi
z dejavnostjo iz drugega odstavka 5. člena tega zakona opravil zunaj Slovenije,
če bi bil upravičen do odbitka DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji;

b) transakcij, ki so oproščene
DDV v skladu s 46. ali 49. členom, 13. točko 50. člena ter 52. do vključno 58.
členom tega zakona;

c) transakcij, ki so oproščene v
skladu s točkami 1 in 4 (a) do (e) 44. člena tega zakona, če ima naročnik sedež
zunaj Skupnosti ali če so te transakcije neposredno povezane z blagom,
namenjenim za izvoz iz Skupnosti.

(3) Davčni zavezanec, ki nima
sedeža v Sloveniji in ni identificiran za namene DDV v Sloveniji, uveljavlja
pravico do odbitka DDV preko instituta vračila DDV, če so izpolnjeni pogoji iz
74. člena tega zakona.

64. člen

(nova prevozna
sredstva)

(1) Davčni zavezanec iz tretjega
odstavka 5. člena tega zakona, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo
pod pogoji iz 2. točke 46. člena tega zakona, ima pravico, da odbije DDV, ki je
vključen v nabavni ceni ali plačan pri uvozu ali pri pridobitvi prevoznega
sredstva znotraj Skupnosti, do zneska, ki ne presega zneska DDV, ki bi ga moral
plačati, če dobava ne bi bila oproščena.

(2) Pravica do odbitka nastane
in se lahko uveljavi samo v trenutku dobave novega prevoznega sredstva.

(3) Podrobnejša pravila za
izvajanje tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

65. člen

(odbitni delež)

(1) Za blago in storitve, ki jih
davčni zavezanec potrebuje tako za transakcije, pri katerih DDV lahko odbije v
skladu s 63. členom tega zakona, kot za transakcije, pri katerih DDV ne sme
odbiti, se lahko odbije samo tak delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam.
Ta delež se določi v skladu s tem členom za vse transakcije, ki jih opravi
davčni zavezanec.

(2) Odbitni delež se določi
tako, da se navede:

a) v števcu: skupni znesek
letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, pri katerih je DDV
odbiten po 63. členu tega zakona;

b) v imenovalcu: skupni znesek
letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, vključene v števcu, in
na transakcije, pri katerih DDV ni odbiten, vključno s subvencijami, razen
tistih, ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev iz prvega odstavka
36. člena tega zakona.

(3) Pri izračunu odbitnega
deleža iz drugega odstavka tega člena se ne upoštevajo naslednji zneski:

a) znesek prometa, ki se nanaša
na dobave osnovnih sredstev, ki jih je davčni zavezanec uporabljal za namene
svoje dejavnosti;

b) znesek prometa, ki se nanaša
na priložnostne transakcije z nepremičninami;

c) znesek prometa, ki se nanaša
na priložnostne finančne transakcije.

(4) Odbitni delež se določi na
letni podlagi kot odstotek in se zaokroži navzgor na celo število.

(5) Odbitni delež za tekoče leto
se začasno določi na podlagi podatkov o transakcijah v preteklem letu. Če v
preteklem letu ni bilo takih transakcij ali če so bile transakcije v znesku
neznatne, odbitni delež začasno določi davčni organ na podlagi napovedi
davčnega zavezanca o predvidenih transakcijah.

(6) Odbitki, opravljeni na
podlagi takega začasnega deleža, se morajo popraviti, ko se v naslednjem letu
ugotovi oziroma določi končni odbitni delež za preteklo leto.

(7) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, lahko davčni zavezanec določi odbitni delež ločeno za vsako
področje svoje dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako področje
dejavnosti in če priglasi izbran način določanja odbitnega deleža davčnemu
organu. Davčni zavezanec lahko začne izračunavati odbitni delež v skladu s tem
odstavkom v prvem davčnem obdobju, ki sledi davčnemu obdobju, v katerem je
svojo izbiro priglasil davčnemu organu, če je davčni organ prejel priglasitev
vsaj 15 dni pred začetkom novega davčnega obdobja, sicer pa z začetkom
naslednjega davčnega obdobja. Davčni zavezanec mora izračunavati odbitni delež
v skladu z načinom, ki ga je izbral v skladu s tem odstavkom, najmanj 12
mesecev. Če davčni zavezanec želi ponovno spremeniti izbrani način določanja
odbitnega deleža, mora tudi to spremembo priglasiti davčnemu organu.

(8) Davčni organ lahko na
podlagi priglasitve iz sedmega odstavka tega člena prepove davčnemu zavezancu
uporabo izbranega načina določanja odbitnega deleža, če davčni zavezanec z
izbranim načinom ne omogoča izvajanja nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem
DDV v skladu z zakonom.

66. člen

(omejitev pravice
do odbitka)

Davčni zavezanec ne sme odbiti
vstopnega DDV od:

a) jaht in čolnov, namenjenih za
šport in razvedrilo, zasebnih zrakoplovov, osebnih avtomobilov ter motornih
koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s
tem, razen od plovil oziroma od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti prevozov s taksiji, dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo
prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa
usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi ter kombiniranih vozil
za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza in
osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;

b) stroškov za reprezentanco
(pri čemer se kot stroški za reprezentanco štejejo zgolj stroški za pogostitev
in zabavo ob poslovnih ali družabnih stikih), stroškov za prehrano (vključno s
pijačo) ter stroškov za nastanitev.

67. člen

(uveljavljanje
pravice do odbitka)

(1) Za uveljavljanje pravice do
odbitka DDV mora davčni zavezanec izpolnjevati naslednje pogoje:

a) za odbitke v skladu s točko
a) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blaga ali storitev,
mora imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom tega zakona;

b) za odbitke v skladu s točko
b) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s transakcijami, ki se
obravnavajo kot dobava blaga ali storitev, mora izpolnjevati formalnosti, ki
jih predpiše minister, pristojen za finance;

c) za odbitke v skladu s točko
c) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s pridobitvami blaga znotraj
Skupnosti, v obračunu DDV iz 87. člena tega zakona mora navesti vse podatke, ki
so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve,
in imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom tega zakona;

d) za odbitke v skladu s točko
d) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s transakcijami, ki se
obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti, mora izpolnjevati
formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;

e) za odbitke v skladu s točko
e) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z uvozom blaga, mora imeti
uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem
je naveden znesek DDV, ki ga je dolžan plačati oziroma omogoča izračun tega
zneska;

f) če je dolžan plačati DDV kot
naročnik ali kupec v skladu z 2., 3. in 4. točko prvega odstavka 76. člena tega
zakona, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za
finance.

(2) Davčni zavezanec opravi
odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje,
odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do
odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu s prvim odstavkom tega člena. Če
davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta
znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem
davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico
do odbitka DDV.

(3) Davčni zavezanec iz tretjega
odstavka 96. člena tega zakona lahko odbije znesek pavšalnega nadomestila v
davčnem obdobju, v katerem je pavšalno nadomestilo plačal.

(4) Če davčni zavezanec prejme
račun, na katerem je izkazan DDV od osebe, ki ga po tem zakonu ne sme izkazati,
ne sme odbiti izkazanega DDV, ne glede na to, ali nepooblaščena oseba ta DDV
plača.

(5) Če davčni zavezanec prejme
račun, na katerem je izkazan višji znesek DDV, kot bi moral biti po zakonu, ne
sme odbiti tega višjega zneska, ne glede na to, da je bil DDV plačan.

68. člen

(popravek odbitka
DDV)

(1) Davčni zavezanec mora
prvotni odbitek popraviti, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do
katerega je bil davčni zavezanec upravičen.

(2) Popravek mora davčni
zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so
bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi
nakupov in znižanja cen.

(3) Ne glede na drugi odstavek
tega člena, davčni zavezanec ne popravi prvotnega odbitka v primeru uradno
dokazanega uničenja ali izgube ter v primeru dajanja daril manjših vrednosti
ali dajanja vzorcev iz 7. člena tega zakona.

69. člen

(popravek odbitka
DDV pri osnovnih sredstvih)

(1) Za osnovna sredstva se
popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 let, razen za nepremičnine, ki so
bile pridobljene kot osnovna sredstva, za katere se popravek razporedi na
obdobje 20 let.

(2) Obdobje iz prvega odstavka
tega člena začne teči z začetkom uporabe osnovnega sredstva.

(3) Za začetek uporabe po drugem
odstavku tega člena se šteje davčno obdobje, v katerem je izvršen (oziroma ni
izvršen) odbitek DDV.

(4) Letni popravek znaša 1/5
oziroma 1/20 zneska DDV, ki je bil zaračunan na osnovna sredstva. Popravek se
izvede na podlagi sprememb v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede
na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago prvič uporabljeno.

(5) Popravek odbitka DDV se ne
izvrši, če znaša razlika do 10 eurov.

70. člen

(prodaja osnovnih
sredstev v obdobju popravkov)

(1) Če davčni zavezanec v
obdobju popravka osnovno sredstvo proda, se šteje, kakor da se osnovno sredstvo
uporabi za njegovo ekonomsko dejavnost do konca obdobja popravka.

(2) Šteje se, da je ekonomska
dejavnost v celoti obdavčena, če je dobava osnovnih sredstev obdavčena.

(3) Šteje se, da je ekonomska
dejavnost v celoti oproščena, če je dobava osnovnih sredstev oproščena.

(4) Popravek odbitka iz prvega
odstavka tega člena se izvede le enkrat za celotno preostalo obdobje popravka.

71. člen

(popravek odbitka
DDV pri spremembi obdavčevanja)

Če se davčni zavezanec iz prvega
odstavka 94. člena tega zakona identificira za namene DDV, to ne predstavlja
spremembe pogojev, merodajnih za odbitek DDV iz 68. člena tega zakona.

72. člen

(popravek odbitka
DDV na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa)

(1) Če se na podlagi odločitve
davčnega organa spremeni (poveča) znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec
obračunal pri dobavi blaga in storitev, in ta davčni zavezanec prejme znesek
DDV, ki je bil premalo obračunan, od prejemnika blaga in storitev, lahko
prejemnik blaga in storitev popravi odbitek DDV za nastalo razliko v davčnem
obdobju, v katerem je ta znesek DDV plačal davčnemu zavezancu, ki mu je blago
in storitve dobavil, in če razpolaga z dokazilom o plačilu tega DDV.

(2) Če se spremeni znesek DDV,
obračunan pri uvozu blaga, ki ga je davčni zavezanec upošteval kot odbitek
vstopnega DDV, se na podlagi carinskega dokumenta ali odločbe carinskega organa
lahko popravi odbitek vstopnega DDV za nastalo razliko.

2. Vračilo DDV

73. člen

(vračilo DDV na
podlagi obračuna DDV)

(1) Če za dano davčno obdobje
znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, se presežek prenese v naslednje
davčno obdobje.

(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena se davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo presežek DDV vrne v <s>60</s>
21 dneh po predložitvi obračuna DDV.

<s>(3) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena se davčnemu zavezancu, ki zaradi pretežnega izvoza blaga
oziroma dobav blaga znotraj Skupnosti v zaporednih obračunih DDV izkazuje
presežek DDV, na njegovo zahtevo presežek DDV vrne v 30 dneh po predložitvi
obračuna DDV.</s>

<s>(4) Davčnemu zavezancu, ki
presežka DDV ne prejme v roku iz drugega ali tretjega odstavka tega člena,
pripadajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja davčni
postopek od prvega dne po poteku 60 oziroma 30 dni od predložitve obračuna DDV.</s>

(3) Davčnemu
zavezancu, ki presežka DDV ne prejme v roku iz drugega odstavka tega člena,
pripadajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja davčni
postopek, od prvega dne po poteku 21 dni od predložitve obračuna DDV.

<s>(5)</s> (4) Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo
drugih davkov, se presežek vrne po poplačilu davčnega dolga.

74. člen

(Vračilo DDV
davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji)

(1) Davčni zavezanec, ki v
Sloveniji nima sedeža svoje dejavnosti, niti stalne poslovne enote, iz katere
se opravljajo poslovne transakcije, niti stalnega ali običajnega prebivališča
(v nadaljevanju: davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji), ima ob pogojih,
določenih s tem zakonom, pravico do vračila DDV, zaračunanega za blago ali
storitve, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije,
ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo.

(2) Davčni zavezanec, ki nima
sedeža v Sloveniji, ima pravico do vračila DDV, če:

a) v predpisanem obdobju ni
opravil dobav blaga oziroma storitev, za katere se šteje, da so bile opravljene
v Sloveniji, razen:

– prevoznih in s prevozom
povezanih storitev, za katere velja oprostitev v skladu s 13. točko 50. člena,
52. do 57. členom ali 58. členom tega zakona;

– storitev, od katerih mora v
skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona, DDV plačati izključno
oseba, kateri so bile storitve opravljene;

b) se blago oziroma storitve iz
prvega odstavka tega člena uporabljajo za namene:

– transakcij iz točke a) drugega
odstavka 63. člena tega zakona;

– transakcij, ki so oproščene
plačila DDV v skladu s 13. točko 50. člena, 52. do 57. členom ali 58. členom
tega zakona;

– opravljanja storitev, od
katerih mora v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona DDV
plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;

c) so izpolnjeni drugi pogoji,
določeni v tem zakonu, ki se nanašajo na pravico do odbitka DDV.

(3) Ta člen se ne uporablja za
dobave blaga in storitev, ki so oproščene DDV po b) točki prvega odstavka 52.
člena tega zakona.

(4) Davčni zavezanec, ki nima
sedeža v Sloveniji, je upravičen do vračila DDV, če:

1. pri pristojnem davčnem uradu
vloži zahtevek za vračilo DDV na predpisanem obrazcu najpozneje v šestih
mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV obračunan;

2. zahtevku predloži izvirnike
računov oziroma uvoznih dokumentov;

3. predloži potrdilo pristojnega
organa države, kjer ima sedež, da je zavezanec za DDV v tej državi, ki ne sme
biti starejše od enega leta;

4. s pisno izjavo potrdi, da v
obdobju, za katero prosi za vračilo DDV, ni opravil dobave blaga oziroma
storitev, ki bi se štela za dobavo, opravljeno v Sloveniji, razen opravljanja
storitev iz točke a) drugega odstavka tega člena;

5. se zaveže, da bo povrnil
katerikoli neupravičeno pridobljen (vrnjen) znesek DDV.

(5) Davčni zavezanec, ki nima
sedeža v Sloveniji, lahko predloži zahtevek za vračilo:

1. za obdobje, ki ni krajše od
šestih mesecev oziroma ni daljše od enega koledarskega leta, vendar zahtevani
znesek za vračilo ne sme biti nižji od 200 eurov;

2. za obdobje krajše od šestih
mesecev, če to obdobje predstavlja preostanek koledarskega leta. Ta zahtevek se
lahko nanaša tudi na račune ali uvozne dokumente, ki niso bili sestavni del
prejšnjih zahtevkov in ki zadevajo transakcije, zaključene v tekočem koledarskem
letu, vendar zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 25 eurov.

(6) Vračilo DDV davčnim
zavezancem s sedežem zunaj Skupnosti se prizna samo, če je zagotovljena
vzajemnost.

(7) Minister, pristojen za
finance, predpiše obliko in vsebino zahtevka za vračilo, določi davčni urad, ki
je pristojen za obravnavanje zahtevkov, ter rok, v katerem mora davčni organ
odločiti o zahtevku in vrniti DDV, če so izpolnjeni pogoji za vračilo.

75. člen

(vračilo DDV v
potniškem prometu)

(1) Pri dobavi blaga iz b) točke
prvega odstavka 52. člena tega zakona, ki se prenaša v osebni prtljagi
potnikov, se oprostitev uveljavlja na način vračila DDV in velja le, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:

a) potnik nima prebivališča v
Skupnosti,

b) blago je izneseno iz
Skupnosti pred potekom tretjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem se opravi
dobava in

c) skupna vrednost dobavljenega
blaga, z DDV, je višja od 50 eurov.

(2) Za namene prvega odstavka
tega člena potnik, ki nima prebivališča v Skupnosti, pomeni potnika, čigar
stalno ali običajno prebivališče ni v Skupnosti. »Stalno ali običajno
prebivališče« pomeni kraj, ki je kot tak naveden v potnem listu, osebni
izkaznici ali v drugem identifikacijskem dokumentu, ki ga kot veljavnega
priznava Slovenija.

(3) Pravica do vračila DDV po
tem členu se ne nanaša na mineralna olja, alkohol in alkoholne pijače ter na
tobačne izdelke.

(4) Minister, pristojen za
finance, predpiše način vračila, vsebino zahtevka za vračilo, obveznosti
prodajalca pri vračilu DDV ter način in pogoje za povrnitev vrnjenega DDV
prodajalcu.

X. OBVEZNOSTI
DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI

1. Obveznost
plačila

76. člen

(osebe, ki morajo
plačati DDV)

(1) DDV mora plačati:

1. vsak davčni zavezanec, ki
opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen v primerih, v katerih je v
skladu s tem členom DDV dolžna plačati druga oseba;

2. vsaka oseba, identificirana
za DDV v Sloveniji, kateri je dobavljeno blago pod pogoji iz 22. in 23. člena tega zakona, če to dobavo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji;

3. vsak davčni zavezanec,
kateremu je opravljena storitev iz 29. člena tega zakona ali vsaka oseba,
identificirana za DDV v Sloveniji, kateri se opravijo storitve iz 25. člena,
drugega, tretjega in osmega odstavka 27. člena in drugega do vključno četrtega
odstavka 28. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima
sedeža v Sloveniji;

4. oseba, kateri se opravi
dobava blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– obdavčljiva transakcija je
dobava blaga, opravljena pod pogoji iz drugega odstavka 48. člena tega zakona,

– oseba, kateri se opravi
dobava, je drug davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki
sta identificirana za DDV v Sloveniji in

– račun, ki ga izda davčni
zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je izdan v skladu s tem zakonom;

5. vsaka oseba, ki opravi
obdavčljivo pridobitev blaga znotraj Skupnosti;

6. pri uvozu blaga carinski
dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik blaga;

7. oseba, ki povzroči, da se za
blago zaključijo postopki ali možnosti iz 57. in 58. člena tega zakona;

8. vsaka oseba, ki na računu
izkaže DDV.

(2) Če je v skladu s 1. do 5.
točko prvega odstavka tega člena, plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji
nima sedeža, lahko ta davčni zavezanec imenuje davčnega zastopnika kot osebo,
ki mora plačati DDV.

(3) Če davčni zavezanec, ki v
Sloveniji nima sedeža, ne plača DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena,
plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev.

77. člen

(plačilo DDV v
državni proračun)

(1) Davčni zavezanec mora
plačati DDV v državni proračun najpozneje zadnji delovni dan naslednjega meseca
po poteku davčnega obdobja.

(2) V roku iz prvega odstavka
tega člena mora plačati DDV tudi:

a) vsaka oseba iz 2. do 4. točke
prvega odstavka in tretjega odstavka 76. člena tega zakona;

b) pravna oseba, ki ni davčni
zavezanec, za pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz 2. a) točke prvega odstavka 3. člena tega zakona.

(3) V roku iz prvega odstavka
tega člena mora plačati DDV tudi:

– oseba, ki je identificirana za
namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo znotraj Skupnosti iz 2. b) točke
prvega odstavka 3. člena tega zakona;

– oseba, ki pridobi trošarinske
izdelke znotraj Skupnosti iz 2. c) točke prvega odstavka 3. člena tega zakona.

(4) Oseba, ki ni identificirana
za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, plača DDV na podlagi odločbe
davčnega organa.

(5) Pri uvozu blaga se DDV
plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen v primerih, ko davčni zavezanec na
podlagi dovoljenja davčnega organa izkaže obveznost iz naslova DDV od uvoza v
obračunu DDV.

(6) Davčni organ lahko izda
dovoljenje iz prejšnjega odstavka davčnemu zavezancu, ki v skladu s carinskimi
predpisi vlaga carinske deklaracije v drugi državi članici, za blago, ki se
nahaja v Sloveniji.

2. Identifikacija

78. člen

(obveznost
prijavljanja)

(1) Vsaka oseba mora davčnemu
organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in
pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske
številke za DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno
spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti.

(2) Obveznost predložitve
zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV iz prejšnjega odstavka se
ne nanaša na:

a) davčnega zavezanca iz prvega
odstavka 94. člena tega zakona, ki utemeljeno pričakuje, da v obdobju 12
mesecev ne bo dosegel oziroma presegel prometa v znesku 25.000 eurov;

b) davčnega zavezanca iz drugega
odstavka 94. člena tega zakona.

(3) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, mora vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec
in opravlja pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki v skladu z a) in d) točko
prvega odstavka 4. člena tega zakona niso predmet DDV, davčnemu organu
prijaviti, da take pridobitve opravlja, če pogoji iz navedenega člena, ki
določajo, da te transakcije niso predmet DDV, niso več izpolnjeni, in
pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske
številke za DDV.

(4) Davčni organ lahko davčnemu
zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, dovoli ali od njiju
zahteva, da predložita prijavo oziroma zahtevek za izdajo identifikacijske
številke za DDV v elektronski obliki prek elektronskih sredstev.

(5) Vsebino in obliko zahtevka
za izdajo identifikacijske številke za DDV predpiše minister, pristojen za
finance.

79. člen

(identifikacijska
številka za DDV)

(1) Davčni organ mora s
posamično identifikacijsko številko za DDV identificirati naslednje osebe:

a) vsakega davčnega zavezanca,
razen davčnih zavezancev iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, ki na
ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga ali storitev, od katerih se DDV lahko
odbije, razen davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve, za
katere je, v skladu z 2. do 4. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona,
plačnik DDV izključno kupec oziroma naročnik ali oseba, kateri je blago ali so
storitve namenjene;

b) vsakega davčnega zavezanca
ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki opravi pridobitev blaga, ki je
predmet DDV v skladu z 2. točko prvega odstavka 3. člena tega zakona, in
vsakega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki se v
skladu s tretjim odstavkom 4. člena tega zakona odloči, da so njegove
pridobitve znotraj Skupnosti predmet DDV;

c) vsakega davčnega zavezanca,
ki na ozemlju Slovenije opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti za namene
transakcij v zvezi z dejavnostmi iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, ki
jih je opravil zunaj ozemlja Slovenije.

(2) Identifikacijska številka za
DDV je davčna številka s predpono SI.

80. člen

(prenehanje
identifikacije za namene DDV)

O prenehanju identifikacije za
namene DDV davčni organ odloči po prejemu zahtevka davčnega zavezanca ali
pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, za prenehanje identifikacije za namene
DDV oziroma po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ne obstajajo več razlogi za
identifikacijo za namene DDV.

3. Izdaja računov

81. člen

(obveznost
izdajanja računov)

(1) Vsak davčni zavezanec mora
zagotoviti, da je izdan račun za:

1. dobave blaga ali storitev, ki
jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni
zavezanec;

2. dobave blaga iz tretjega in
četrtega odstavka 20. člena tega zakona;

3. dobave blaga, opravljene pod
pogoji iz 46. člena tega zakona;

4. vsako predplačilo, ki ga
prejme, preden je opravljena katera od dobav blaga iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka;

5. vsako predplačilo, ki ga
prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec,
preden so storitve dokončane;

6. druge dobave blaga in
storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije.

(2) Račun iz prvega odstavka
tega člena izda davčni zavezanec, lahko pa ga izda tudi kupec blaga ali
naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun davčnega zavezanca pod
pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

(3) Davčni zavezanec, ki na
ozemlju Slovenije opravi več posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda
skupni račun pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

(4) Kot račun se šteje tudi vsak
dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno
nanaša.

82. člen

(obvezni podatki na
računu)

Davčni zavezanec, ki izda račun
v skladu z 81. členom tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:

1. datum izdaje računa;

2. zaporedno številko, ki
omogoča identifikacijo računa;

3. identifikacijsko številko za
DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev;

4. identifikacijsko številko za
DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo
blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga
v skladu s 46. členom tega zakona;

5. ime in naslov davčnega
zavezanca in njegovega kupca ali naročnika;

6. količino in vrsto
dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

7. datum, ko je bila opravljena
dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali
datum, ko je bilo opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta datum lahko določi in je različen od
datuma izdaje računa;

8. davčno osnovo, od katere se
obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno
na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v
ceno na enoto;

9. stopnjo DDV;

10. znesek DDV, razen v
primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek
izključuje;

11. v primeru oprostitve DDV
ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, veljavno določbo Šeste direktive
Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže
na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali predmet obrnjene
davčne obveznosti;

12. v primeru dobave novega
prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona, značilnosti, kot so opredeljene v tretjem odstavku 3. člena
tega zakona;

13. v primeru uporabe posebne
ureditve za potovalne agencije, sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive
Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže
na to, da je bila uporabljena posebna ureditev;

14. v primeru uporabe ene od
posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine,
sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni
člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je bila uporabljena
posebna ureditev;

15. če je oseba, ki je dolžna
plačati DDV, davčni zastopnik za namene drugega odstavka 76. člena tega zakona,
identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom
in naslovom.

83. člen

(poenostavljeni
računi)

(1) Davčni zavezanec, ki izda
račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije in izda
račun v skladu s 6. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona, mora na računu
navesti naslednje podatke:

1. datum izdaje;

2. zaporedno številko, ki
omogoča identifikacijo računa;

3. ime in naslov davčnega
zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo
blaga ali storitev;

4. količino in vrsto
dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

5. prodajno vrednost blaga
oziroma storitve z vključenim DDV ter

6. znesek vračunanega DDV.

(2) Če davčni zavezanec opravlja
dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno vrednost
z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi
vrednost DDV.

(3) Če davčni zavezanec opravi
dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV,
se mora na računu sklicevati na veljavno določbo Šeste direktive Sveta
77/388/EGS, ustrezni člen tega zakona ali drug sklic, ki kaže na to, da je
dobava blaga ali storitev oproščena plačila DDV.

(4) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, lahko prejemnik blaga oziroma storitev, ki ni zavezanec za DDV,
zahteva, da mu davčni zavezanec izda račun v skladu z 82. členom tega zakona,
če prejemnik potrebuje tak račun zaradi uveljavljanja ugodnosti v skladu s tem
zakonom (na primer po 54. členu tega zakona).

84. člen

(posebne določbe)

(1) Znesek na računu je lahko
izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek DDV, ki ga je treba
plačati, izražen v eurih.

(2) Račun se lahko izda v
papirni obliki, lahko pa tudi v elektronski obliki, če s tem soglaša kupec
oziroma naročnik in če je zajamčena pristnost izvora in celovitost vsebine.

(3) Račun se lahko izda v
elektronski obliki v skladu s predpisi, ki določajo elektronsko poslovanje, če
so izpolnjeni naslednji pogoji:

– zagotovljena mora biti
avtentičnost izvirnika računa, tako da prejemnik računa lahko ugotovi, da je
tak račun resnično poslal izdajatelj računa;

– iz elektronskega sporočila
morata biti razvidna čas in kraj odpošiljanja in prejema računa;

– zagotovljena mora biti
integriteta računa, tako da uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri
onemogočajo spremembo podatkov na računu.

(4) Ne glede na prejšnji
odstavek se račun za namene DDV lahko pošlje ali je dan na razpolago na
elektronski način z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), če je zajamčena
avtentičnost izvora in integriteta vsebine.

(5) Davčni zavezanec, ki istemu
prejemniku na elektronski način pošlje ali da na razpolago sveženj z več
računi, lahko podatke, ki so skupni posameznim računom, navede samo enkrat, če
so za vsak račun dostopne vse informacije.

(6) Minister, pristojen za
finance, lahko določi izjeme od obveznosti izdajanja računov, če se podatki o
prodaji blaga oziroma storitev lahko zagotovijo na drug način in ni ogrožen
nadzor nad izvajanjem tega zakona.

4. Knjigovodstvo

85. člen

(splošne
obveznosti)

(1) Vsak davčni zavezanec mora v
svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno
in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in
plačevanjem DDV.

(2) Vsak davčni zavezanec mora
voditi evidenco o blagu, ki ga je odposlal ali odpeljal, sam ali druga oseba za
njegov račun, z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, za namene transakcij
iz točk f), g) in h) drugega odstavka 9. člena tega zakona.

(3) Vsak davčni zavezanec mora v
svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo
identifikacijo blaga, ki mu ga odpošlje iz druge države članice davčni
zavezanec, identificiran za DDV v tej drugi državi članici, ali druga oseba za
njegov račun, v zvezi s katerim je bila opravljena cenitev ali delo na tem
blagu v skladu s točko c) prvega odstavka 28. člena tega zakona.

86. člen

(posebne obveznosti
v zvezi s hrambo računov)

(1) Vsak davčni zavezanec mora
zagotoviti hrambo kopij računov, ki jih izda sam, ali njegov kupec ali naročnik
ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun, ter vseh računov, ki jih
je prejel.

(2) Če se davčni zavezanec, ki
ima sedež na ozemlju Slovenije odloči, da kopije računov, ki jih je izdal, in
račune, ki jih je prejel, hrani zunaj ozemlja Slovenije, mora predhodno o tem
obvestiti davčni organ.

(3) Davčni zavezanec lahko
račune hrani tudi v elektronski obliki, če je davčnemu organu zagotovljen
dostop do tako shranjenih podatkov, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– podatki, vsebovani v
elektronskem dokumentu ali zapisu, so dosegljivi in primerni za poznejšo
uporabo,

– podatki so shranjeni v obliki,
v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti,

– iz shranjenega elektronskega
sporočila je mogoče ugotoviti, od kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in
kraj njegovega pošiljanja ali prejema, in

– uporabljena tehnologija in
postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris podatkov, oziroma
obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti podatkov oziroma sporočil.

(4) V celotnem obdobju hrambe
mora davčni zavezanec zagotoviti pristnost izvora in celovitost vsebine
hranjenih računov, kakor tudi njihovo čitljivost. Podatkov na računih iz
tretjega in četrtega odstavka 84. člena tega zakona ni dovoljeno spreminjati in
morajo ostati čitljivi v celotnem obdobju hrambe.

(5) Davčni zavezanec mora
zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga ali storitev na
ozemlju Slovenije, ter računov, ki jih prejmejo od davčnih zavezancev, ki imajo
sedež na ozemlju Slovenije, najmanj 10 let po poteku leta, na katero se računi
nanašajo.

(6) Ne glede na peti odstavek
tega člena, mora davčni zavezanec zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na
nepremičnine, najmanj 20 let po poteku leta, na katero se nanašajo.

(7) Določbe tega člena se
nanašajo tudi na račune, ki jih davčni zavezanec prejme od oseb iz prvega in
drugega odstavka 94. člena tega zakona.

5. Obračun DDV

87. člen

(vsebina obračuna)

(1) Vsak davčni zavezanec mora
davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne
za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za odbitke,
kakor tudi skupno vrednost transakcij v zvezi z obračunanim davkom in
opravljenimi odbitki ter vrednost vseh oproščenih transakcij.

(2) Poleg podatkov iz prvega
odstavka tega člena mora davčni zavezanec v obračun DDV za posamično davčno
obdobje izkazati še naslednje podatke:

a) skupno vrednost dobav blaga,
brez DDV, iz 46. člena tega zakona, za katere ja nastala obveznost obračuna DDV
v tem davčnem obdobju:

b) skupno vrednost dobav blaga,
brez DDV, iz tretjega, četrtega in osmega odstavka 20. člena tega zakona,
opravljenih na ozemlju druge države članice, za katere je nastala obveznost
obračuna DDV v tem davčnem obdobju, če se blago odpošlje ali odpelje iz
Slovenije;

c) skupno vrednost pridobitev
blaga znotraj Skupnosti ali transakcij, ki se tako obravnavajo, brez DDV, iz 12. in 13. člena tega zakona, ki so bile opravljene v Sloveniji in za katere je v tem davčnem obdobju
nastala obveznost obračuna DDV;

d) skupno vrednost dobav blaga,
brez DDV, iz tretjega, četrtega in osmega odstavka 20. člena tega zakona, ki so
bile opravljene v Sloveniji in za katere je v tem davčnem obdobju nastala
obveznost obračuna DDV, če se blago odpošlje ali odpelje iz druge države
članice;

e) skupno vrednost dobav blaga,
brez DDV, opravljenih v Sloveniji, za katere je plačnik DDV davčni zavezanec v
skladu s 4. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona in za katere je nastala
obveznost obračuna DDV v tem davčnem obdobju.

88. člen

(predložitev
obračuna DDV)

(1) Obračun DDV mora davčni
zavezanec predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega
meseca po poteku davčnega obdobja.

(2) Davčni zavezanec mora
predložiti obračun DDV ne glede na to, ali je za davčno obdobje, za katero
predloži obračun, dolžan plačati DDV.

(3) Obračun DDV mora predložiti
tudi:

a) oseba, ki mora v skladu z 2.
do 4. točko prvega odstavka, drugim in tretjim odstavkom 76. člena tega zakona,
plačati DDV namesto davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji;

b) pravna oseba, ki ni davčni
zavezanec, in mora plačati DDV za pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz 2. a) točke prvega odstavka 3. člena tega zakona;

c) oseba, ki je identificirana
za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo znotraj Skupnosti iz 2. b)
točke prvega odstavka 3. člena tega zakona;

d) oseba, ki pridobi trošarinske
izdelke znotraj Skupnosti iz 2. c) točke prvega odstavka 3. člena tega zakona.

(4) V primeru prenehanja
identifikacije za namene DDV je davčni zavezanec dolžan predložiti obračun do
zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je
prenehala identifikacija za namene DDV.

(5) Davčni zavezanec, nad
katerim se začne likvidacijski ali stečajni postopek, je dolžan predložiti
obračun v 20 dneh od dneva začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka. Ob
zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka pa je davčni zavezanec dolžan
predložiti obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku
meseca, v katerem je izdan sklep o zaključku likvidacijskega ali stečajnega
postopka.

(6) Obračun DDV lahko davčni
zavezanec predloži tudi v elektronski obliki po elektronskih sredstvih.

(7) Obliko in vsebino davčnih
obračunov predpiše minister, pristojen za finance.

89. člen

(davčno obdobje)

(1) Davčno obdobje je koledarski
mesec, v primerih iz drugega odstavka tega člena pa koledarsko trimesečje.

(2) Za davčnega zavezanca, ki je
v preteklem koledarskem letu dosegel obdavčljiv promet blaga oziroma storitev v
vrednosti do vključno 210.000 eurov je davčno obdobje koledarsko trimesečje.

(3) Za davčnega zavezanca, ki
šele začne opravljati obdavčljivo dejavnost, je, ne glede na vrednost
pričakovanega prometa, prvih 12 mesecev davčno obdobje koledarski mesec.

(4) Za davčnega zavezanca, ki
nima sedeža v Sloveniji ter za osebe iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona
je davčno obdobje koledarski mesec.

(5) Za davčnega zavezanca, nad
katerim se začne likvidacijski ali stečajni postopek, se davčno obdobje
zaključi z dnem začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka. Ob zaključku
likvidacijskega ali stečajnega postopka se davčno obdobje zaključi z datumom
sklepa o zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka.

(6) Davčni zavezanec, na
katerega se nanaša tretji odstavek 73. člena tega zakona in ki izpolnjuje
pogoje za obračunavanje DDV v trimesečnem davčnem obdobju, se lahko odloči za
obračunavanje DDV v enomesečnem davčnem obdobju. V tem primeru mora pisno
obvestiti pristojni davčni organ v roku 15 dni pred prehodom na mesečni obračun
DDV. Obdobje obračunavanja DDV po tem odstavku ne sme biti krajše od 12
mesecev.

(7) Promet blaga oziroma
storitev iz drugega odstavka tega člena je promet, ki je izkazan v obračunu DDV
za preteklo koledarsko leto.

6. Rekapitulacijsko
poročilo

90. člen

(obveznost
predložitve rekapitulacijskega poročila)

(1) Vsak davčni zavezanec,
identificiran za DDV, mora davčnemu organu predložiti reakapitulacijsko
poročilo o osebah, identificiranih za DDV, katerim je dobavil blago pod pogoji
iz 1. in 4. točke 46. člena tega zakona, in osebah, identificiranih za DDV,
katerim je dobavil blago, ki mu je bilo dobavljeno na način pridobitve blaga
znotraj Skupnosti v skladu s četrtim odstavkom 23. člena tega zakona.

(2) V rekapitulacijskem poročilu
mora davčni zavezanec navesti naslednje podatke:

a) identifikacijsko številko za
DDV, pod katero je opravil dobave blaga pod pogoji iz 1. točke 46. člena tega
zakona;

b) številko, pod katero je
oseba, ki pridobiva blago, identificirana za DDV v drugi državi članici in pod
katero ji je bilo blago dobavljeno;

c) identifikacijsko številko za
DDV, pod katero je opravil prenos blaga iz 4. točke 46. člena tega zakona v
drugo državo članico, in številko, pod katero je identificiran v tej drugi
državi članici, v kateri se je odpošiljanje ali prevoz blaga končal;

d) za vsako osebo, ki pridobiva
blago, skupno vrednost dobav blaga, ki jih je opravil;

e) za dobave, ki vključujejo prenos
blaga v drugo državo članico iz 4. točke 46. člena tega zakona, skupno vrednost
teh dobav, določeno v skladu s četrtim odstavkom 36. člena tega zakona;

f) vrednost popravkov,
opravljenih na podlagi drugega in tretjega odstavka 39. člena tega zakona.

(3) Vrednost iz točke d) drugega
odstavka tega člena se prijavi za koledarsko trimesečje, v katerem je nastala
obveznost obračuna DDV; vrednost iz točke f) drugega odstavka tega člena se
prijavi za koledarsko trimesečje, v katerem je bila oseba, ki je blago
pridobila, obveščena o popravku.

91. člen

(posebni podatki v
rekapitulacijskem poročilu)

(1) Pri pridobitvah blaga
znotraj Skupnosti iz četrtega odstavka 23. člena tega zakona mora davčni
zavezanec v rekapitulacijskem poročilu jasno izkazati naslednje podatke:

a) številko, pod katero je
identificiran za DDV v Sloveniji in pod katero je opravil pridobitev in
nadaljnjo dobavo blaga;

b) številko, pod katero je
identificirana oseba, kateri je opravil nadaljnjo dobavo v drugi državi
članici;

c) za vsako osebo, kateri je
bila opravljena nadaljnja dobava, skupno vrednost, brez DDV, opravljenih dobav
blaga v drugi državi članici.

(2) Vrednost iz c) točke prvega
odstavka tega člena se prijavi za koledarsko trimesečje, v katerem je nastala
obveznost obračuna DDV.

92. člen

(obdobje poročanja
in predložitev rekapitulacijskega poročila)

(1) Rekapitulacijsko poročilo se
sestavi za vsako koledarsko trimesečje.

(2) Poročilo iz prvega odstavka
tega člena mora davčni zavezanec predložiti davčnemu organu do 10. dne drugega
meseca, ki sledi koledarskemu trimesečju.

(3) Rekapitulacijsko poročilo
lahko davčni zavezanec predloži tudi v elektronski obliki po elektronskih
sredstvih.

(4) Vsebino in obliko
rekapitulacijskega poročila predpiše minister, pristojen za finance.

7. Obveznosti glede
nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu

93. člen

(uporaba tega
zakona za blago, uvoženo s tretjih ozemelj oziroma izvoženo na tretja ozemlja)

(1) Blago iz 2. točke 18. člena
tega zakona, ki se uvaža v Slovenijo s tretjega ozemlja, ki je sicer sestavni
del carinskega območja Skupnosti, vendar zanj v skladu s 1. členom tega zakona
ne veljajo splošna pravila obdavčevanja dobav in nabav blaga znotraj Skupnosti,
se obravnava v Sloveniji v skladu z drugim do četrtim odstavkom tega člena.

(2) Formalnosti, ki se nanašajo
na vnos blaga iz prvega odstavka tega člena v Skupnost, so določene z
evropskimi carinskimi predpisi, ki urejajo uvoz blaga na carinsko območje
Skupnosti.

(3) Če je namembni kraj pri
prevozu ali pošiljanju blaga iz prvega odstavka tega člena v drugi državi
članici, kot je država članica, v kateri je blago vneseno v Skupnost, se blago
prevaža znotraj Skupnosti v skladu z določbami evropskih carinskih predpisov,
ki urejajo notranji tranzitni postopek, vendar le, če je v skladu s temi predpisi
za to blago ob vnosu v Skupnost vložena tranzitna deklaracija.

(4) Če je za blago iz prvega
odstavka tega člena v trenutku vnosa v Skupnost začet postopek, zaradi katerega
bi, če bi bilo blago uvoženo v smislu 1. točke 18. člena tega zakona, zavezanec
za blago lahko uveljavil oprostitev iz prvega odstavka 57. člena tega zakona,
velja oprostitev iz prvega odstavka 57. člena tega zakona tudi za blago iz
prvega odstavka tega člena.

(5) Blago, razen blaga iz 1.
točke 18. člena tega zakona, ki se iz Slovenije pošlje na tretje ozemlje, ki je
sicer sestavni del carinskega območja Skupnosti, vendar zanj ne veljajo splošna
pravila obdavčevanja dobav in nabav blaga znotraj Skupnosti, se obravnava v
Sloveniji v skladu s šestim in sedmim odstavkom tega člena.

(6) Formalnosti v zvezi z
izvozom blaga iz petega odstavka tega člena na tretje ozemlje so določene z
evropskimi carinskimi predpisi, ki urejajo izvoz blaga iz carinskega območja
Skupnosti.

(7) Če je bilo blago začasno
izvoženo na tretje ozemlje z namenom, da bo ponovno uvoženo v Slovenijo, se za
blago iz petega odstavka tega člena upoštevajo določbe, ki sicer urejajo
obdavčitev oziroma oprostitev plačila DDV za ponovni uvoz blaga, ki je bilo
prvotno začasno izvoženo iz carinskega območja Skupnosti.

XI. POSEBNE
UREDITVE

1. Posebna ureditev
za male davčne zavezance

94. člen

(oprostitev
obračunavanja DDV)

(1) Davčni zavezanec je oproščen
obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni
verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa.

(2) Obračunavanja DDV je
oproščena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo dohodek
ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov
in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega
gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov. Za osnovno
kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davčni zavezanec za namene tega
zakona šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od
dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani
kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti določijo za
predstavnika.

(3) Ne glede na določbe prvega
in drugega odstavka tega člena, se lahko davčni zavezanec odloči za
obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom. Davčni zavezanec mora izbiro vnaprej
priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.

(4) Davčni zavezanec, ki
uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV v skladu s tem členom, nima pravice do
odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti ga ne sme izkazovati na
izdanih računih.

(5) Če povezane osebe opravljajo
dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave, se za namene tega člena
skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju 12 mesecev šteje
kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se
štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih
in fizičnih oseb.

(6) Iz posebne ureditve po tem
členu so izvzete naslednje transakcije:

a) dobave novih prevoznih
sredstev, ki so opravljene pod pogoji iz 2. točke 46. člena tega zakona;

b) dobave blaga in storitev, ki
jih v Sloveniji opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža.

(7) Obdavčljivi promet iz prvega
odstavka tega člena obsega naslednje zneske, brez DDV:

– znesek obdavčenih dobav blaga
in storitev;

– znesek transakcij, ki so
oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;

– znesek transakcij z
nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter
zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

(8) V obdavčljivi promet iz
prejšnjega odstavka se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih
osnovnih sredstev.

2. Posebna ureditev
za kmete

95. člen

(pavšalno
nadomestilo)

(1) Davčni zavezanec iz drugega
odstavka 94. člena tega zakona ima ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov
ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, pravico do pavšalnega nadomestila DDV (v
nadaljnjem besedilu: pavšalno nadomestilo), pod pogoji in na način, določen s
tem členom.

(2) Pravico do pavšalnega
nadomestila imajo le tisti davčni zavezanci, ki opravijo dobave blaga in
storitev iz prvega odstavka tega člena davčnim zavezancem, ki morajo
obračunavati in plačevati DDV v skladu s tem zakonom.

(3) Davčni zavezanci – kupci
blaga oziroma naročniki storitev iz prvega odstavka tega člena, so dolžni
plačilu za opravljeno dobavo prišteti znesek pavšalnega nadomestila v višini 4%
od odkupne vrednosti.

(4) Davčni zavezanci iz tretjega
odstavka tega člena imajo pravico, da pavšalno nadomestilo odbijejo kot DDV pod
pogoji, določenimi s tem zakonom.

(5) Davčni zavezanci imajo
pravico do pavšalnega nadomestila, če so predhodno pridobili dovoljenje
davčnega organa. Imetnik dovoljenja mora za obdobje veljavnosti dovoljenja
sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga predložiti davčnemu organu do
31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

(6) Podrobnejše določbe o
pogojih in načinu izvajanja tega člena izda minister, pristojen za finance.

96. člen

(priznavanje
pavšalnega nadomestila v prometu z drugimi državami članicami)

(1) Ne glede na prvi odstavek
95. člena tega zakona, ima davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena tega
zakona, ki izpolnjuje pogoje iz petega odstavka 95. člena tega zakona, pravico
do pavšalnega nadomestila tudi za dobavo blaga in storitev iz prvega odstavka
95. člena, ki jo opravi davčnim zavezancem v drugo državo članico ali davčnim
zavezancem, identificiranim za namene DDV v drugi državi članici.

(2) Davčni zavezanci-kupci blaga
oziroma naročniki storitev iz prvega odstavka tega člena so dolžni plačilu za
opravljeno dobavo prišteti znesek pavšalnega nadomestila v višini 4% od odkupne
vrednosti.

(3) Davčni zavezanci iz
prejšnjega odstavka imajo pravico do vračila pavšalnega nadomestila, ki so ga
plačali imetniku dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila,
pri čemer se za priznavanje pravice do vračila pavšalnega nadomestila smiselno
upošteva 74. člen tega zakona.

3. Posebna ureditev
za potovalne agencije

97. člen

(storitve
potovalnih agencij in organizatorjev potovanj)

(1) Če potovalna agencija deluje
v svojem imenu in če pri zagotavljanju potovalnih zmogljivosti uporablja dobave
blaga ali storitev drugih davčnih zavezancev, obračunava in plačuje DDV v
skladu s tem podpoglavjem.

(2) Določbe tega člena se ne
nanašajo na potovalno agencijo, ki deluje le kot posrednik (v imenu in za račun
potnika) in za katero se pri določanju davčne osnove uporablja točka c) šestega
odstavka 36. člena tega zakona.

(3) V tem podpoglavju se organizatorji
potovanj štejejo za potovalne agencije.

(4) Transakcije v zvezi s
potovanjem, ki jih opravi potovalna agencija pod pogoji iz tega člena, se
obravnavajo kot enotna storitev, ki jo potovalna agencija opravi potniku.

(5) Storitev potovalne agencije
je obdavčljiva v državi članici, v kateri ima potovalna agencija sedež svoje
dejavnosti ali poslovno enoto, iz katere je opravila storitev.

98. člen

(davčna osnova)

Davčna osnova in cena brez DDV,
glede enotne storitve, ki jo opravi potovalna agencija, je razlika med celotnim
zneskom, brez DDV, ki ga plača potnik, in dejanskimi stroški potovalne agencije
za dobave blaga in storitev, ki jih opravijo drugi davčni zavezanci, če je
neposredni uporabnik teh storitev potnik.

99. člen

(oproščene
transakcije)

(1) Če so transakcije, ki jih
potovalna agencija zaupa v izvedbo drugim davčnim zavezancem, opravljene zunaj
Skupnosti, se storitev potovalne agencije šteje kot oproščena storitev
posredovanja v skladu s 55. členom tega zakona.

(2) Če so transakcije iz prvega
odstavka tega člena opravljene tako znotraj Skupnosti kot zunaj nje, je
oproščen samo tisti del storitev potovalne agencije, ki se nanaša na
transakcije zunaj Skupnosti.

100. člen

(odbitek in vračilo
DDV)

Potovalna agencija nima v nobeni
državi članici pravice do odbitka DDV niti do vračila DDV, ki ji ga zaračunajo
drugi davčni zavezanci od transakcij, ki so jih nudili neposredno potniku.

4. Posebna ureditev
za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine

101. člen

(definicije)

(1) Za namene tega podpoglavja
se uporabljajo naslednje definicije:

1. »rabljeno blago« pomeni
premično stvar, ki je primerna za nadaljnjo uporabo taka, kot je, ali po
popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih
kovin ali dragega kamenja;

2. »umetniški predmeti« pomenijo
predmete iz dela A Priloge III, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni
del;

3. »zbirke« pomenijo predmete iz
dela B Priloge III tega zakona;

4. »starine« pomenijo predmete
iz dela C Priloge III tega zakona;

5. »plemenite kovine« so
platina, zlato, paladij in srebro ter zlitine plemenite kovine z drugo
plemenito kovino;

6. »drago kamenje« so diamanti,
rubini, safirji in smaragdi, obdelani ali neobdelani, če niso vdelani oziroma
nanizani;

7. »obdavčljivi preprodajalec«
pomeni kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti
in z namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago, umetniške
predmete, zbirke ali starine, ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v
svojem imenu ali za račun druge osebe, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se
plača provizija na nakup ali prodajo;

8. »organizator prodaje na javni
dražbi« pomeni kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske
dejavnosti ponuja blago za prodajo na javni dražbi z namenom, da ga izroči
najboljšemu ponudniku;

9. »principal organizatorja
prodaje na javni dražbi« pomeni katerokoli osebo, ki preda blago organizatorju
prodaje na javni dražbi po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na
prodajo.

(2) Pogodba, na podlagi katere
se plača provizija na prodajo iz 9. točke prvega odstavka tega člena, mora
določati, da organizator prodaje ponudi blago za prodajo na javni dražbi v
svojem imenu, toda za račun svojega principala, in da mora on izročiti blago v
svojem imenu, toda za račun principala, najboljšemu ponudniku na javni dražbi.

4.a) Posebna
ureditev za obdavčljive preprodajalce

102. člen

(splošno)

(1) Za dobave rabljenega blaga,
umetniških predmetov, zbirk in starin, ki jih opravijo obdavčljivi
preprodajalci, se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v
ceni, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec v skladu s to ureditvijo.

(2) Ureditev iz prvega odstavka
tega člena se ne uporablja za dobavo novih prevoznih sredstev, opravljeno v
skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona.

103. člen

(pogoji za uporabo
ureditve)

Za dobave blaga iz prvega
odstavka 102. člena tega zakona, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec, se
posebna ureditev uporablja, če mu je to blago v Skupnosti dobavila ena od
naslednjih oseb:

a) oseba, ki ni davčni
zavezanec;

b) drug davčni zavezanec,
kolikor je dobava blaga oproščena v skladu s 3. točko 44. člena tega zakona;

c) drug davčni zavezanec, ki je
oproščen obračunavanja DDV v skladu s posebno ureditvijo za male davčne
zavezance, če gre za osnovna sredstva;

d) drug obdavčljiv
preprodajalec, kolikor je bila dobava blaga obdavčena z DDV po posebni
ureditvi.

104. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova za dobave
blaga iz 102. člena tega zakona je razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi
preprodajalec, zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na razliko v ceni.

(2) Razlika v ceni je enaka
razliki med prodajno ceno, ki jo zaračuna obdavčljivi preprodajalec za blago,
in nabavno ceno.

(3) »Prodajna cena« pomeni vse,
kar predstavlja plačilo, ki ga je ali ga bo obdavčljivi preprodajalec prejel od
kupca ali tretje osebe, vključno s subvencijami, neposredno povezanimi s
transakcijo, davki, taksami in drugimi dajatvami ter postranskimi stroški, kot
so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih preprodajalec
zaračuna kupcu, vključno z DDV, razen zneskov iz šestega odstavka 36. člena
tega zakona.

(4) »Nabavna cena« pomeni vse,
kar predstavlja plačilo, opredeljeno v drugem odstavku tega člena, ki ga je ali
ga bo prejel dobavitelj od obdavčljivega preprodajalca.

(5) Če je nabavna cena večja od
prodajne cene zadevnega blaga, se šteje, da je davčna osnova enaka 0.

105. člen

(izbira posebne
ureditve)

(1) Ne glede na 103. člen tega
zakona, se lahko obdavčljivi preprodajalec odloči, da bo obračunaval DDV od
dosežene razlike v ceni tudi od naslednjih transakcij:

a) dobav umetniških predmetov,
zbirk ali starin, ki jih uvozi sam;

b) dobav umetniških predmetov,
ki mu jih dobavijo njihovi avtorji ali njihovi pravni nasledniki;

c) dobav umetniških predmetov,
ki mu jih dobavijo drugi davčni zavezanci, ki niso obdavčljivi preprodajalci,
če je bila dobava obdavčena po nižji stopnji DDV v skladu z drugim odstavkom
41. člena tega zakona.

(2) Obdavčljivi preprodajalec
lahko kadarkoli pristojnemu davčnemu organu predloži prijavo, da bo v primerih
iz tega člena, obračunaval DDV po posebni ureditvi. DDV po posebni ureditvi
začne obračunavati prvega dne prvega naslednjega meseca po vložitvi prijave.
Obdobje obračunavanja DDV po tem členu ne sme biti krajše od dveh koledarskih
let.

(3) Obdavčljivi preprodajalec
obračunava DDV po tem členu od davčne osnove, ki jo določi v skladu s 104.
členom tega zakona. Od dobav umetniških predmetov, zbirk oziroma starin, ki jih
je obdavčljivi preprodajalec uvozil sam, je nabavna cena, ki se mora upoštevati
pri izračunu razlike v ceni, enaka davčni osnovi pri uvozu, določeni v skladu z
38. členom tega zakona, povečani za DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je
plačal pri uvozu.

106. člen

(uporaba splošne
ureditve)

(1) Obdavčljivi preprodajalec
lahko uporablja splošno ureditev za vsako dobavo, za katero velja posebna
ureditev.

(2) Če obdavčljivi preprodajalec
uporabi splošno ureditev za dobavo umetniškega predmeta, zbirateljskega
predmeta ali starine, ki jo je sam uvozil, ima pravico, da od DDV, ki ga je
dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri uvozu
tega blaga.

(3) Če obdavčljivi preprodajalec
uporabi splošno ureditev za dobavo umetniškega predmeta, ki mu ga dobavi avtor
ali njegov pravni naslednik ali davčni zavezanec, ki ni obdavčljivi
preprodajalec, ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki
ga je dolžan plačati ali ga je plačal v zvezi z umetniškim predmetom, ki mu je
bil dobavljen.

(4) Pravica do odbitka nastane,
ko nastane obveznost za obračun davka od dobave, za katero se obdavčljivi
preprodajalec odloči uporabiti splošno ureditev DDV.

107. člen

(oprostitve)

Kadar se dobave rabljenega
blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin, ki so predmet posebne ureditve,
opravijo pod pogoji iz 52., 53., 54. ali 75. člena tega zakona, so te dobave
oproščene plačila DDV.

108. člen

(odbitek vstopnega
DDV)

(1) Obdavčljivi preprodajalec,
ki za dobave blaga uporablja posebno ureditev, ne sme od DDV, ki ga je dolžan
plačati, odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal:

a) za umetniške predmete, zbirke
ali starine, ki jih je sam uvozil;

b) za umetniške predmete, ki so
mu jih ali mu jih bodo dobavili avtorji ali njihovi pravni nasledniki;

c) za umetniške predmete, ki mu
jih je ali mu jih bo dobavil davčni zavezanec, ki ni obdavčljivi preprodajalec.

(2) Davčni zavezanec od DDV, ki
ga je dolžan plačati, ne sme odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je
plačal za blago, ki mu ga je ali mu ga bo dobavil obdavčljivi preprodajalec, če
se za dobave tega blaga, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec, uporabi
posebna ureditev.

109. člen

(knjigovodstvo)

Obdavčljivi preprodajalec, ki
uporablja splošno ureditev in posebno ureditev, mora v svojem knjigovodstvu
ločeno izkazovati transakcije za vsako ureditev posebej.

110. člen

(izkazovanje DDV na
računih)

Obdavčljivi preprodajalec na
računih, ki jih izdaja, ne sme posebej izkazati DDV od dobav blaga, za katere
uporabi posebno ureditev.

4.b) Posebna
ureditev za prodajo na javni dražbi

111. člen

(splošno)

(1) Za dobave rabljenega blaga,
umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih opravi organizator prodaje na
javni dražbi v svojem imenu in za račun oseb iz 112. člena tega zakona v skladu
s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija od prodaje tega blaga na javni
dražbi, se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni,
ki jo doseže organizator prodaje na javni dražbi.

112. člen

(pogoji za uporabo
posebne ureditve)

Ta posebna ureditev se uporabi
za dobave, ki jih organizator prodaje na javni dražbi opravi v svojem imenu za
račun naslednjih oseb:

a) osebe, ki ni davčni
zavezanec;

b) drugega davčnega zavezanca,
če je dobava blaga, ki jo opravi ta davčni zavezanec v skladu s pogodbo, na
podlagi katere se plača provizija od prodaje, oproščena v skladu s 3. točko 44.
člena tega zakona;

c) drugega davčnega zavezanca,
če dobava blaga, ki jo opravi ta davčni zavezanec v skladu s pogodbo, na
podlagi katere se plača provizija od prodaje, izpolnjuje pogoje za oprostitev
za male davčne zavezance, in vključuje osnovana sredstva;

d) obdavčljivega preprodajalca,
če je dobava blaga, ki jo opravi ta obdavčljivi preprodajalec v skladu s
pogodbo, na podlagi katere se plača provizija od prodaje, predmet DDV po
posebni ureditvi.

113. člen

(trenutek
opravljene dobave)

Šteje se, da je dobava blaga
davčnemu zavezancu, ki je organizator prodaje na javni dražbi, opravljena
takrat, ko se blago proda na javni dražbi.

114. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova za vsako
dobavo blaga po tej ureditvi je skupni znesek, ki ga organizator prodaje na
javni dražbi zaračuna kupcu v skladu s 116. členom tega zakona, zmanjšan za:

a) neto znesek, določen v skladu
z drugim odstavkom tega člena, ki ga je ali ga bo plačal organizator prodaje na
javni dražbi svojemu naročniku prodaje;

b) znesek DDV, ki ga je dolžan
plačati organizator prodaje na javni dražbi od svoje provizije.

(2) Neto znesek, ki ga je ali ga
bo plačal organizator prodaje na javni dražbi svojemu naročniku prodaje, je
enak razliki med ceno blaga, doseženo na javni dražbi, in zneskom provizije, ki
jo pridobi ali jo bo pridobil organizator prodaje na javni dražbi od svojega
naročnika prodaje v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija od
prodaje.

115. člen

(knjigovodstvo)

(1) Organizatorji prodaje na
javni dražbi, ki dobavljajo blago pod pogoji iz 111. in 112. člena tega zakona, morajo v svojem knjigovodstvu na prehodnih postavkah izkazati
naslednje zneske:

a) zneske, ki so jih ali jih
bodo prejeli od kupcev blaga;

b) zneske, ki so jih ali jih
bodo nakazali (plačali) naročnikom prodaje blaga.

(2) Zneski iz prvega odstavka
tega člena morajo biti ustrezno utemeljeni.

116. člen

(izdaja računa)

a) ceno blaga, doseženo na
dražbi;

b) davke, takse in druge
dajatve;

c) postranske stroške, kot so
provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih organizator
zaračuna kupcu blaga.

(2) Na računu iz prvega odstavka
tega člena ne sme ločeno izkazati DDV.

117. člen

(obveznost izdaje
obračuna)

(1) Organizator prodaje na javni
dražbi, kateremu je bilo blago izročeno po pogodbi, na podlagi katere se plača
provizija od prodaje na javni dražbi, mora svojemu naročniku prodaje izdati
obračun. Obračun mora izkazovati znesek transakcije, to je ceno blaga, doseženo
na dražbi, zmanjšano za znesek provizije, ki jo je ali jo bo prejel od
naročnika prodaje.

(2) Obračun iz prvega odstavka
tega člena se prizna kot račun, ki ga mora naročnik prodaje, če je davčni
zavezanec, izdati organizatorju prodaje na javni dražbi v skladu z 81. členom
tega zakona.

5. Posebna ureditev
za investicijsko zlato

118. člen

(definicije)

(1) Po tej ureditvi izraz
»investicijsko zlato« pomeni:

a) zlato v obliki palic ali
ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka
ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne, razen
majhnih palic ali ploščic z maso manj kot 1 g;

b) zlate kovance:

– s čistino, enako ali večjo od
900 tisočink,

– skovane po letu 1800,

– ki so ali so bili zakonito
plačilno sredstvo v državi porekla in

– ki se običajno prodajo po
ceni, ki ne presega za več kot 80% vrednosti zlata na odprtem trgu, vsebovanega
v kovancih.

(2) Po tej ureditvi se šteje, da
se taki kovanci ne prodajajo v zbirateljske namene.

119. člen

(oprostitve)

Plačila DDV so oproščene:

– dobave, pridobitve znotraj
Skupnosti in uvoz investicijskega zlata, vključno z investicijskim zlatom, ki
ga predstavljajo potrdila za alocirano ali nealocirano zlato ali s katerimi se
trguje na računih za zlato, predvsem posojila v zlatu in zamenjalni (swap)
posli, ki vključujejo lastninsko pravico ali terjatve v zvezi z investicijskim
zlatom, kot tudi transakcije z investicijskim zlatom, ki vključujejo terminske
posle in terminske pogodbe, ki pripeljejo do prenosa lastninske pravice ali
terjatve v zvezi z investicijskim zlatom;

– storitve posrednikov, ki
delujejo v imenu in za račun drugega, kadar posredujejo pri dobavah
investicijskega zlata za svojega principala.

120. člen

(izbira obdavčitve)

(1) Ne glede na 119. člen tega
zakona, imajo davčni zavezanci, ki proizvajajo investicijsko zlato ali
predelujejo kakršnokoli zlato v investicijsko zlato, pravico, da se odločijo za
obdavčitev investicijskega zlata, če ga dobavijo drugemu davčnemu zavezancu.

(2) Pravico, da se odločijo za
obdavčitev investicijskega zlata iz točke a) prvega odstavka 118. člena tega
zakona imajo tudi davčni zavezanci, ki v okviru svoje dejavnosti običajno
dobavljajo zlato drugemu davčnemu zavezancu za industrijske namene.

(3) Če se dobavitelj iz prvega
ali drugega odstavka tega člena odloči za obdavčitev, ima pravico do izbire za
obdavčitev tudi posrednik za storitve iz druge alineje 119. člena tega zakona.

(4) Podrobnejša pravila za
izvajanje tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

121. člen

(pravica do odbitka)

(1) Če je poznejša dobava tega
zlata oproščena po tej ureditvi, sme davčni zavezanec odbiti DDV, ki ga je
dolžan ali ga je plačal:

1. za investicijsko zlato, ki mu
ga je dobavila oseba, ki je izbrala obdavčitev v skladu s 120. členom tega
zakona;

2. za nabavo ali pridobitev
znotraj Skupnosti ali za uvoz zlata, razen investicijskega zlata, ki ga pozneje
sam ali druga oseba za njegov račun predela v investicijsko zlato;

3. za storitve, ki so mu bile
opravljene, kamor spadajo sprememba oblike, mase ali čistosti zlata, vključno z
investicijskim zlatom.

(2) Davčni zavezanec, ki
proizvaja investicijsko zlato ali predeluje zlato v investicijsko zlato, sme
odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za nabavo ali pridobitev znotraj
Skupnosti ali ob uvozu blaga ali za storitve v zvezi s proizvodnjo ali
predelavo tega zlata, kot da bi bila poznejša dobava zlata, ki je oproščeno po
tej ureditvi, obdavčena.

122. člen

(posebne obveznosti
za davčne zavezance, ki trgujejo z investicijskim zlatom)

(1) Davčni zavezanci morajo
voditi evidence o transakcijah z investicijskim zlatom in hraniti dokumentacijo
najmanj deset let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.

6. Posebna ureditev
za davčne zavezance,ki nimajo sedeža znotraj Skupnosti,in opravljajo
elektronske storitve osebam,ki niso davčni zavezanci

123. člen

(definicije)

Po tej ureditvi imajo naslednji
izrazi naslednji pomen:

– »davčni zavezanec, ki nima
sedeža,« je davčni zavezanec, ki nima niti sedeža niti stalne poslovne enote
znotraj Skupnosti in ki ni kakorkoli drugače zavezan k identifikaciji za namene
DDV;

– »elektronske storitve« in
»elektronsko opravljene storitve« so storitve iz točke k) prvega odstavka 29.
člena tega zakona;

– »država članica za
identifikacijo« je država članica, ki jo davčni zavezanec, ki nima sedeža,
izbere kot državo, v kateri bo prijavil, kdaj se njegova dejavnost, ki jo
znotraj Skupnosti opravlja kot davčni zavezanec po določbah te ureditve, začne;

– »država članica potrošnje« je
država članica, v kateri se šteje, da so bile elektronske storitve v skladu s
30. členom tega zakona opravljene;

– »poseben obračun DDV« je
poročilo, ki vsebuje informacije, potrebne za ugotovitev zneska davka, ki pripada
posamezni državi članici potrošnje.

124. člen

(uporaba posebne
ureditve)

(1) Posebna ureditev za
elektronsko opravljene storitve se uporablja za vse elektronsko opravljene
storitve, ki jih davčni zavezanec iz 125. člena tega zakona opravi osebam, ki
niso davčni zavezanci, imajo pa sedež oziroma stalno prebivališče ali običajno
prebivajo v katerikoli državi članici.

(2) Davčni zavezanec iz 125.
člena tega zakona uporablja to ureditev za vse elektronske storitve, ki jih
opravlja znotraj Skupnosti.

125. člen

(prijava davčnemu
organu)

(1) Davčni zavezanec, ki nima
sedeža, ki kot državo članico za identifikacijo izbere Slovenijo, mora davčnemu
organu prijaviti, kdaj se njegova dejavnost, ki jo opravlja kot davčni
zavezanec, začne, preneha ali spremeni v tolikšni meri, da se ta ureditev ne
more več uporabljati. Prijavo mora posredovati v elektronski obliki po
elektronskih sredstvih na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.

(2) V prijavi iz prvega odstavka
tega člena, ki jo predloži davčnemu organu ob začetku opravljanja elektronskih
storitev, mora davčni zavezanec, ki nima sedeža, navesti naslednje podatke za
identifikacijo: ime, poštni naslov, elektronski naslov, vključno z naslovi
internetnih strani, nacionalno davčno številko, če jo ima, in izjavo, da ni
identificiran za namene DDV znotraj Skupnosti. Davčni zavezanec, ki nima
sedeža, je dolžan davčnemu organu sporočiti tudi vse spremembe posredovanih
podatkov za identifikacijo.

(3) Davčnemu zavezancu, ki nima
sedeža, davčni organ dodeli identifikacijsko številko. O dodeljeni številki
davčni organ davčnega zavezanca, ki nima sedeža, obvesti v elektronski obliki
po elektronskih sredstvih.

(4) Davčni organ vodi posebno
evidenco davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža, ki jim je bila dodeljena identifikacijska
številka iz prejšnjega odstavka.

126. člen

(izključitev iz
posebne evidence)

Davčni organ davčnega zavezanca,
ki nima sedeža, izključi iz posebne evidence, če:

– ga ta obvesti, da ne opravlja
več elektronskih storitev, ali

– davčni organ kakorkoli drugače
domneva, da ne opravlja več obdavčljivih dejavnosti, ali

– ne izpolnjuje več zahtev, ki
morajo biti izpolnjene za uporabo posebne ureditve, ali

– krši pravila posebne ureditve.

127. člen

(predložitev
posebnega obračuna DDV)

(1) Davčni zavezanec, ki nima
sedeža, mora davčnemu organu predložiti posebni obračun DDV za elektronske
storitve za vsako koledarsko trimesečje, ne glede na to, ali je v tem obdobju
opravljal elektronske storitve ali ne. Obračun je dolžan predložiti v 20 dneh
po koncu obračunskega obdobja, na katero se obračun nanaša. Posebni obračun DDV
je dolžan predložiti v elektronski obliki po elektronskih sredstvih na način,
ki ga določi minister, pristojen za finance.

(2) V posebnem obračunu DDV iz
prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec, ki nima sedeža, navesti
identifikacijsko številko ter za vsako državo članico potrošnje, v kateri je
nastala obveznost za plačilo davka, skupno vrednost elektronsko opravljenih
storitev v obračunskem obdobju, brez DDV, in skupni znesek pripadajočega DDV. V
posebnem obračunu DDV je davčni zavezanec, ki nima sedeža, dolžan navesti tudi
uporabljene davčne stopnje in celotni znesek dolgovanega DDV.

(3) V posebnem obračunu DDV mora
davčni zavezanec, ki nima sedeža, izkazovati zneske v eurih.

(4) Obliko posebnega obračuna
DDV določi minister, pristojen za finance.

128. člen

(plačilo DDV)

Davčni zavezanec, ki nima
sedeža, mora plačati DDV ob predložitvi posebnega obračuna DDV. DDV mora
plačati na bančni račun, ki je denominiran v eurih in ki ga določi davčni
organ.

129. člen

(vračilo DDV
davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža)

(1) Davčni zavezanec, ki nima
sedeža, ki opravlja elektronske storitve po določbah posebne ureditve, nima
pravice do odbitka DDV, lahko pa uveljavlja vračilo plačanega DDV.

(2) Zahtevek za vračilo DDV
davčni zavezanec, ki nima sedeža, pošlje v elektronski obliki po elektronskih
sredstvih.

(3) Minister, pristojen za
finance, predpiše natančnejše pogoje za uveljavljanje vračila DDV v skladu s
tem členom in predpisano vsebino zahtevka za vračilo.

130. člen

(vodenje evidenc)

Davčni zavezanec, ki nima
sedeža, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve, tako da z
njimi zagotovi vse podatke, na podlagi katerih lahko davčni organ države
članice potrošnje izvaja davčni nadzor glede pravilnosti davčnega obračuna v
skladu z zakonom. Na zahtevo morajo biti evidence v elektronski obliki na voljo
tako davčnemu organu v Sloveniji kot davčnemu organu v državi članici
potrošnje. Davčni zavezanec mora evidence hraniti deset let po koncu leta, ko
je bila transakcija opravljena.

7. Posebna ureditev
obračunavanja DDV po plačani realizaciji

131. člen

(splošno)

(1) Davčni zavezanec, ki v
zadnjih 12 mesecih ni presegel 208.000 eurov obdavčenega prometa, brez DDV, in
ni verjetno, da bo ta znesek presegel v naslednjih 12 mesecih, sme obračunavati
in plačevati DDV na podlagi prejetih plačil za opravljene dobave blaga in
storitev (v nadaljnjem besedilu: posebna ureditev po plačani realizaciji) v
skladu s tem podpoglavjem na način, ki ga predpiše minister, pristojen za
finance.

(2) V znesek iz prejšnjega
odstavka se ne všteva prodaja osnovnih sredstev.

(3) Pri povezanih osebah se, za
namene tega podpoglavja, kot znesek iz prvega odstavka tega člena šteje znesek,
ki ga vse povezane osebe dosežejo skupaj. Za povezane osebe se štejejo osebe,
ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih ali fizičnih
oseb.

(4) Ne glede na 33. člen tega
zakona, nastane obveznost obračuna DDV za davčnega zavezanca, ki uporablja
posebno ureditev po plačani realizaciji, na dan, ko prejme plačilo.

(5) Ne glede na 62. člen tega
zakona, nastane pravica do odbitka DDV za davčnega zavezanca, ki uporablja
posebno ureditev po plačani realizaciji, na dan, ko izvrši plačilo.

132. člen

(izključitve iz
posebne ureditve po plačani realizaciji)

(1) Iz obračunavanja DDV po
posebni ureditvi po plačani realizaciji so izključene naslednje transakcije:
uvoz in izvoz blaga, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in dobave blaga znotraj
Skupnosti.

(2) Posebna ureditev po plačani
realizaciji se tudi ne uporablja pri:

– pogodbah o finančnem najemu
(leasing), pri katerem je opravljen prenos lastninske pravice s plačilom
zadnjega obroka;

– pogodbah o prodaji oziroma
nakupu blaga s pridržkom lastninske pravice;

– transakcijah na podlagi
kreditne ali posojilne pogodbe;

– dobavah blaga oziroma
storitev, kjer je izdan račun z obračunanim DDV, in zneska, izkazanega na
računu, ni treba plačati v obdobju, ki presega 6 mesecev od datuma izdaje
računa;

– dobavah blaga oziroma
storitev, v zvezi s katerim je račun izdan, preden je bilo blago dobavljeno
oziroma storitev opravljena.

133. člen

(pogoji za začetek
uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji)

(1) Davčni zavezanec iz prvega
odstavka 131. člena tega zakona sme začeti uporabljati posebno ureditev po
plačani realizaciji na prvi dan katerega koli svojega davčnega obdobja, če:

– je predložil vse obračune DDV,
ki jih je bil dolžan predložiti, in je plačal vse zapadle obveznosti iz naslova
DDV;

– pred prehodom na posebno
ureditev po plačani realizaciji ni bil pravnomočno obsojen zaradi storitve
kaznivega dejanja ali bil kaznovan za hujši prekršek v zvezi z DDV;

– v obdobju 12 mesecev pred
prehodom na posebno ureditev po plačani realizaciji ni uporabljal te posebne
ureditve;

– v svojem knjigovodstvu
zagotovi izpolnjevanje pogojev za uporabo posebne ureditve po plačani
realizaciji;

– vsaj 15 dni pred začetkom
uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji obvesti pristojni davčni urad o
davčnem obdobju, v katerem bo začel uporabljati to posebno ureditev.

(2) Davčni zavezanec iz
prejšnjega odstavka, ki začne uporabljati posebno ureditev po plačani
realizaciji, mora v svojem knjigovodstvu ločeno izkazati kakršna koli plačila,
ki jih prejme ali izvrši v zvezi s transakcijami, od katerih mora ugotoviti
svojo davčno obveznost na podlagi izdanih in prejetih računov.

(3) Davčni zavezanec, ki
predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, sme uporabljati
posebno ureditev po plačani realizaciji od dneva identifikacije za namene DDV,
če:

– ni verjetno, da bo v
naslednjih 12 mesecih presegel znesek, določen v 131. členu tega zakona,

– pristojni davčni urad obvesti
o uporabi posebne ureditve po plačani realizaciji ob predložitvi zahtevka za
izdajo identifikacijske številke za DDV.

(4) Davčni zavezanec iz
prejšnjega odstavka, ki začne uporabljati posebno ureditev po plačani
realizaciji, ne sme obračunati DDV od plačil, ki jih prejme za dobave blaga
oziroma storitve, ki jih je opravil pred identifikacijo za namene DDV, ali
uveljavljati odbitka DDV za plačila, ki jih izvrši v zvezi z dobavo blaga in
storitev, ki so mu bile opravljene pred identifikacijo za namene DDV.

(5) Posebna ureditev po plačani
realizaciji se ne sme uporabiti retroaktivno.

(6) Če davčni organ iz obvestila
davčnega zavezanca ali drugih podatkov, ki so mu na razpolago, ugotovi, da
obstaja sum zlorabe posebne ureditve po plačani realizaciji, ali če mora
preveriti točnost in popolnost podatkov v obvestilu, lahko davčnemu zavezancu
začasno, največ pa za 2 meseca, prepove uporabo posebne ureditve po plačani
realizaciji. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe davčnega organa.

(7) Davčni organ mora v roku iz
prejšnjega odstavka izdati odločbo, s katero prepove uporabo posebne ureditve
po plačani realizaciji, če ugotovi, da je davčni zavezanec želel uporabiti to
posebno ureditev zaradi izognitve davku, ali če ugotovi, da predpisani pogoji
za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji niso bili izpolnjeni.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe davčnega organa.

134. člen

(začetek in
prenehanje uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji)

(1) Davčni zavezanec, ki
izpolnjuje pogoje za začetek uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji,
lahko začne uporabljati to ureditev ne prej kot prvi dan svojega naslednjega
davčnega obdobja, ki sledi mesecu priglasitve.

(2) Davčni zavezanec lahko
uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji do zadnjega dne tistega
davčnega obdobja, v katerem vrednost obdavčenih dobav v zadnjih 12 mesecih
preseže 208.000 eurov, brez DDV.

(3) Davčni zavezanec lahko
preneha uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji zadnji dan katerega
koli svojega davčnega obdobja, če obvesti pristojni davčni urad o davčnem
obdobju, v katerem bo prenehal uporabljati posebno ureditev po plačani
realizaciji.

(4) Davčni zavezanec, ki preneha
uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji v skladu z drugim in
tretjim odstavkom tega člena, mora v obračunu DDV, ki ga predloži za davčno
obdobje, v katerem preneha uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji,
izkazati celoten znesek DDV, ki bi ga bil dolžan plačati v obdobju uporabe
posebne ureditve po plačani realizaciji, če ne bi uporabljal te posebne
ureditve, zmanjšan za celoten znesek DDV, ki ga je obračunal in plačal v skladu
s posebno ureditvijo po plačani realizaciji, in za znesek odbitka DDV.

135. člen

(posebni primeri o
prenehanju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji)

(1) Davčnemu zavezancu preneha
pravica do uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, če:

– je bil med uporabo te ureditve
obsojen storitve kaznivega dejanja ali kaznovan za hujši prekršek v zvezi z
DDV,

– je uveljavljal odbitek DDV,
kot da ne bi uporabljal posebne ureditve po plačani realizaciji,

– davčni organ utemeljeno sumi,
da je davčni zavezanec zlorabil posebno ureditev po plačani realizaciji.

(2) Davčni zavezanec iz
prejšnjega odstavka mora v obračunu DDV, ki ga predloži za davčno obdobje, v
katerem mu je prenehala pravica do uporabe posebne ureditve po plačani
realizaciji, izkazati celoten znesek DDV, ki bi ga bil dolžan plačati v obdobju
uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, če ne bi uporabljal te posebne
ureditve, zmanjšan za celoten znesek DDV, ki ga je obračunal in plačal v skladu
s posebno ureditvijo po plačani realizaciji, in za znesek odbitka DDV.

136. člen

(dokazila o
izvršenih plačilih in poročanje o neplačanih računih na dan 31. decembra
tekočega leta)

(1) Davčni zavezanec, ki
uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora v roku iz 86. člena
tega zakona hraniti račune, ki jih je plačal drugim davčnim zavezancem, in
dokazila o opravljenih plačilih.

(2) Davčni zavezanec, ki
uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora davčnemu organu
poročati o vseh izdanih računih, ki niso plačani do 31. decembra tekočega leta.
Popis neplačanih računov mora davčni zavezanec predložiti pristojnemu davčnemu
uradu najpozneje do 31. januarja naslednjega leta.

137. člen

(pooblastilo
ministru)

Minister, pristojen za finance,
podrobneje določi izvajanje tega podpoglavja in določi način izvajanja te posebne
ureditve za posebne transakcije.

XII. NADZOR NAD
OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM DDV

138. člen

(nadzor nad
obračunavanjem in plačevanjem DDV)

(1) Obračunavanje in plačevanje
DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in z
zakonom, ki ureja davčno službo. Obračunavanje in plačevanje DDV od prevoznih
storitev v mednarodnem potniškem prometu lahko nadzoruje tudi carinski organ.

(2) Pri uvozu blaga nadzoruje
obračunavanje in plačevanje DDV carinski organ v skladu s carinskimi predpisi,
kot da bi bil DDV uvozna dajatev.

(3) Nadzor nad davčnimi
skladišči opravljata carinski in davčni organ.

139. člen

(uporaba drugih
predpisov)

Glede pravnih sredstev in vseh
vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo zakon, ki
ureja davčni postopek, zakon, ki ureja davčno službo, in zakon, ki ureja
carinsko službo.

XIII. KAZENSKE
DOLOČBE

140. člen

(davčni prekrški)

(1) Z globo od 1.200 do 41.000
eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. DDV ne obračuna takrat, ko
nastane obveznost v skladu s 33., 34. oziroma 131. členom tega zakona;

2. DDV ne obračuna od davčne
osnove v skladu s 36. oziroma 37. členom tega zakona;

3. na računu ne izkaže
predpisanih podatkov (82. in 83. člen);

4. ne obračuna ali nepravilno
obračuna DDV za predpisano davčno obdobje (89., 134. in 135. člen);

5. na računih izkazuje DDV (110. in 116. člen);

6. davčnemu organu ne sporoči,
kdaj se njegova dejavnost, ki jo opravlja kot davčni zavezanec, začne, spremeni
ali preneha (prvi odstavek 125. člena);

7. ne predloži oziroma ne
predloži v predpisanem roku posebnega obračuna DDV za elektronsko opravljene
storitve oziroma v obračunu ne izkaže predpisanih podatkov (127. člen);

8. ne predloži obračuna in ne
plača DDV od elektronsko dobavljenih storitev v predpisanem roku in na
predpisan način (127. in 128. člen);

9. davčnemu organu ne poroča o
izdanih in neplačanih računih oziroma popisa neplačanih računov ne predloži v
zahtevanem roku (drugi odstavek 136. člena).

(2) Z globo od 200 do 4.100
eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Oseba iz petega odstavka 95.
člena tega zakona se kaznuje za prekršek z globo od 200 do 1.200 eurov, če ne
sestavi obračuna pavšalnega nadomestila in ga ne predloži davčnemu organu v
predpisanem roku.

141. člen

(hujši davčni
prekrški)

(1) Z globo od 2.000 do 125.000
eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. nepravilno obračuna znesek
DDV, ki ga sme odbiti (63. do 72. člen);

2. ne plača oziroma ne plača v
predpisanem roku DDV (77. člen);

3. pri davčnem organu ne izpolni
obveznosti v zvezi s prijavo, spremembo ali prenehanjem dejavnosti kot davčnega
zavezanca oziroma pristojnemu davčnemu uradu ne predloži zahtevka za izdajo
identifikacijske številke za DDV (78. člen);

4. davčnemu organu ne prijavi,
da pridobiva blago znotraj Skupnosti (tretji odstavek 78. člena);

5. ne zagotovi, da je izdan
račun (81. člen);

6. v svojem knjigovodstvu ne
zagotovi podatkov iz 85. člena tega zakona oziroma jih ne zagotovi za
predpisano obdobje;

7. ne hrani poslovnih knjig in
druge dokumentacije v predpisanem roku (86. in 136. člen);

8. ne predloži oziroma ne
predloži v predpisanem roku obračuna DDV oziroma v obračunu ne izkaže
predpisanih podatkov (87., 88. člen);

9. ne predloži davčnemu organu
rekapitulacijskega poročila o dobavah blaga znotraj Skupnosti (prvi odstavek
90. člena) oziroma ga ne predloži za predpisano obdobje (tretji odstavek 90.
člena in drugi odstavek 91. člena);

10. v rekapitulacijskem poročilu
ne izkaže predpisanih podatkov (drugi odstavek 90. člena in prvi odstavek 91.
člena);

11. obračunava DDV, na računih
izkazuje DDV ter odbija DDV v nasprotju s 94. členom tega zakona;

12. zato, da bi neupravičeno
začel uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji, davčnemu organu
predloži napačne ali nepopolne podatke o izpolnjevanju pogojev iz 133. člena;

13. kljub temu da ne izpolnjuje
pogojev za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, obračunava DDV na
podlagi prejetih plačil (131. člen);

14. začne uporabljati posebno
ureditev po plačani realizaciji pred začetkom davčnega obdobja, ki ga je
navedel v obvestilu davčnemu organu, oziroma uporablja omenjeno ureditev tudi
potem, ko ne izpolnjuje več pogojev za njeno uporabo (134. člen);

15. ne vodi evidenc o
transakcijah z investicijskim zlatom oziroma ne zagotavlja hranjenja
dokumentacije v predpisanem roku (122. člen);

16. ne vodi evidence o
transakcijah v okviru posebne ureditve za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in
opravljajo elektronske storitve, oziroma je ta evidenca nepopolna ali
nenatančna (130. člen);

17. ne zagotavlja hranjenja
evidence o elektronsko opravljenih storitvah v predpisanem roku hranjenja (130.
člen).

142. člen

(globa v primerih
prekrškov, katerih naravaje posebno huda)

V primerih, ko je narava
prekrška iz 141. člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode
oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi
storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se sme pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, kaznovati z globo do 375.000 eurov, njihove odgovorne osebe pa z
globo do 12.300 eurov.

143. člen

(globa, sorazmerna
višini neplačanega DDV)

Globa, ki je predpisana v razponu,
se lahko izreče z odločbo v hitrem postopku tudi v višjem znesku, kot je
najnižja višina globe, pri čemer se takšna globa izreče v odstotku od
neplačanega DDV, in sicer v višini 50% neplačanega DDV. Globa, določena v
skladu s tem členom, pa ne sme preseči najvišjega zneska, določenega za
posamezni prekršek v skladu s tem zakonom.

144. člen

(zastaranje
postopka o prekršku)

(1) Postopek o davčnih prekrških
iz 141. člena tega zakona, katerih narava je, zaradi okoliščin iz 142. člena
predloga zakona, posebno huda, se ne more več začeti, ko potečejo tri leta od
dneva, ko je bil prekršek storjen.

(2) Zastaranje pretrga vsako
dejanje prekrškovnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška. Po
pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopka o prekršku v nobenem
primeru ni več mogoče začeti ali nadaljevati, ko poteče šest let od dneva
storitve prekrška.

XIV. POSEBNI
DOLOČBI

145. člen

(pooblastilo vladi)

(1) Vlada Republike Slovenije
lahko spremeni pavšalno nadomestilo iz tretjega odstavka 95. člena tega zakona,
če se pomembneje spremenijo pogoji gospodarjenja ali če se spremeni stopnja
DDV.

(2) Z zakonom o izvrševanju
proračuna se lahko stopnja DDV po tem zakonu poveča ali zmanjša za do 15%.

146. člen

(natančnejši
predpisi)

(1) Za razvrstitev izdelkov po
tem zakonu se uporablja kombinirana nomenklatura carinske tarife, za
razvrstitev dejavnosti pa standardna klasifikacija dejavnosti.

(2) Podrobnejše predpise o
izvajanju tega zakona, vključno z natančnejšimi kriteriji in načini
uveljavljanja oprostitev DDV, izda minister, pristojen za finance.

XV. PREHODNE IN
KONČNA DOLOČBA

147. člen

(nižja stopnja DDV
v prehodnem obdobju)

(1) Nižja stopnja DDV iz
tretjega odstavka 41. člena tega zakona se uporablja do konca prehodnega
obdobja iz Pristopne pogodbe Republike Slovenije k Evropski uniji oziroma do
konca prehodnega obdobja, ki je določen v pravnem aktu Sveta, s katerim se
Sloveniji dovoljuje uporaba nižje stopnje DDV.

(2) Konec uporabe nižje stopnje
DDV iz tretjega odstavka 41. člena tega zakona objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije minister, pristojen za finance.

148. člen

(oprostitve DDV v
davčnih skladiščih)

(1) Določbe tega zakona, ki se
nanašajo na davčna skladišča, se začnejo uporabljati po objavi potrditev
ureditve po zaključenem postopku posvetovanj v skladu z 29. členom Šeste
direktive Sveta 77/388/EGS.

(2) Potrditev iz prvega odstavka
tega člena objavi v Uradnem listu Republike Slovenije minister, pristojen za
finance.

149. člen

(prehodna ureditev
za 94. člen)

(1) Davčni zavezanec, ki je na
dan uveljavitve tega zakona identificiran za namene DDV, ker je presegel znesek
iz prvega odstavka 45. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS,
št. 21/06 – uradno prečiščeno besedilo), in izpolnjuje pogoje za oprostitev
obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člen tega zakona, predloži
davčnemu organu zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV najpozneje
do 31. decembra 2006.

(2) Davčni zavezanec iz prvega
odstavka tega člena se lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem
zakonom. O izbiri mora davčni organ obvestiti najpozneje do 31. decembra 2006.

(3) Če davčni zavezanec iz
prvega odstavka tega člena ne predloži zahtevka za prenehanje identifikacije za
namene DDV v predpisanem roku ali ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega
člena, davčni organ o prenehanju identifikacije za namene DDV odloči po uradni
dolžnosti.

(4) Davčni zavezanec iz prvega
odstavka tega člena od 1. januarja 2007 ne sme izkazovati DDV na svojih računih
in od 1. januarja 2007 dalje ne sme več uveljavljati odbitka DDV.

150. člen

(prenehanje
veljavnosti predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega
zakona prenehajo veljati:

– Zakon o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS, št. 21/06 – uradno prečiščeno besedilo),

– Pravilnik o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 17/04, 45/04, 84/04, 122/04,
60/05, 117/05, 1/06 in 10/06),

– Pravilnik o uveljavljanju
oprostitev plačila davka na dodano vrednost in trošarin v mednarodnem potniškem
prometu (Uradni list RS, št. 43/04),

– Pravilnik o pogojih in načinu
oprostitve dajatev za diplomatska predstavništva, konzulate ter mednarodne
organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo (Uradni
list RS, št. 45/04) in

– Pravilnik o izvajanju 29.
člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 53/04, 34/06).

(2) Predpis iz prve alineje
prvega odstavka tega člena se uporablja do začetka uporabe tega zakona.

151. člen

(izdaja
podzakonskih aktov)

(1) Minister, pristojen za
finance, izda podrobnejše predpise za izvajanje tega zakona v enem mesecu po
uveljavitvi tega zakona.

(2) Do začetka uporabe predpisov
iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo predpisi iz druge do pete alineje
prvega odstavka 150. člena tega zakona.

152. člen

(začetek
veljavnosti in uporabe)

Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1.
januarja 2007.

Zakon
o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 33/09 z dne
30.04.2009) vsebuje naslednjo končno določbo:

2. člen

Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporablja pa se za obračune DDV, ki se nanašajo na davčna obdobja po 31.
decembru 2009.

PRILOGA I

Seznam dobav blaga in
storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV

(1) Hrana (vključno s pijačo,
razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in
primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane; izdelki, ki se
(običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek; priprava
jedi;

(2) dobava vode;

(3) zdravila, ki se uporabljajo
za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini,
vključno z izdelki za nadzorovanje rojstev in z izdelki za higiensko zaščito;

(4) medicinske oprema,
pripomočki in druga sredstva, ki so namenjena za lajšanje ali zdravljenje
okvare ali invalidnosti in so namenjena izključno za osebno uporabo, vključno z
njihovim vzdrževanjem;

(5) prevoz oseb in njihove
osebne prtljage;

(6) knjige (vključno z
brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami ter
otroškimi knjigami za risanje in barvanje, tiskanimi notami ter notnimi
rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi kartami), časopisi in
periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv, če le-ta ni
oproščena plačila DDV v skladu z 42. členom tega zakona), razen tistih, ki v
celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;

(7) vstopnine za razstave,
gledališča, muzeje, za ogled naravnih znamenitosti, kinematografske in glasbene
prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke, živalske vrtove in podobne
kulturne prireditve ter športne prireditve;

(8) avtorske pravice
književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov;

(9) uvoz umetniških predmetov,
zbirk in starin iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona;

(10) umetniški predmeti iz 2.
točke prvega odstavka 101. člena tega zakona, če jih proda:

– avtor ali njegovi zakoniti
oziroma pravni nasledniki ali

– davčni zavezanec, ki ni
preprodajalec, če prodajo opravi priložnostno, in če je te predmete uvozil sam
ali so mu jih prodali avtorji ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki,
ali če je imel pri nabavi pravico do popolnega odbitka vstopnega DDV;

(11) stanovanja, stanovanjski in
drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del
socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh;

(12) živali za pitanje, semena,
sadike, gnojila, fitofarmacevtska sredstva ter storitve, ki so namenjene
izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;

(13) dajanje nastanitvenih
zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z
nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter
oddajanje prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte;

(14) uporaba športnih objektov;

(15) storitve pokopa in
upepelitve, skupaj s prometom blaga, ki je neposredno povezan s pokopom ali
upepelitvijo in ga opravi izvajalec pogrebnih storitev;

(16) storitve javne higiene.

PRILOGA II

Vrste blaga, ki je lahko
skladiščeno v davčnih skladiščih

<table class=MsoNormalTable border=1 cellspacing=0 cellpadding=0
 style="border-collapse:collapse;border:none">
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 style="width:149.4pt;border:none;background:#E6E6E6;padding:
 0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;height:12.0pt">
 Tarifna oznaka KN
 </td>
 <td width=420 style="width:314.9pt;border:none;background:#E6E6E6;padding:
 0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;height:12.0pt">
 Poimenovanje blaga
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (1) 0701
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Krompir
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (2) 0711 20
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Oljke
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (3) 0801
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Kokosovi orehi, brazilski orehi in akažu orehi
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (4) 0802
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Drugo lupinasto sadje
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:22.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 (5) 0901 11 00 
 0901 12 00
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 Kava, nepražena
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (6) 0902
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Čaj
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:22.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 (7) 1001 do 1005 
 1007 do 1008
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 Žita
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (8) 1006
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Oluščen nebrušen riž
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (9) 1201 do 1207
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Zrnje, oljni plodovi in semena (vključno s sojo v
 zrnu)
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:22.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 (10) 1507 do 1515
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 Olja in masti rastlinskega izvora in njihove
 frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:22.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 (11) 1701 11 
 1701 12
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 Surovi sladkor
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (12) 1801
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:42.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:42.0pt">
 (13) 2709 
 2710 
 2711 12 
 2711 13
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:42.0pt">
 Mineralna olja (vključno s propanom in butanom;
 tudi surova nafta in olja)
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (14) Poglavji 28 in 29
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Kemijski proizvodi v razsutem stanju
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:22.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 (15) 4001 
 4002
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 Naravni kavčuk v primarnih oblikah ali ploščah,
 listih ali trakovih
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (16) 5101
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Volna
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (17) 7106
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Srebro
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:32.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:32.0pt">
 (18) 7110 11 00 
 7110 21 00 
 7110 31 00
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:32.0pt">
 Platina (paladij, rodij)
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:42.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:42.0pt">
 (19) 7402 
 7403 
 7405 
 7408
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:42.0pt">
 Baker
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (20) 7502
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Nikelj
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (21) 7601
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Aluminij
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (22) 7801
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Svinec
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (23) 7901
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Cink
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (24) 8001
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Kositer
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:22.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 (25) ex 8112 92 
 ex 8112 99
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 Indij
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (26) 2614 
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Titanove rude in koncentrati
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (27) 7202 
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Ferolegure
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:22.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 (28) 7201 
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:22.0pt">
 Grodelj in zrcalovina v štrucah, blokih in drugih
 primarnih oblikah
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (29) 81
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Druge kovine
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (30) 4409
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Neobdelan les
 </td>
 </tr>
 <tr style="height:12.0pt">
 <td width=199 valign=top style="width:149.4pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 (31) 9401
 </td>
 <td width=420 valign=top style="width:314.9pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
 height:12.0pt">
 Končni/obdelani leseni izdelki
 </td>
 </tr>
</table>

</div>

PRILOGA III

Umetniški predmeti, zbirke in
starine

A. "Umetniški
predmeti"

1. slike, risbe in pasteli,
kolaži in podobne dekorativne plošče, ki se uvrščajo v tarifno oznako 9701
kombinirane nomenklature carinske tarife (v nadaljnjem besedilu: tarifna
oznaka), če so jih avtorji izdelali v celoti ročno, razen: načrti in risbe za
arhitekturo, strojegradnjo, industrijo, topografijo ali podobne namene; ročno
slikani ali okrašeni izdelki; gledališke kulise in podobno iz pobarvanega ali
poslikanega platna;

2. izvirna grafična dela, odtisi
in litografije iz tarifne oznake 9702 00 00, če jih avtor izdela ročno v
omejenem številu v črnobeli barvi ali v barvi ene ali več plošč, ne glede na
postopek in material, ki je bil uporabljen, razen če je bil uporabljen
mehanični ali fotomehanični postopek;

3. izvirne plastike in kipi iz
kakršnegakoli materiala iz tarifne oznake 9703 00 00, če jih izdela avtor ter
skulpturni odlitki, katerih izdelava je omejena na osem kopij, če jo nadzoruje
avtor ali njegov naslednik;

4. tapiserije iz tarifne oznake
5805 00 00 in ročno izdelani tekstilni stenski predmeti iz tarifne oznake 6304
00 00 na podlagi izvirnega umetniškega dela pod pogojem, da ni več kot osem
kopij vsakega;

5. unikatni keramični predmeti,
izdelani izključno s strani avtorja in z njegovim podpisom;

6. poslikave na baker, izdelane
izključno ročno, omejene na osem oštevilčenih kopij, na katerih je podpis avtorja
ali studia, razen izdelkov draguljarjev (dragotine, nakit), zlatarjev in
srebrarjev;

7. umetniške fotografije, ki jih
posname oziroma natisne avtor, ali so posnete pod njegovim nadzorstvom, če so
podpisane in oštevilčene ter omejene na 30 kopij, v vseh velikostih.

B. "Zbirke"

1. poštne znamke in kolki,
priložnostni pisemski ovitki prvega dne, natisnjene frankirane pisemske
pošiljke in podobno iz tarifne oznake 9704 00 00, rabljene, ali če niso
rabljene, take, ki niso v obtoku oziroma niso namenjene za uporabo;

2. zbirke in zbirateljski
predmeti iz tarifne oznake 97050000, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški,
anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični
pomen.

C. "Starine"

Predmeti iz tarifne oznake 9706
00 00, ki so stari več kot 100 let, razen umetniških predmetov ali zbirk.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Cesarjev poziv tlačanom
Kako lahko vsak prebivalec sodeluje pri soobli ...
27.11.2024 - 11:58:58
Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48

ARHIV

ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1 - neuradno prečiščeno besedilo) (15.05.2009)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE