www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Na podlagi 153</title>

</head>

<body >

Iz
poglavja:

Davčna zakonodaja/Davek od dohodkov pravnih
oseb/ZDDPO

</div>

Na podlagi 153. člena Poslovnika
državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. marca 2006
potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki
obsega:

– Zakon o davku od dohodkov pravnih
oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 40/04 z dne 20. 4. 2004),

– Zakon o davčnem postopku – ZDavP-1
(Uradni list RS, št. 54/04 z dne 20. 5. 2004),

– Popravek Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 70/04 z dne 28. 6. 2004),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1A (Uradni list RS, št. 139/04
z dne 28. 12. 2004) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1B (Uradni list RS, št. 108/05
z dne 2. 12. 2005).

ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

uradno prečiščeno besedilo

(ZDDPO-1-UPB2)

Datum veljavnosti (uporabe) uradno prečiščenega
besedila v prikazani vsebini:

od 01.01.2006 naprej!

Uradni list RS, št. 33/06.

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina zakona)

(1) S tem zakonom se ureja sistem in
uvaja obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb.

(2) S tem zakonom se v pravni red
Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:

– Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne
23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic, UL L
225 z dne 20. 8. 1990, s spremembami;

– Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne
23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb
iz različnih držav članic, UL L 225 z dne 20. 8. 1990, s spremembami;

– Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3.
junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med
povezanimi družbami iz različnih držav članic, UL L 157 z dne 26. 6. 2003.

2. člen

(pripadnost davka)

Davek od dohodkov pravnih oseb (v
nadaljnjem besedilu: davek) po tem zakonu je prihodek državnega proračuna.

II. ZAVEZANEC ZA DAVEK IN DAVČNA OBVEZNOST

3. člen

(zavezanec za davek)

(1) Zavezanec oziroma zavezanka za
davek je pravna oseba domačega in tujega prava (v nadaljnjem besedilu:
zavezanec).

(2) Ne glede na prvi odstavek tega
člena, je zavezanec tudi združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne
osebnosti in ni zavezanec po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3) Republika Slovenija in
samoupravne lokalne skupnosti niso zavezanci, če s tem zakonom ni določeno
drugače.

4. člen

(obseg davčne obveznosti)

(1) Rezident oziroma rezidentka
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za davek od vseh
dohodkov, ki imajo svoj vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
Slovenija), in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije.

(2) Nerezident oziroma nerezidentka
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nerezident) je zavezan za davek od vseh
dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji v skladu z 8. členom tega zakona, in
sicer:

1. dohodkov, ki jih dosega z
opravljanjem aktivnosti v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji;
in

2. drugih dohodkov.

5. člen

(rezident in nerezident)

(1) Zavezanec je rezident Slovenije,
če izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:

1. ima sedež v Sloveniji,

2. ima kraj dejanskega upravljanja v
Sloveniji.

(2) Zavezanec je nerezident
Slovenije, če ne izpolnjuje vsaj enega od pogojev iz prvega odstavka tega
člena.

6. člen

(poslovna enota nerezidenta)

(1) Poslovna enota nerezidenta po tem
zakonu je kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega nerezident
v celoti ali delno opravlja aktivnosti v Sloveniji.

(2) Za poslovno enoto nerezidenta se
šteje zlasti:

1. pisarna, podružnica, tovarna,
delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo
naravni viri;

2. gradbišče, projekt gradnje,
montaže ali postavitve ali nadzor ali svetovanje v zvezi z njimi, če aktivnosti
trajajo dlje kot šest mesecev.

(3) Za poslovno enoto nerezidenta se
šteje tudi opravljanje storitev, vključno s svetovalnimi ali poslovodskimi
storitvami, če za isti ali povezan projekt opravljanje storitev traja dlje kot
90 dni v kateremkoli obdobju zaporednih 12 mesecev.

(4) Kot poslovna enota nerezidenta se
obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli
aktivnostmi za nerezidenta, če:

1. ima in običajno uporablja
pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, razen če so aktivnosti
posrednika omejene na tiste iz 7. člena tega zakona, zaradi česar se ta kraj
poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta; ali

2. nima pooblastila iz 1. točke tega
odstavka, vendar običajno vzdržuje zaloge proizvodov ali trgovskega blaga, iz
katerih redno dostavlja to blago v imenu nerezidenta.

(5) Kot poslovna enota nerezidenta se
obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru
svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom
ali katerikoli drug neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v
imenu nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih in finančnih razmerjih
med tem nerezidentom in tem posrednikom razlikujejo od tistih, ki bi bili v
razmerjih med nepovezanimi osebami.

(6) Gradbišče, projekt gradnje,
montaže ali postavitve ali nadzor ali svetovanje v zvezi z njimi, ki trajajo
dlje kot šest mesecev, se šteje za poslovno enoto nerezidenta od dneva začetka
aktivnosti, vključno s pripravljalnimi deli.

7. člen

(kraj poslovanja, ki ni poslovna enota)

Kraj poslovanja se ne šteje za
poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:

1. uporablja prostore le za
skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki mu pripadajo;

2. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga,
ki mu pripadajo, le zaradi skladiščenja, razstavljanja ali dostave;

3. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga,
ki mu pripadajo, le zaradi predelave s strani druge osebe;

4. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi
nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij zase;

5. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi
opravljanja kakršnekoli druge aktivnosti pripravljalne ali pomožne narave zase;

6. vzdržuje kraj poslovanja le za
kakršnokoli kombinacijo aktivnosti, določenih v 1. do 5. točki tega člena, pod
pogojem, da je splošna aktivnost kraja poslovanja, ki je posledica te
kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.

8. člen

(vir dohodkov)

(1) Dohodki po tem zakonu, ki imajo
vir v Sloveniji, so:

1. dohodki od nepremičnin in pravic
na nepremičninah, če gre za nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji, in
dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se opravlja na zemljiščih, ki
se nahajajo v Sloveniji;

2. dohodki od izkoriščanja ali
pravice do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva,
ki se nahajajo v Sloveniji;

3. dohodki od vrednostnih papirjev,
ki jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so
ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne
skupnosti in Banka Slovenije, ter od deležev v gospodarskih družbah, zadrugah
in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v
Sloveniji;

4. dohodki nerezidenta, doseženi v
poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote tega nerezidenta, ki
se nahaja v Sloveniji;

5. dividende, ki jih plača rezident
Slovenije ali so mu bile zaračunane;

6. obresti, ki jih izplača rezident
Slovenije ali nerezident preko svoje poslovne enote v Sloveniji ali so mu bile
zaračunane;

7. dohodki od uporabe ali pravice
uporabe avtorskih pravic, patentov, licenc, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih
pravic in dohodki od drugih podobnih plačil, ki jih izplača rezident Slovenije
ali nerezident preko svoje poslovne enote v Sloveniji ali so mu bili
zaračunani;

8. dohodki od odsvojitve nepremičnin
iz 1. in premoženja iz 2. točke tega odstavka;

9. dohodki od odsvojitve premičnin,
ki se nahajajo v Sloveniji;

10. dohodki od odsvojitve vrednostnih
papirjev in lastniških deležev iz 3. točke tega odstavka;

11. dohodki od odsvojitve premičnin,
ki so del poslovnega premoženja poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, in
dohodek iz odsvojitve take poslovne enote;

12. dohodki od storitev nastopajočih
izvajalcev ali športnikov v Sloveniji, ki pripadajo drugi osebi;

13. vsak drug dohodek, pridobljen v
Sloveniji;

14. vsak drug dohodek, ki ga je
izplačal rezident ali nerezident preko svoje poslovne enote, ali mu je bil
zaračunan.

(2) Dohodek iz 8. točke prvega
odstavka tega člena je tudi dohodek od odsvojitve lastniških deležev in pravic
iz lastniških deležev v družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih
več kot polovico vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in
pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji.

(3) Če Slovenija, samoupravne lokalne
skupnosti in Banka Slovenije izplačujejo ali so jim bili zaračunani dohodki iz
prvega odstavka tega člena, se štejejo za rezidenta.

(4) Dohodki po tem zakonu, ki nimajo
vira v Sloveniji, so dohodki z virom izven Slovenije.

III. OPROSTITVE

9. člen

(oprostitev davka za zavezanca, ki je ustanovljen za
opravljanje nepridobitne dejavnosti)

(1) Zavezanec, kot zavod, društvo,
ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni
sindikat, ne plača davka po tem zakonu, če:

1. je v skladu s posebnim zakonom
ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in

2. ima v vsem davčnem obdobju
finančno in materialno poslovanje in akte v zvezi s tem, zlasti svoj temeljni
akt, usklajeno z določbami zakona, ki ureja njegovo ustanovitev oziroma
delovanje.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega
člena, plača zavezanec iz prvega odstavka tega člena davek po tem zakonu od
dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti.

(3) Zavezanec izpolnjuje pogoje iz 2.
točke prvega odstavka tega člena zlasti, če:

1. uporablja presežke prihodkov nad
odhodki;

2. zmanjšuje ustanovitveno
premoženje;

3. izplačuje plače;

4. nagrajuje člane uprave in izkazuje
stroške poslovanja;

5. nalaga prosta sredstva;

6. ravna z ostankom premoženja pri
prenehanju

v skladu z določbami zakona, ki ureja
njegovo ustanovitev oziroma delovanje.

IV. PREDMET OBDAVČITVE IN DAVČNO OBDOBJE

10. člen

(predmet in obdobje obdavčitve)

(1) Z davkom so obdavčeni dohodki
zavezanca, določeni s tem zakonom, v davčnem obdobju, ki je koledarsko leto.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega
člena, davčni zavezanec lahko izbere, da bo njegovo davčno obdobje enako
njegovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer
davčno obdobje ne sme presegati obdobja 12 mesecev.

(3) Davčni zavezanec iz drugega
odstavka tega člena mora o izbiri obvestiti davčni organ. Izbranega davčnega
obdobja davčni zavezanec ne sme spreminjati pet let.

V. DAVČNA OSNOVA

1. Splošne določbe

11. člen

(davčna osnova)

(1) Osnova za davek rezidenta in
nerezidenta za aktivnost, ki jo opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne
enote v Sloveniji, je dobiček, ki se ugotovi v skladu z določbami tega zakona.

(2) Dobiček je presežek prihodkov nad
odhodki, ki so določeni s tem zakonom.

(3) Če ta zakon ne določa drugače, se
za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu
poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in
prikazuje prihodke, odhodke in izid, na podlagi zakona in v skladu z njim
uvedenimi računovodskimi standardi.

(4) Prihodki in odhodki se priznajo
glede na čas nastanka.

(5) Osnova za davčni odtegljaj od
dohodkov, navedenih v 68. členu tega zakona, je vsak posamezen dohodek.

11.a člen

(davčna osnova pri spremembah računovodskih usmeritev,
popravkih napak in prevrednotenjih)

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove
oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca se zneski, ki predstavljajo
razlike, zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri
obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih po tem zakonu, za katere se
preračuna preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala, vključijo
v davčno osnovo, in sicer, da povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.

(2) Pri ugotavljanju davčne osnove se
znesek prevrednotovalnega popravka kapitala, ki je posledica prevrednotenja
gospodarskih kategorij in ga zavezanec prenese v preneseni čisti poslovni izid
ali druge kapitalske postavke, vključi v davčno osnovo v letu prenosa.

12. člen

(davčna osnova pri poslovanju med povezanimi osebami)

(1) Pri ugotavljanju prihodkov
zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva,
vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do
višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali
storitev, ki se v primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu
med nepovezanimi osebami (v nadaljnjem besedilu: primerljive tržne cene).

(2) Pri ugotavljanju odhodkov
zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva,
vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do
višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.

(3) Primerljive tržne cene iz prvega
in drugega odstavka tega člena se določijo z eno od naslednjih metod ali s
kakršno koli kombinacijo naslednjih metod:

1. metodo primerljivih prostih cen;

2. metodo preprodajnih cen;

3. metodo dodatka na stroške;

4. metodo porazdelitve dobička;

5. metodo stopnje čistega dobička;

ali katerokoli drugo metodo.

(4) Za povezani osebi se štejeta
zavezanec rezident in pravna oseba ali oseba brez pravne osebnosti, ki ni
rezident (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki sta povezani tako, da je
rezident neposredno ali posredno udeležen v upravljanju, nadzoru ali kapitalu
tuje osebe, ali je tuja oseba neposredno ali posredno udeležena v upravljanju,
nadzoru ali kapitalu rezidenta, ali je ista oseba neposredno ali posredno
udeležena v upravljanju, nadzoru ali kapitalu rezidenta in tuje osebe ali dveh
rezidentov.

(5) Osebi po četrtem odstavku tega
člena se štejeta za povezani, če:

1. ima zavezanec rezident neposredno
ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
kapitalu ali glasovalnih pravic v tuji osebi; ali

2. ima tuja oseba neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
kapitalu ali glasovalnih pravic v rezidentu; ali

3. ima ista pravna oseba hkrati
neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev ali glasovalnih pravic v rezidentu in tuji osebi ali dveh rezidentih;
ali

4. imajo iste fizične osebe ali
njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti
ali števila delnic ali deležev ali glasovalnih pravic ali so udeleženi v
nadzoru ali upravljanju v rezidentu in tuji osebi ali dveh rezidentih.

(6) Za družinske člane se po tem in
po 13. členu tega zakona štejejo zakonec oziroma oseba, s katero fizična oseba
živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja
zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska
zveza, brat ali sestra, neposredni prednik ali posvojitelj ali neposredni
potomec ali posvojenec.

(7) Minister oziroma ministrica (v
nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, podrobneje predpiše
izvajanje tega člena.

13. člen

(davčna osnova pri poslovanju med povezanimi osebami
rezidenti)

(1) Pri ugotavljanju prihodkov in
odhodkov za posle med zavezancema rezidentoma, ki sta povezani osebi, se davčna
osnova ne povečuje oziroma zmanjša, če je zmanjšanje oziroma povečanje davčne
osnove pri enem zavezancu enako povečanju oziroma zmanjšanju davčne osnove pri
drugem zavezancu glede na določen posel med njima in takšno ugotavljanje
prihodkov in odhodkov ne povzroči znižanja celotnega davčnega učinka.

(2) Za povezani osebi po prvem
odstavku tega člena se štejeta rezidenta, če sta neposredno ali posredno
povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru in eden vpliva ali ima možnost
vplivati na sprejemanje odločitev drugega, ali če med rezidentom in drugo osebo
obstajajo druga razmerja, ki se razlikujejo od razmerij med nepovezanimi
osebami, zlasti razmerje z osebo, ki ima ugodnejši davčni položaj, in bi se
posli opravili pod drugačnimi pogoji, če ugodnejšega davčnega položaja ne bi
bilo.

(3) Za povezani osebi iz drugega
odstavka tega člena se štejeta zlasti osebi, ki sta povezani v kapitalu,
upravljanju ali nadzoru tako, da ima ena oseba neposredno ali posredno v lasti
najmanj 25% deležev ali delnic ali glasovalnih pravic v drugi osebi ali sta
poslovno povezani ali če sodelujejo v nadzornih telesih ali upravljanju iste
osebe ali njihovi družinski člani.

(4) Za osebo iz drugega odstavka tega
člena, ki ima ugodnejši davčni položaj, se zlasti šteje:

1. oseba, ki je oproščena plačevanja
davka po tem zakonu;

2. oseba, ki plačuje davek po
stopnji, nižji od stopnje iz 53. člena tega zakona (25%);

3. oseba, ki izkazuje davčno izgubo.

14. člen

(podatki v zvezi s povezanimi osebami po 12. in 13. členu tega zakona)

(1) Zavezanec zagotavlja in hrani
podatke o povezanih osebah, poslovanju s temi osebami, vrsti uporabljenih metod
za določanje primerljivih tržnih cen in razlogih za izbiro uporabljenih metod v
obsegu, obliki in v roku v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(2) Predlaganje podatkov iz prvega
odstavka tega člena davčnemu organu ter njihovo dajanje na razpolago v času
nadzora določa zakon, ki ureja davčni postopek.

15. člen

(obresti med povezanimi osebami)

(1) Pri ugotavljanju prihodkov se
upoštevajo obračunane obresti na dana posojila od povezanih oseb, vendar
najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane
obrestne mere.

(2) Pri ugotavljanju odhodkov se
upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar
največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane
obrestne mere.

(3) Priznano obrestno mero iz prvega
in drugega odstavka tega člena določi in objavi minister, pristojen za finance,
pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri tem pa
upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah doseže ali
bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.

16. člen

(rezervacije)

(2) Odprava in poraba rezervacij se
upošteva na način, da se prihodki izvzemajo in odhodki priznavajo tako, da v
davčno osnovo niso ponovno vključeni prihodki in odhodki, ki so predhodno
povečevali davčno osnovo, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.

(3) Kot oblikovanje oziroma odprava
in poraba rezervacij po prvem in drugem odstavku tega člena se obravnava tudi
njihov popravek na sedanjo vrednost izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

(4) Rezervacije, oblikovanje katerih
se po tem zakonu prizna kot odhodek in se lahko odpravljajo kot nepotrebne v
več letih, se pri določanju davčne osnove vštevajo v davčno osnovo kot prihodek
v celoti v prvem letu odprave, in sicer največ do višine predhodno priznanega
odhodka za njihovo oblikovanje.

17. člen

(prevrednotenje)

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove se
odhodki prevrednotenja, ki je posledica spremembe kupne moči domače valute, ki
se po slovenskih računovodskih standardih opravi na koncu poslovnega leta pri
kapitalu, ne priznajo.

(2) Odhodki zaradi prevrednotenja, ki
ni prevrednotenje iz prvega odstavka tega člena, razen odhodkov, nastalih
zaradi prevrednotenja dolgov, terjatev, finančnih naložb in denarnih terjatev,
kateri se po slovenskih računovodskih standardih prevrednotujejo zaradi
spremembe valutnega tečaja, in odhodki zaradi uporabe kapitalske metode
vrednotenja finančnih naložb, se ne priznajo. Odprava oslabitev se upošteva na
način, da se prihodki izvzemajo, tako da v davčno osnovo niso vključeni, zato
da se obdavčijo, če se predhodna oslabitev ni upoštevala.

(3) Odhodki zaradi prevrednotenja, ki
se po drugem odstavku tega člena ne priznajo, se priznajo ob prodaji ali
drugačni odtujitvi sredstev in ob poravnavi ali drugačni odtujitvi dolgov.

2. Prihodki

18. člen

(izvzem prihodkov od udeležbe na dobičku)

(1) Pri določanju davčne osnove
zavezanca, ki prejme dividende oziroma druge deleže iz dobička (v nadaljnjem
besedilu: prejemnik), se te dividende oziroma drugi deleži iz dobička (v
nadaljnjem besedilu: dividende) izvzemajo iz davčne osnove, če:

1. je prejemnik udeležen v kapitalu
oziroma pri upravljanju osebe, ki deli dobiček za dividende (v nadaljnjem
besedilu: izplačevalec) tako, da je imetnik poslovnega deleža, delnic ali
glasovalnih pravic v višini najmanj 20%, in

2. znaša čas trajanja udeležbe v
kapitalu oziroma pri upravljanju izplačevalca v skladu s 1. točko tega odstavka
najmanj 24 mesecev, in

3. je izplačevalec zavezanec za
davek, ter ni rezident države, v primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v
državi, z ugodnejšim davčnim okoljem, ki je za namene tega člena država, v
kateri je splošna, povprečna, nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja
od 12,5%.

(2) Določbe prvega odstavka tega
člena se za prejemnika nerezidenta uporabljajo, če je njegova udeležba v
kapitalu oziroma upravljanju osebe, ki deli dobiček, povezana z aktivnostmi, ki
jih nerezident opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko poslovne
enote v Sloveniji.

(3) Prejemnik, ki še ne izpolnjuje
pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena, izpolnjuje pa druge pogoje iz
prvega ali drugega odstavka tega člena, lahko izvzame dividende iz davčne
osnove po prvem ali drugem odstavku tega člena pod pogojem, da izroči
pristojnemu davčnemu organu ustrezno bančno garancijo za znesek davka, ki bi ga
moral plačati, če jih ne bi izvzel. Davčni organ lahko unovči garancijo, če se
pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne izpolni. Garancija poteče z
dnem, ko se pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena izpolni.

(4) Šteje se, da je pogoj iz 3. točke
prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je izplačevalec:

1. oseba, ki ima eno od oblik, za
katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in
odvisne družbe iz različnih držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
EU), in jih določi minister, pristojen za finance; in

2. je za davčne namene rezident v
državi članici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z mednarodno
pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo
nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU; in

3. je zavezanec za enega od davkov, v
zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične
družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister,
pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka
oproščena ali ima možnost izbire obdavčitve.

(5) Pri določanju davčne osnove po
prvem oziroma drugem odstavku tega člena se odhodki, ki se nanašajo na
udeležbo, ne priznajo.

(6) Za ustrezno bančno garancijo se
šteje bančna garancija banke s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU, s
katero se banka nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv pristojnega davčnega
organa ter brez ugovorov, davčnemu organu izplačala znesek davka iz tretjega
odstavka tega člena, z rokom veljavnosti do dneva izpolnitve pogoja glede časa
trajanja udeležbe v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena.

(7) Način izvajanja tega člena ureja
zakon, ki ureja davčni postopek.

19. člen

(izvzem prihodkov od nepridobitne dejavnosti)

Pri določanju davčne osnove zavezanca
iz 9. člena tega zakona se prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni
pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz
davčne osnove.

19.a člen

(izvzem prihodkov zaradi nepriznanih odhodkov)

Pri določanju davčne osnove zavezanca
se izvzamejo iz davčne osnove prihodki, ki v tekočem ali predhodnih davčnih
obdobjih kot nepriznani odhodki, določeni v 6., 7. in 9. a) točki prvega odstavka 21. člena tega zakona, niso zmanjševali davčne osnove.

3. Odhodki

20. člen

(splošno)

(1) Za ugotavljanje dobička se
priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.

(2) Odhodki, ki niso potrebni za
pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine
izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za
opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,

2. imajo značaj privatnosti,

3. niso skladni z običajno poslovno
prakso.

(3) Odhodki niso skladni z običajno
poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede
na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi
in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih
dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih
dogodkov.

21. člen

(nepriznani odhodki)

(1) Kot odhodki se ne priznajo:

1. naložbe, zlasti za pridobitev in
izboljšanje zemljišča, pridobitev, izboljšanje, obnovo in rekonstrukcijo
osnovnih sredstev, ki povečujejo nabavno vrednost osnovnih sredstev oziroma
zmanjšujejo popravek vrednosti osnovnih sredstev, materialne pravice, delnice
in deleže gospodarskih družb ter druge finančne naložbe in druga sredstva;

2. delitev dobička, zlasti za
dividende in druge dohodke, ki so po določbah tega zakona podobni dividendam,
rezerve iz dobička, nagrade upravi in članom nadzornega sveta zavezanca, ki
imajo naravo udeležbe v dobičku;

3. odhodki za pokrivanje izgub iz
preteklih let;

4. rezervacije za kritje možnih
izgub;

5. stroški, ki se nanašajo na
privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s
pripadajočim davkom na dodano vrednost;

6. stroški prisilne izterjave davkov
ali drugih dajatev;

7. kazni, ki jih izreče pristojni
organ;

8. davki, in sicer:

a) davek, ki se pobira po tem zakonu;

b) davek na dodano vrednost, ki ga je
zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek na
dodano vrednost;

c) davki, ki jih je plačal družbenik
kot fizična oseba;

9. obresti;

a) od nepravočasno plačanih davkov
ali drugih dajatev;

b) od posojil, prejetih od oseb, ki
imajo sedež ali prebivališče v državah z ugodnejšim davčnim okoljem, ki so za
namene te podtočke države, razen držav članic EU, v katerih je splošna
nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5%;

10. podkupnine in druge oblike
premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane
oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje
ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje;

11. donacije.

(2) Stroški iz 5. točke prvega
odstavka tega člena so:

1. stroški, ki se nanašajo na
privatno življenje lastnikov in povezanih oseb, vključno s stroški sredstev v
lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb;

2. stroški, ki se nanašajo na
privatno življenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu
zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb;

3. stroški ugodnosti, ki jih delavcem
zagotavlja delodajalec (bonitete).

(3) Stroški iz 3. točke drugega
odstavka tega člena so zlasti stroški:

1. premij za prostovoljno dodatno
pokojninsko zavarovanje in drugih zavarovalnih premij;

2. danih, subvencioniranih ali s
popustom prodanih proizvodov oziroma storitev;

3. počitniških nastanitev in drugih
nastanitev, ki niso povezane z delom;

4. članarin poklicnim združenjem,
razen če so potrebne za poslovanje in če so plačane za članstvo v združenjih, v
katerih delodajalec ne more biti član;

5. članarin in drugi stroški povezani
z zabavo, oddihom, športom in rekreacijo in drugi stroški privatne rabe;

6. drugih ugodnosti, kot so
zagotovitev parkirnega mesta, službene obleke, razen uniform.

(4) Stroški iz drugega odstavka tega
člena se ne priznajo, če gre za brezplačno uporabo. Stroški iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se priznajo, če se te storitve oziroma ugodnosti
plačujejo, vendar največ do višine takšnega plačila oziroma povračila. Stroški
sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje,
nastali v času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo sorazmerno
takšni rabi.

22. člen

(delno priznani odhodki)

Kot odhodki se priznajo v višini 50%:

1. stroški reprezentance,

2. stroški nadzornega sveta.

23. člen

(odpis terjatev)

Odpis terjatve se prizna kot odhodek,
ko je odpis terjatve evidentiran v poslovnih knjigah, če:

1. je bil znesek terjatve že vključen
v prihodke, in

2. so bila opravljena vsa dejanja, ki
bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila dolga.

24. člen

(odhodki zalog)

(1) Porabljene oziroma prodane zaloge
se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, ki se
ugotovi v skladu z izbrano metodo vrednotenja zalog.

(2) Zavezanec ne sme spreminjati
izbrane metode vrednotenja zalog najmanj pet let.

25. člen

(obresti od presežka posojil)

(1) Kot odhodek se ne priznajo
obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so
prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju
neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali
glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila
presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v
kapitalu zavezanca (v nadaljnjem besedilu: presežek posojil), ugotovljene glede
na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju.

(2) Za posojila delničarja oziroma
družbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi posojila tretjih oseb,
za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, in posojila banke, če so dana v
zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej banki.

(3) Znesek deleža delničarja oziroma
družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot
povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in
rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.

26. člen

(amortizacija)

(1) Amortizacija opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev se kot odhodek prizna
največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega
amortiziranja ter najvišje letne amortizacijske stopnje, ki je določena s tem
zakonom.

(2) Amortizacija se obračunava
posamično.

(3) Sredstva, ki se amortizirajo, ter
pričetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi in računovodski
standardi.

(4) Najvišja letna amortizacijska
stopnja po določbah prvega odstavka tega člena znaša za:

1. gradbene objekte 5%,

2. opremo, vozila, razen za osebne
avtomobile, in mehanizacijo 25%,

3. osebne avtomobile 12,5%,

4. računalnike in računalniško opremo
50%,

5. večletne nasade 10%,

6. osnovno čredo 20%,

7. druga vlaganja 10%,

8. dobro ime 10%.

(5) Ne glede na določbe prvega do
četrtega odstavka tega člena se pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega
doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost
ne presega tolarske vrednosti 500 EUR, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna
odpis celotne nabavne vrednosti.

(6) Amortizacija dokončno amortiziranega
sredstva se ne prizna kot odhodek, tudi če se takšno sredstvo še naprej
uporablja za opravljanje dejavnosti.

(7) Pri prodaji ali drugačni
odtujitvi sredstva pred dokončno obračunano amortizacijo po tem členu se
prihodki in odhodki upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja
ali dvakratnega upoštevanja.

27. člen

(rezervacije pri bankah in zavarovalnicah)

(1) Posebne rezervacije, ki jih mora
oblikovati banka glede posebnih tveganj, se priznajo banki kot odhodek v
obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja
bančništvo.

(2) Zavarovalno tehnične rezervacije,
ki jih mora zavarovalnica obvezno oblikovati v skladu z zakonom, ki ureja
zavarovalništvo, se pri zavarovalnici priznajo kot odhodek v obračunanih
zneskih, vendar največ do višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki ureja
zavarovalništvo.

28. člen

(plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo)

(1) Plače ter nadomestila plače za
čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti
z dela delavcev se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.

(2) Plače ter nadomestila plače za
čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti
z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.

(3) Nagrade vajencem se priznajo kot
odhodek v obračunanem znesku v skladu z zakonom.

(4) Regres za letni dopust, jubilejne
nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračila stroškov v
zvezi z delom, to so stroški prehrane med delom, prevoza na delo in z dela,
terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje ter povračila stroškov na
službenem potovanju, to so:

1. dnevnica,

2. povračilo stroškov prevoza,
vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za
službene namene (kilometrina),

3. povračilo stroškov za prenočišče,

se kot odhodek priznajo do višine, ki
jo določi Vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

(5) Kot odhodek se ne priznajo plače
in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki se izplačajo na podlagi udeležbe
v dobičku.

4. Izguba

29. člen

(izguba in pokrivanje izgube)

(1) Izguba po tem zakonu je presežek
odhodkov nad prihodki, ki so določeni s tem zakonom.

(2) Izgubo v davčnem obdobju lahko
zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih sedmih davčnih
obdobjih, če zakon ne določa drugače.

(3) Pri zmanjšanju davčne osnove na
račun izgub iz preteklih davčnih obdobij, se davčna osnova najprej zmanjša za
izgubo starejšega datuma.

(4) Zmanjšanje davčne osnove zaradi
izgub iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine davčne osnove
davčnega obdobja.

(5) Če se v davčnem obdobju
neposredno ali posredno lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih
deležev ali glasovalnih pravic zavezanca spremeni za več kot 25% glede na
njihovo vrednost ali število na začetku davčnega obdobja ali na koncu
preteklega davčnega obdobja, drugi odstavek tega člena ne velja za izgube, ki
so nastale v tem in v preteklih davčnih obdobjih.

VI. OBDAVČITEV PRI PRENOSU DEJAVNOSTI, ZAMENJAVAH
KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVAH IN DELITVAH

1. Obdavčitev pri prenosu dejavnosti

30. člen

(prenos dejavnosti)

Za prenos dejavnosti po tem členu se
šteje transakcija, s katero družba (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba), ne
da bi prenehala, prenese eno ali več dejavnosti na drugo že ustanovljeno družbo
(v nadaljnjem besedilu: družba prejemnica), v zamenjavo za izdajo ali prenos
vrednostnih papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu družbe prejemnice,
prenosni družbi. Za dejavnost po tem členu se štejejo vsa sredstva in
obveznosti, ki se pripišejo delu družbe, ki z organizacijskega vidika
predstavlja posebno poslovanje.

31. člen

(pravice)

Pri prenosu dejavnosti je:

1. prenosna družba oproščena davka v
zvezi z dobički in izgubami, ki nastanejo pri prenosu sredstev in obveznosti,
ki pripadajo prenešeni dejavnosti ali dejavnostim,

2. družba prejemnica upravičena do:

a) prenosa rezerv in rezervacij, ki
jih je oblikovala prenosna družba in se pripišejo prenešeni dejavnosti ali
dejavnostim, z upoštevanjem davčnih oprostitev in pogojev, ki bi veljali za
prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen;

b) prenosa izgub, ki se pripišejo
prenešeni dejavnosti ali dejavnostim, pod pogoji, ki bi veljali za prenosno
družbo, če prenos ne bi bil izvršen.

32. člen

(pogoji)

(1) Prenosna družba in družba
prejemnica imata pravice iz 31. člena tega zakona, če sta rezidenta Slovenije
in/ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:

1. če sta prenosna družba in družba
prejemnica rezidenta Slovenije, za prenos dejavnosti v Sloveniji ali v državi
članici EU, ki ni Slovenija;

2. če je prenosna družba rezident
države članice EU, ki ni Slovenija, in je družba prejemnica rezident Slovenije,
za prenos dejavnosti, ki se nahaja(jo) v Sloveniji, če po prenosu prenešena
sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube ne pripadajo poslovni
enoti družbe prejemnice izven Slovenije;

3. če je družba prejemnica rezident
države članice EU, ki ni Slovenija, in je prenosna družba rezident Slovenije
ali države članice EU, ki ni Slovenija, pod pogojem, da po prenosu prenešena
sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadajo poslovni enoti
družbe prejemnice v Sloveniji.

(2) Za rezidenta države članice EU,
ki ni Slovenija, se šteje družba:

1. ki ima eno od oblik, za katere se
uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU,
in jih določi minister, pristojen za finance;

2. ki je za namene obdavčitve
rezident države članice EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot
rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, sklenjenega z državo nečlanico; in

3. ki je zavezanec za enega od
davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za
združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance. Za
zavezanca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.

33. člen

(vrednotenje in prevzem pravic in obveznosti)

(1) Prenosna družba iz 31. člena tega
zakona ovrednoti prejete vrednostne papirje družbe prejemnice po tržni ceni na dan
prenosa.

(2) Družba prejemnica iz 31. člena
tega zakona ovrednoti prevzeta sredstva in obveznosti po knjigovodski
vrednosti, ki jo imajo pri prenosni družbi ob prenosu, amortizira prenešena
sredstva tako, kot bi se amortizirala pri prenosni družbi, če prenos ne bi bil
izvršen in prevzame pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s prenešenimi
rezervami in rezervacijami.

34. člen

(posebna ureditev v primeru poslovne enote)

Če je prenosna družba rezident
Slovenije in je družba prejemnica rezident države članice EU, ki ni Slovenija,
se za prenos ene ali več dejavnosti, ki predstavljajo eno ali več poslovnih
enot, ki se nahajajo v državi članici EU, ki ni Slovenija, 31. člen tega zakona
ter 33. člen tega zakona ne uporabljata, prenosna družba pa ima pravico do
odbitka davka, ki je posledica prenosa, ki bi ga ta država članica EU
zaračunala kot posledico tega prenosa, če ne bi bila uveljavljena ureditev
enotnega sistema obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose sredstev
in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU.

35. člen

(dovoljenje)

(1) Prenosni družbi in družbi
prejemnici se upravičenja od 30. do 35. člena tega zakona priznajo na podlagi
dovoljenja davčnega organa, če so izpolnjeni pogoji po teh členih in če
prenosna družba obdrži prejete vrednostne papirje družbe prejemnice za obdobje
najmanj 36 mesecev po prenosu dejavnosti.

(2) Če prenosna družba odsvoji
prejete vrednostne papirje pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena, se
šteje, da pogoj trajanja udeležbe ni izpolnjen, razen če prenosna družba in
družba prejemnica dokažeta, da glavni namen ali eden glavnih namenov prenosa
dejavnosti ni izogibanje davčnim obveznostim.

2. Obdavčitev pri zamenjavi kapitalskih deležev

36. člen

(zamenjava kapitalskih deležev)

(1) Za zamenjavo kapitalskih deležev
se šteje transakcija, s katero pridobi družba (v nadaljnjem besedilu: družba
prevzemnica) vrednostne papirje druge družbe (v nadaljnjem besedilu: prevzeta
družba) v zamenjavo za izdajo ali prenos lastnih vrednostnih papirjev (v
nadaljnjem besedilu: novi vrednostni papirji) družbenikom prevzete družbe, v
zamenjavo za vrednostne papirje, ki jih imajo ti družbeniki v prevzeti družbi
(v nadaljnjem besedilu: prvotni vrednostni papirji), pod pogojem, da ima po
zamenjavi kapitalskih deležev družba prevzemnica najmanj večino glasovalnih
pravic v prevzeti družbi ali najmanj 20% vrednosti kapitala prevzete družbe.
Prevzem, ki ga opravi prevzemna družba preko priznane borze, se šteje kot en
posel, če je izvršen v obdobju šest mesecev. Priznana borza je borza, katere
organizator je polnopravni član svetovnega združenja borz (World Federation of
Exchanges – WFE oziroma Federation Internationale des Bourses de valeurs –
FIBV).

(2) Poleg izdaje ali prenosa
vrednostnih papirjev po prvem odstavku tega člena lahko družba prevzemnica
družbenikom prevzete družbe opravi plačilo v denarju do 10% nominalne vrednosti
oziroma če te vrednosti ni, računovodske vrednosti vrednostnih papirjev.
Plačilo v denarju se lahko v celoti ali delno opravi manjšinskim družbenikom
prevzete družbe, namesto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev, toda največ v
višini 5% nominalne vrednosti oziroma če te vrednosti ni, računovodske
vrednosti vrednostnih papirjev.

37. člen

(upravičenja)

(1) Pri zamenjavi kapitalskih deležev
je družbenik prevzete družbe v zvezi z zamenjavo kapitalskih deležev po 36. do
40. členu tega zakona oproščen davka v zvezi z dobičkom ali izgubo, doseženo z
odsvojitvijo prvotnih vrednostnih papirjev, razen če prejme plačilo v denarju.

(2) Če prejme plačilo v denarju, je
družbenik zavezan za davek glede na plačilo v denarju, pri čemer se doseženi
dobiček ali izguba v sorazmernem delu pripiše gotovinskemu plačilu in tržni
vrednosti novih vrednostnih papirjev.

38. člen

(pogoji)

(1) Družbenik ima pravico iz 37.
člena tega zakona:

1. če sta družba prevzemnica in
prevzeta družba rezidenta Slovenije in/ali rezidenta države članice EU, ki ni
Slovenija; in

2. če je družbenik rezident Slovenije
ali ni rezident Slovenije in je imetnik prvotnih in novih vrednostnih papirjev
preko poslovne enote, ki jo ima v Sloveniji.

1. ki ima eno od oblik, za katere se
uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU,
razen oseb, ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije, in jih določi minister,
pristojen za finance;

2. ki je za davčne namene rezident
države članice EU v skladu s pravom te države članice in se ne šteje za
rezidenta izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, sklenjenega z državo nečlanico; in

39. člen

(vrednotenje)

(1) Družbenik iz 38. člena tega
zakona ovrednoti nove vrednostne papirje po knjigovodski vrednosti, ki so jo
imeli prvotni vrednostni papirji pri njem v času zamenjave.

(2) Družba prevzemnica ovrednoti
prejete vrednostne papirje v prevzeti družbi po njihovi tržni vrednosti na dan
zamenjave.

40. člen

(dovoljenje)

Družbeniku, ki zamenja vrednostne
papirje, se upravičenje po 36. do 40. členu tega zakona prizna na podlagi
dovoljenja, ki ga izda davčni organ, če so izpolnjeni pogoji po 36. do 40.
členu tega zakona.

3. Obdavčitev pri združitvah in delitvah

41. člen

(združitve in delitve)

(1) Za združitev se šteje
transakcija, s katero:

1. ena ali več družb (v nadaljnjem
besedilu: prenosna družba), pri prenehanju brez postopka likvidacije, prenese
vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo obstoječo družbo (v nadaljnjem
besedilu: družba prejemnica), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih
papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice, svojim družbenikom,

2. dve ali več družb (v nadaljnjem
besedilu: prenosna družba), pri prenehanju brez postopka likvidacije, prenesejo
vsa svoja sredstva in obveznosti na družbo, ki jo ustanovijo (v nadaljnjem
besedilu: družba prejemnica), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih
papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice, svojim družbenikom.

(2) Za delitev se šteje transakcija,
s katero:

1. družba (v nadaljnjem besedilu:
prenosna družba), pri prenehanju brez postopka likvidacije, prenese vsa svoja
sredstva in obveznosti na dve ali več obstoječih ali novoustanovljenih družb (v
nadaljnjem besedilu: družbe prejemnice), v zamenjavo za izdajo ali prenos
vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družb prejemnic, svojim
družbenikom, v sorazmernem deležu;

2. družba (v nadaljnjem besedilu:
prenosna družba) prenese eno ali več dejavnosti na družbo, ki jo ustanovi (v
nadaljnjem besedilu: družba prejemnica), v zamenjavo za izdajo ali prenos
vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice, ki jih
pridobi prenosna družba sama ali njeni družbeniki. Kot dejavnost se šteje
celota sredstev in obveznosti, ki se pripišejo delu družbe, ki z
organizacijskega vidika predstavlja posebno poslovanje.

(3) Pri združitvi ali delitvi iz
prvega ali drugega odstavka tega člena lahko družba prejemnica poleg izdaje ali
prenosa vrednostnih papirjev, opravi plačilo v denarju do višine 10% nominalne
vrednosti oziroma če te vrednosti ni, računovodske vrednosti vrednostnih
papirjev. Plačilo v denarju se lahko v celoti ali delno opravi manjšinskim
družbenikom prenosne družbe namesto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev,
toda največ 5% nominalne vrednosti oziroma če te vrednosti ni, računovodske
vrednosti vrednostnih papirjev.

42. člen

(upravičenja)

Pri združitvah in delitvah je:

2. družba prejemnica upravičena:

a) do prenosa rezerv in rezervacij,
ki jih je oblikovala prenosna družba, ob upoštevanju davčnih oprostitev in
pogojev, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bil izvršen;

b) do prenosa izgub prenosne družbe
pod enakimi pogoji, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil
izvršen;

c) do oprostitve davka v zvezi z
dobički ali izgubami, ki jih doseže ob prenehanju udeležbe v kapitalu prenosne
družbe, če ima udeležbo v kapitalu prenosne družbe.

43. člen

(pogoji)

(1) Prenosna družba in družba
prejemnica imata pravice iz 42. člena tega zakona, če sta rezidenta Slovenije
in/ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:

1. če sta prenosna družba in družba
prejemnica rezidenta Slovenije, ne glede na to, ali se dejavnost prenosne
družbe opravlja v Sloveniji ali v državi članici EU, ki ni Slovenija;

2. če je prenosna družba rezident
države članice EU, ki ni Slovenija in je družba prejemnica rezident Slovenije,
pod pogojem, da po združitvi ali delitvi prenešena sredstva, obveznosti,
rezervacije, rezerve in izgube ne pripadajo poslovni enoti družbe prejemnice
izven Slovenije;

3. če je družba prejemnica rezident
države članice EU, ki ni Slovenija in je prenosna družba rezident Slovenije ali
druge države članice EU, ki ni Slovenija, pod pogojem, da po združitvi ali
delitvi prenešena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube
pripadajo poslovni enoti družbe prejemnice v Sloveniji.

1. ki ima eno od oblik, za katere se
uporablja enoten sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU,
razen oseb, ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije, in jih določi minister,
pristojen za finance;

3. ki je zavezanec za enega od
davkov, v zvezi s katerimi se uporablja enoten sistem obdavčenja, ki velja za
združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance. Za
zavezanca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.

44. člen

(vrednotenje in prevzem pravic in obveznosti)

Družba prejemnica:

1. ovrednoti prenešena sredstva in
obveznosti po njihovi knjigovodski vrednosti pri prenosni družbi ob združitvi
ali delitvi;

2. amortizira prenešena poslovna
sredstva tako, kot bi se amortizirala pri prenosni družbi;

3. prevzame pravice in obveznosti
prenosne družbe v zvezi s prenešenimi rezervacijami in rezervami.

45. člen

(posebne določbe)

(1) Če je prenosna družba rezident
Slovenije in je družba prejemnica rezident države članice EU, ki ni Slovenija
in združitev ali delitev vključuje prenos dejavnosti, ki predstavlja poslovno
enoto v državi članici EU, ki ni Slovenija, se ne uporablja 1. točka 42. člena,
 1. in 2. točka 44. člena in 46. člen tega zakona, prenosna družba pa je
upravičena do odbitka davka, ki izvira iz združitve ali delitve, ki bi ga
država članica EU zaračunala zaradi združitve ali delitve, če ne bi bila
uveljavljena ureditev enotnega sistema obdavčenja, ki velja za združitve, delitve,
prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU.

(2) Družbenik prenosne družbe iz 1.
točke 42. člena tega zakona, ki pri združitvi ali delitvi zamenja vrednostne
papirje v prenosni družbi za vrednostne papirje v družbi prejemnici, ni
zavezanec za davek v zvezi z dobičkom ali izgubo, ki nastane ob odsvojitvi
vrednostnih papirjev prenosne družbe, razen če prejme plačilo v denarju, in
sicer:

1. če je družbenik rezident
Slovenije; ali

2. če družbenik ni rezident Slovenije
in je imetnik vrednostnih papirjev v prenosni družbi in družbi prejemnici preko
poslovne enote, ki jo ima v Sloveniji.

(3) Če prejme plačilo v denarju, je
družbenik iz drugega odstavka tega člena zavezan za davek glede na plačilo v
denarju, pri čemer se dobiček ali izguba, ki nastane v zvezi z vrednostnimi
papirji prenosne družbe, v sorazmernem delu pripiše gotovinskemu plačilu in
tržni vrednosti vrednostnih papirjev družbe prejemnice. Družbenik ovrednoti
prejete vrednostne papirje družbe prejemnice po knjigovodski vrednosti
vrednostnih papirjev prenosne družbe v času združitve ali delitve.

46. člen

(uporaba določb 41. do 47. člena tega zakona)

Določbe 41. do 47. člena tega zakona,
ki se uporabljajo za prenosno družbo ali družbo prejemnico, se smiselno uporabljajo
tudi za dve ali več prenosnih družb oziroma dve ali več družb prejemnic.

47. člen

(dovoljenje)

Prenosni družbi, družbi prejemnici in
družbeniku prenosne družbe se upravičenja po 41. do 47. členu tega zakona
priznajo na podlagi dovoljenja, ki ga izda davčni organ, če so izpolnjeni
pogoji po 41. do 47. členu tega zakona.

4. Skupna določba

48. člen

(uporaba določb 30. do 47. člena tega zakona)

Za obdavčitev pri prenosu dejavnosti,
obdavčitev pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitev pri združitvah in
delitvah po 30. do 47. členu tega zakona, se določbe o prenosih vrednostnih
papirjev, ki predstavljajo delež v kapitalu, uporabljajo tudi za družbe, kot na
primer družbe z omejeno odgovornostjo, pri katerih kapitala ne predstavljajo
vrednostni papirji.

VII. DAVČNE OLAJŠAVE

49. člen

(olajšava za vlaganja, vključno z vlaganji v raziskave
in razvoj)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove v višini 10% investiranega zneska v opremo, razen v
osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez
računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v
višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena
dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2) Zavezanec lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove v višini 20% zneska, ki predstavlja vlaganja v
raziskave in razvoj v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove.
Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v:

– notranje raziskovalno-razvojne
dejavnosti zavezanca,

– nakup raziskovalno-razvojnih storitev
(ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge
javne ali zasebne raziskovalne organizacije).

Ne glede na določbo prvega stavka
tega odstavka lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 30%
zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom,
če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto
domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15%, in v višini 40%
zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom,
če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto
domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države za več kot 15%, vendar
največ v višini davčne osnove (v nadaljnjem besedilu: regijska olajšava). Vlada
Republike Slovenije z uredbo določi shemo za izvajanje regijske olajšave. Pri
ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v
skladu s tem odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v
skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri razmerjih s
povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o
določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami. Vlaganja v
raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v poslovnem
načrtu ali posebnem razvojnem projektu/programu.

(3) V primeru finančnega najema lahko
uveljavlja zmanjšanje davčne osnove po prvem in drugem odstavku tega člena
zavezanec, ki opredmeteno osnovno sredstvo pridobi na podlagi finančnega
najema.

(4) Če zavezanec proda oziroma odtuji
ali prenese izven Slovenije opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno
dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po prvem in drugem
odstavku tega člena, prej kot v treh letih po letu, za katerega je izkoristil
davčno olajšavo po prvem in drugem odstavku tega člena, mora za znesek
izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje
oziroma odtujitve ali prenosa sredstva. Za odtujitev sredstva po tem členu se
šteje tudi prenehanje zavezanca, pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo
pa začetek stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije. Za odtujitev
sredstva se ne šteje, če gre za prenos dejavnosti, zamenjavo kapitalskih
deležev, združitve in delitve v skladu s 30. do 48. členom tega zakona.

(5) V primeru finančnega najema se
določba četrtega odstavka tega člena uporablja tudi, če najemojemalec izgubi
pravico uporabe opredmetenega osnovnega sredstva.

(6) Zavezanec lahko za neizkoriščen
del davčne olajšave po tem členu v davčnem obdobju zmanjšuje davčno osnovo v
naslednjih petih davčnih obdobjih. V tem primeru se za tek roka treh let iz
četrtega odstavka tega člena šteje, da je olajšavo izkoristil v obdobju, ko je
ni izkoristil ali jo je delno izkoristil, ker ni imel ali ni imel dovolj davčne
osnove.

(7) Pri zmanjšanju davčne osnove na
račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij se
davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave starejšega
datuma.

(8) Zmanjšanje davčne osnove zaradi
neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno
največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

50. člen

(olajšava za zaposlovanje)

(1) Zavezanec, ki v davčnem obdobju
za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli pripravnika ali drugega
delavca, ki prvič sklene delovno razmerje, ali delavca, ki je bil pred
sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi najmanj 12 mesecev prijavljen pri Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove
v višini 30% plače tega delavca, in sicer največ za prvih 12 mesecev zaposlitve
teh oseb, vendar največ v višini davčne osnove.

(2) Zavezanec, gospodarska družba, ki
v davčnem obdobju za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli osebo, ki ima
doktorat znanosti in pred tem ni bila zaposlena v gospodarski družbi, lahko
uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 30% plače te osebe, in sicer
največ za prvih 12 mesecev zaposlitve teh oseb, vendar največ v višini davčne
osnove. Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo po prvem odstavku
tega člena.

(3) Če zavezanec odpove pogodbo o
zaposlitvi osebi iz prvega odstavka, razen če ta sama odpove pogodbo o
zaposlitvi, prej kot v dveh letih od zaposlitve te osebe, mora za znesek izkoriščene
olajšave po prvem odstavku povečati davčno osnovo, in sicer v davčnem obdobju,
v katerem je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana. Če se pogodba o zaposlitvi
osebe iz drugega odstavka tega člena odpove ali preneha veljati s sporazumno
razveljavitvijo prej kot v dveh letih od zaposlitve te osebe, mora zavezanec za
znesek izkoriščene olajšave po drugem odstavku tega člena povečati davčno
osnovo, in sicer v davčnem obdobju, v katerem je bila pogodba o zaposlitvi
odpovedana oziroma razveljavljena.

(4) Zavezanec, ki zaposluje invalida,
po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov,
lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50% plač te osebe, vendar
največ v višini davčne osnove, zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s 100%
telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini 70% plač te osebe, vendar največ v
višini davčne osnove. Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo po
prvem in drugem odstavku tega člena.

(5) Zavezanec, ki zaposluje invalide
iz četrtega odstavka tega člena nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni
posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po
zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70% plač za te osebe, vendar
največ v višini davčne osnove. Za namene tega odstavka se osebe iz tega
odstavka vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer se
najprej vštevajo tiste osebe s starejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo po prvem, drugem in četrtem
odstavku tega člena.

51. člen

(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje)

Zavezanec – delodajalec, ki financira
pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.
20/04-uradno prečiščeno besedilo), lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za
premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v
celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev, izvajalcu pokojninskega
načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki
je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo
prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za leto, v katerem
so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca –
zavarovanca in ne več kot 549.400 tolarjev letno, vendar največ do višine
davčne osnove davčnega obdobja. Glede valorizacije premije in načina objave
valoriziranih zneskov premije, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
dohodnino.

52. člen

(olajšava za donacije)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za
humanitarne, invalidske, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, športne,
kulturne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za takšna izplačila
rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje
navedenih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega
obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(2) Zavezanec lahko uveljavlja tudi
zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi političnim
strankam in reprezentativnim sindikatom, vendar največ do zneska, ki je enak
trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu, vendar največ
do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(3) Za znesek, ki ustreza 0,3%
obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz prvega odstavka tega člena
in za znesek, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri
zavezancu iz drugega odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v
celotnem davčnem obdobju.

VIII. DAVČNA STOPNJA

53. člen

(splošna stopnja)

Davek se plačuje po stopnji 25% od
davčne osnove.

54. člen

(posebna stopnja)

(1) Investicijski skladi, obdavčeni
po tem zakonu, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske sklade in
družbe za upravljanje, plačujejo davek v davčnem obdobju po stopnji 0% od
davčne osnove, če do 30. novembra tega obdobja razdelijo najmanj 90% poslovnega
dobička prejšnjega davčnega obdobja.

(2) Pokojninski skladi, obdavčeni po
tem zakonu, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, plačujejo davek po stopnji 0% od davčne osnove.

(3) Zavarovalnice, ki lahko izvajajo
pokojninski načrt v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, plačujejo od dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta davek po
stopnji 0% od davčne osnove, če sestavijo ločen davčni obračun samo za ta
pokojninski načrt.

IX. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA IZ
VIROV IZVEN SLOVENIJE

55. člen

(odbitek tujega davka)

Rezident lahko od obveznosti za
plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek,
ki je enak davku, ki ustreza davku po tem zakonu, ki ga je plačal od dohodkov
iz virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji davek) na dohodek iz
virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dohodek), ki je vključen v
njegovo davčno osnovo.

56. člen

(omejitev odbitka tujega davka)

(1) Odbitek iz 55. člena tega zakona
ne sme preseči nižjega od:

1. zneska tujega davka na tuji
dohodek, ki je bil končen in dejansko plačan; ali

2. zneska davka, ki bi ga bilo treba
plačati po tem zakonu za tuje dohodke, če odbitek ne bi bil možen.

(2) Če ima Slovenija sklenjeno
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo,
se za končen tuji davek na dohodke iz te države šteje znesek tujega davka,
izračunan po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi.

(3) Zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se računata po posameznih državah, v katerih imajo tuji
dohodki svoj vir, in sicer za vsako državo posebej.

57. člen

(dokazila v zvezi z odbitkom)

(1) Zavezanec, ki uveljavlja odbitek
po 55. členu tega zakona, zagotavlja dokazila, ki vsebujejo podatke glede
davčne obveznosti izven Slovenije, o znesku davka od tujih dohodkov, osnovi za
plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan.

(2) Način predložitve dokazil in
njihova vsebina sta določena z zakonom, ki ureja davčni postopek.

58. člen

(sprememba odbitka)

Če se zaradi sprememb, zlasti vračil
tujega davka, spremeni odbitek, mora zavezanec v obdobju, ko je do spremembe
prišlo, povečati davek in sicer za znesek, enak razliki med priznanim odbitkom
in odbitkom, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala.

59. člen

(prenašanje presežka odbitka)

Če je znesek iz 1. točke prvega
odstavka 56. člena tega zakona višji od zneska iz 2. točke prvega odstavka
istega člena (presežek odbitka), se razlika ne more prenašati med državami ali
uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih obdobjih.

60. člen

(nižji odbitek)

(1) Če je znesek davka po tem zakonu
nižji od vsakega posameznega zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona, je najvišji možen odbitek odbitek v višini zneska davka.

(2) Odbitek, ki presega znesek davka,
se ne prenaša v naslednja ali pretekla davčna obdobja.

X. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKA

1. Obveznost plačevanja davka

61. člen

(obveznost obračunavanja in plačevanja davka)

(1) Zavezanec sam izračuna in plača
davek.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega
člena Banka Slovenije ne izračuna in ne plača davka.

62. člen

(obveznost akontacij davka)

(1) Od dohodkov zavezanca, določenih
s tem zakonom, se med davčnim obdobjem plačuje akontacija davka, če ni s tem
zakonom ali zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače določeno.

(2) Akontacija davka se določi, izračuna
in plača v rokih in na način, določen s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja
davčni postopek.

(3) Za plačano akontacijo davka se
rezidentu in nerezidentu od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem aktivnosti v
poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, zmanjša obveznost za
plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje na način, določen
s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni postopek.

2. Obdavčenje v skupini

63. člen

(obdavčenje skupine)

(1) Davčna obveznost se lahko ugotovi
na podlagi obdavčenja skupine.

(2) Pri obdavčenju skupine se dobiček
in izguba davčnega obdobja, za katerega se ugotavlja davčna obveznost,
ugotovljena v skladu s tem zakonom v posamičnih davčnih obračunih članov
skupine, seštejeta.

64. člen

(skupina)

(1) Skupino po tem zakonu oblikujeta
dva zavezanca, ki:

1. sta oba rezidenta Slovenije; in

2. če enemu (v nadaljnjem besedilu:
glavni zavezanec) pripadajo neposredno vsi deleži v kapitalu drugega zavezanca
(v nadaljnjem besedilu: podrejeni zavezanec).

(2) Zavezanci, za katere velja
oprostitev po 9. členu tega zakona, ne morejo biti člani skupine.

65. člen

(pogoji za obdavčenje v skupini)

Skupina se oblikuje najmanj za
obdobje treh let, če:

1. oba člana skupine sestavljata
računovodske izkaze in letno poročilo za poslovno obdobje, ki je enako davčnemu
obdobju; in

2. če imata člana skupine za obdobje
najmanj 36 mesecev med seboj sklenjeno podjetniško pogodbo v skladu z zakonom,
ki ureja gospodarske družbe, po kateri mora podrejeni zavezanec prenesti ves svoj
dobiček glavnemu zavezancu, glavni zavezanec pa mora pokrivati izgubo
podrejenega zavezanca.

66. člen

(začetek in prenehanje obdavčenja v skupini)

(1) Obdavčenje v skupini se prične
izvajati z začetkom davčnega obdobja po letu, v katerem je bilo izdano
dovoljenje za obdavčenje v skupini. Dovoljenje z učinkom za nazaj ni dopustno.

(2) Obdavčenje v skupini preneha:

1. s potekom obdobja, za katero je
bilo izdano dovoljenje, če skupina ne zaprosi za dovoljenje za nadaljnje
obdobje ali če zaprosi in ji dovoljenje za obdavčenje v skupini za naslednje
obdobje ni izdano; ali

2. če člani skupine ne izpolnjujejo
več pogojev po tem zakonu za obdavčenje v skupini; ali

3. pri združitvi glavnega in
podrejenega zavezanca ali pri združitvah kateregakoli člana skupine s tretjo
osebo; ali

4. če se nad glavnim oziroma
podrejenim zavezancem začne postopek likvidacije ali stečaja; ali

5. če se pogodba iz 2. točke 65.
člena tega zakona ne uresničuje.

(3) V primerih iz 2., 3., 4. in 5. točke drugega odstavka tega člena se davčna obveznost, ugotovljena v skupinskem davčnem
obračunu, odpravi in se uveljavi posamična obveznost članov skupine, kot da
skupinskega obdavčenja ne bi bilo.

67. člen

(izgube pri obdavčenju v skupini)

(1) Izgub članov skupine, ki so
vključene v obdavčenje v skupini, ni mogoče pokrivati na drug način.

(2) Na začetku obdavčenja v skupini
se vsaka izguba članov skupine, ugotovljena v skladu s tem zakonom, ki še ni
bila pokrita, zmanjša na nič (0).

XI. OBDAVČITEV DOHODKOV Z VIROM V SLOVENIJI

68. člen

(davčni odtegljaj)

(1) Davek se izračuna, odtegne in
plača po stopnji 25% od dohodkov rezidentov in nerezidentov – razen dividend in
podobnih dohodkov, razdeljenih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v
Sloveniji – ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:

1. dividend in podobnih dohodkov iz
72. člena tega zakona;

2. obresti, razen obresti:

a) od kreditov, ki jih najema, in
vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Slovenija;

b) iz najetih kreditov in izdanih
dolžniških vrednostnih papirjev s strani pooblaščene institucije v skladu z
zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov,
za katera po navedenem zakonu daje poroštvo Slovenija;

c) od kreditov, ki jih najemajo banke
od drugih bank;

3. plačil za uporabo ali pravico do
uporabe avtorskih pravic, patentov, licenc, zaščitnih znakov in drugih
premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov;

4. plačil za zakup;

5. plačil za storitve nastopajočih
izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi.

(2) Davek se ne izračuna, odtegne in
plača od dohodkov iz prvega odstavka tega člena plačanih:

1. Sloveniji ali samoupravni lokalni
skupnosti v Sloveniji;

2. Banki Slovenije;

3. zavezancu rezidentu, ki
izplačevalcu sporoči svojo davčno številko;

4. zavezancu nerezidentu, ki je zavezan
za davek od dohodkov, ki jih dosega z aktivnostmi v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če
gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.

(3) (prenehal veljati z ZDavP-1)

69. člen

(obdavčenje, ki velja za matične družbe in odvisne
družbe iz različnih držav članic EU)

(1) Davka se ne odtegne od plačil
dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ki se razdelijo osebam, ki imajo eno
od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične
družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister,
pristojen za finance, če:

1. ima prejemnik najmanj 20%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnem
kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiček;

2. traja najnižja udeležba iz 1.
točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; in je

3. prejemnik:

a) oseba, ki ima eno od oblik, za
katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in
odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen
za finance;

b) za davčne namene rezident v državi
članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident izven EU v
skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene
z državo nečlanico; in

c) je zavezanec za enega od davkov, v
zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične
družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister,
pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka
oproščena ali ima možnost izbire.

(2) Dividenda, ki je izplačana osebi,
ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev po 2. točki prvega odstavka tega člena,
sicer pa izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, se lahko izplača brez
odtegljaja davka, če izplačevalec dividende ali posrednik, za zavarovanje
izpolnitve morebitne davčne obveznosti, izroči ustrezno bančno garancijo
pristojnemu davčnemu organu. Znesek bančne garancije je znesek davka, izračunan
od osnove, ki je enaka znesku dividende, izračunane na podlagi preračunane
stopnje.

(3) Pristojni davčni organ lahko
unovči garancijo, če prejemnik dividende ni razpolagal 24 mesecev z najnižjo
udeležbo iz 1. točke prvega odstavka tega člena. Garancija poteče s potekom 24
mesecev razpolaganja z najnižjo udeležbo.

(4) Za ustrezno bančno garancijo se
šteje bančna garancija banke s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU, s
katero se banka nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv pristojnega davčnega
organa ter brez ugovorov, na poseben račun davčnega organa izplačala vsoto iz
drugega odstavka tega člena, z rokom veljavnosti do dneva izpolnitve pogoja
glede časa trajanja udeležbe v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena.

70. člen

(obdavčenje, ki velja v zvezi s plačili obresti in
plačili uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav
članic EU)

(1) Davka se ne odtegne od plačil
obresti in plačil za uporabo premoženjskih pravic družbam, ki imajo eno od
oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili
obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, če, v
času plačila:

1. so obresti in plačila uporabe
premoženjskih pravic izplačane upravičenemu lastniku, ki je družba države
članice EU, ki ni Slovenija, ali poslovna enota družbe države članice EU, ki se
nahaja v drugi državi članici EU;

2. sta plačnik in upravičeni lastnik
povezana tako, da:

a) je plačnik neposredno najmanj 25%
udeležen v kapitalu upravičenega lastnika, ali

b) je upravičeni lastnik neposredno
najmanj 25% udeležen v kapitalu plačnika;

c) je ista družba neposredno najmanj
25% udeležena v kapitalu plačnika in upravičenega lastnika,

pri tem pa gre za udeležbo med
družbami iz držav članic EU;

3. traja najnižja udeležba iz 2.
točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; in je

4. plačnik ali upravičeni lastnik:

a) družba, ki ima eno od oblik, za
katere se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili
uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav
članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance;

b) za davčne namene rezident v državi
članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu
z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z
državo nečlanico EU; in

c) je zavezanec za enega od davkov, v
zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili
obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer
se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena, ali za davek, ki je
istoveten ali bistveno podoben in je dodatno uveden ali nadomesti obstoječi
davek.

(2) Določba prvega odstavka tega
člena se uporablja samo za znesek obresti po drugem odstavku 15. člena tega
zakona in znesek plačil uporabe premoženjskih pravic po drugem odstavku 12.
člena tega zakona.

(3) Poslovna enota se šteje za
plačnika obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic po tem členu, če so te
obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic zanjo odhodek po tem zakonu.

(4) Upravičeni lastnik obresti in
plačil uporabe premoženjskih pravic iz prvega odstavka tega člena je družba
države članice EU, ki ni Slovenija, ki je prejemnik teh obresti in plačil
uporabe premoženjskih pravic v svojo korist. Ne šteje se za upravičenega
lastnika posrednik za drugo osebo, kot predstavnik, pooblaščenec ali pooblaščen
podpisnik (zastopnik).

(5) Poslovna enota se šteje za
upravičenega lastnika obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, če:

a) je terjatev, pravica ali uporaba
informacije, v zvezi s katerimi nastanejo obresti ali plačila uporabe
premoženjskih pravic, dejansko povezana s to poslovno enoto; in

b) obresti ali plačila uporabe
premoženjskih pravic predstavljajo dohodek, za katerega je ta poslovna enota v
državi članici EU, v kateri se nahaja, zavezanec za enega od davkov, v zvezi s
katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in
plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih
držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za
zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena, ali za davek, ki je istoveten
ali bistveno podoben in je dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek.

(6) Kadar se poslovna enota družbe
države članice EU šteje za plačnika ali upravičenega lastnika za obresti in
plačila uporabe premoženjskih pravic, se noben drug del te družbe ne šteje kot
plačnik ali upravičeni lastnik za te obresti in ta plačila uporabe
premoženjskih pravic za namene tega člena.

(7) Določbe tega člena se ne
uporabljajo za plačila obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic poslovne
enote ali poslovni enoti družbe države članice EU, ki se nahaja v tretji
državi, in prek nje v celoti ali delno potekajo posli družbe.

(8) Za namene tega člena vključujejo
obresti dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s
hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem
dobičku, in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz
obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim
vrednostnim papirjem, obveznicam ali zadolžnicam. Kazni zaradi zamude pri
plačilu se za namene tega člena ne štejejo za obresti.

(9) Za namene tega člena vključujejo
plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo
ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško
ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo,
kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule
ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih
izkušnjah.

(10) Upravičenje po tem členu se
prizna na podlagi dovoljenja davčnega organa, če so izpolnjeni pogoji iz tega
člena. Dovoljenje se izda na podlagi vloge. Vloga ter postopek glede vloge in
izdaje dovoljenja je urejen z zakonom, ki ureja davčni postopek.

71. člen

(uporaba določb 70. člena tega zakona)

Določbe 70. člena tega zakona se ne
uporabljajo, če gre za:

1. plačila, ki imajo naravo delitve
dobička ali vračila kapitala,

2. obresti iz kreditov, ki vsebujejo
pravico udeležbe na dolžnikovem dobičku,

3. obresti iz kreditov, ki
kreditodajalcu dajejo pravico zamenjave njegove pravice do obresti v pravico do
udeležbe v dobičku,

4. plačila iz kreditov, ki ne
vsebujejo določb za vračilo glavnice ali vračilo glavnice zapade po 50 letih po
nastanku.

72. člen

(dividende in dohodki, podobni dividendam)

Za namene tega zakona vključujejo
dividende in dohodki, podobni dividendam:

1. dobiček ali presežek, ki se
razdeli družbenikom ali članom izplačevalca, v zvezi z udeležbo v izplačevalcu
ali druga razdelitev družbenikom ali članom izplačevalca, v zvezi z udeležbo v
izplačevalcu;

2. dobiček, ki se razdeli v zvezi z
vrednostnimi papirji in krediti, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku
izplačevalca;

3. obresti, plačane v zvezi z
zamenljivimi obveznicami;

4. dobiček ali rezerve izplačevalca,
ki se delijo v zvezi z udeležbo v izplačevalcu ob prenehanju ali ob izključitvi
ali izstopu delničarja, družbenika ali člana iz izplačevalca;

5. povečanje osnovnega kapitala
izplačevalca, ki se je povečal iz rezerv, oblikovanih iz dobička, ali dobička
ali prevrednotovalnega popravka teh dveh kategorij;

6. zmanjšanje osnovnega kapitala
izplačevalca, če ima izplačevalec dobiček ali presežek, ki ni bil razdeljen;

7. izplačana vrednost delnic ali
deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih
delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne
delnice preko borze, zmanjšana za nominalno vrednost delnic;

8. dobiček, prenešen na podlagi
podjetniške pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

73. člen

(vštevanje davčnega odtegljaja v davčno osnovo)

(1) Rezident, ki prejme dohodek, od
katerega se odtegne davek v skladu z določbami tega poglavja, všteje dohodek v
svojo davčno osnovo pred zmanjšanjem za odtegnjen davek.

(2) Nerezident, ki prejme dohodek, od
katerega se odtegne davek po določbah tega poglavja v zvezi z aktivnostjo, ki
jo opravlja v poslovni enoti v Sloveniji ali preko poslovne enote v Sloveniji,
všteje dohodek v svojo davčno osnovo pred zmanjšanjem za odtegnjen davek.

(3) Za plačan znesek odtegnjenega
davka se zmanjša obveznost zavezanca iz prvega in drugega odstavka tega člena
za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje na način,
določen s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni postopek.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1
(Uradni list RS, št. 40/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

XII. PREHODNE DOLOČBE

74. člen

(uporaba določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb
v zvezi z olajšavami)

Zavezanec, kateremu so pred dnem
začetka uporabe tega zakona začeli teči roki po 39., 40., 41. in 42. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno prečiščeno
besedilo), se glede teh rokov obravnava po dosedanjih predpisih.

75. člen

(uporaba določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb
v zvezi z olajšavo za zaposlovanje)

Zavezanec, ki ima na dan začetka
uporabe tega zakona, pravico do zniževanja davčne osnove po prvem odstavku 42.
člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 –
uradno prečiščeno besedilo), jo lahko znižuje do poteka obdobja 12 mesecev po
42. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 –
uradno prečiščeno besedilo).

76. člen

(obračunavanje zalog)

(1) Zavezancu se v dobo iz drugega
odstavka 24. člena tega Zakona všteva tudi čas obračunavanja zalog pred dnem
začetka uporabe tega zakona po 14. členu zakona o davku od dobička pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo), in sicer od zadnje
spremembe izbrane metode.

(2) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena, zavezanec, ki obračunava zaloge po 14. členu Zakona o
davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno
besedilo), lahko z dnem začetka uporabe tega zakona izbere drugo metodo
obračunavanja zalog, pri tem pa mora prikazati vrednostni učinek sprememb.

77. člen

(sprememba amortizacijskih stopenj)

Zavezancu, ki je pričel z
amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev pred dnem začetka uporabe tega zakona, se kot odhodek prizna
amortizacija teh opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev do dokončne amortizacije v višini v skladu s 15., 16. in 17. členom Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno
prečiščeno besedilo).

78. člen

(uporaba 25. člena tega zakona)

(1) Za obresti iz 25. člena tega
zakona, ki se ne priznajo kot odhodek, se štejejo obresti na posojila, nastala
po dnevu začetka uporabe tega zakona.

(2) Ne glede na določbo 25. člena
tega zakona, se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, razen pri
posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od družbenika, ki ima
kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic
ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v
davčnem obdobju ta posojila presegajo

1. v prvem, drugem in tretjem letu po
dnevu začetka uporabe zakona osemkratnik,

2. v četrtem, petem in šestem letu
šestkratnik,

3. v sedmem letu pa petkratnik

zneska deleža tega družbenika v
kapitalu zavezanca, ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka
posojil v davčnem obdobju.

79. člen

(uporaba določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb
pri obdavčitvi pri prenosu dejavnosti, obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih
deležev in obdavčitvi pri združitvah in delitvah)

(1) Pri obdavčitvi pri prenosu
dejavnosti, obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi pri
združitvah in delitvah po 30. do 48. členu tega zakona, se prenos dejavnosti,
zamenjava kapitalskih deležev in združitve in delitve ne štejejo za dogodke, ki
po 40., 41. in 42. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) povzročijo, da mora zavezanec v
letu takšnega dogodka povečati davčno osnovo za izkoriščeno olajšavo po 39. do
42. členu zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 –
uradno prečiščeno besedilo). Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi
veljali, če ne bi prišlo do prenosa dejavnosti, zamenjave kapitalskih deležev
in združitve in delitve.

(2) Določbe Zakona o davku od dobička
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo), ki
zapadejo pod prehodno ureditev, se pri obdavčitvi pri prenosu dejavnosti,
obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi pri združitvah in
delitvah po 30. do 48. členu tega zakona upoštevajo, kot bi veljalo, če ne bi
prišlo do prenosa dejavnosti, zamenjave kapitalskih deležev in združitve in
delitve.

80. člen

(uporaba 49. člena tega zakona)

(1) Ne glede na določbo prvega
odstavka 49. člena tega zakona, lahko zavezanec za leto 2005 uveljavlja
znižanje davčne osnove v višini 20% investiranega zneska v opredmetena osnovna
sredstva, razen v osebna motorna vozila, in neopredmetena dolgoročna sredstva,
vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opredmetena
osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji, in dodatno
zmanjšanje davčne osnove v višini 20% investiranega zneska v opremo, razen v
osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez
računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v
višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena
dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2) Sedmi odstavek 49. člena tega
zakona se ne uporablja za priznavanje davčne olajšave po prvem odstavku tega
člena.

81. člen

(uporaba 200. člena Zakona o davčnem postopku)

Zavezanci, ki ugotavljajo davek na
podlagi skupinskega davčnega obračuna v skladu z 200. členom Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odl. US, 82/98, 91/98,
108/99, 37/01 – odl. US, 97/01 in 105/03 – odl. US) in je bila odobritev
davčnega organa dana pred dnem začetka uporabe tega zakona lahko:

a) ugotavljajo davek v skladu s 200.
členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97,
35/98, 76/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01, 97/01, 52/02 in 33/03) do
poteka dobe iz petega odstavka navedenega člena, ali

b) ugotavljajo davčno obveznost v
skladu s 63. do 67. členom tega zakona, pri tem pa se sprememba načina
ugotavljanja ne šteje za opredelitev za posamično obdavčenje in člani ne
ravnajo po šestem odstavku 200. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list
RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 76/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01,
97/01, 52/02 in 33/03).

82. člen

(uporaba 23. člena Zakona o davku od dobička pravnih
oseb)

Določbe drugega odstavka 16. člena
tega zakona se uporabljajo tudi za rezervacije po 23. členu Zakona o davku od
dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo),
oblikovane pred dnem začetka uporabe tega zakona.

83. člen

(pretekle izgube)

(1) Določbe petega odstavka 29. člena
tega zakona se ne uporabljajo za izgube iz davčnih obdobij pred davčnim
obdobjem, za katerega se že uporablja ta zakon.

(2) Izgube iz davčnih obdobij pred
dnem začetka uporabe tega zakona se lahko pokrivajo v skladu s 34. do 36.
členom Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 –
uradno prečiščeno besedilo).

84. člen – upoštevana ZDDPO-1A in ZDDPO-1B

(uporaba 68. člena tega zakona)

(1) Določbe 68. člena tega zakona se
ne uporabljajo za plačila iz 2. do 5. točke prvega odstavka 68. člena tega
zakona, ki so obračunana za obdobja pred 1. januarjem 2005.

85. člen

(uporaba 65.c člena Zakona o davku od dobička pravnih
oseb)

Določba 65.c člena Zakona o davku od
dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo),
ki določa, da se davčna osnova zmanjšuje za obračunane obresti od dolgoročnih
in kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995 izdale
Slovenija, občine ali javna podjetja, ki so jih ustanovile Slovenija oziroma
občine, vendar največ do višine davčne osnove, se uporablja tudi po dnevu
začetka uporabe tega zakona.

86. člen

(prehod na izbrano davčno obdobje)

(1) Pri prehodu na davčno obdobje, ki
se razlikuje od koledarskega leta, so obdavčeni dohodki zavezanca v davčnem
obdobju, ki je obdobje od konca koledarskega leta do začetka naslednjega
davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, kot bi šlo za celotno
davčno obdobje.

(2) Pri prehodu na davčno obdobje, ki
se ne razlikuje od koledarskega leta, so obdavčeni dohodki zavezanca v davčnem
obdobju, ki je obdobje od konca davčnega obdobja, ki se razlikuje od
koledarskega leta, do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se ne razlikuje
od koledarskega leta, kot bi šlo za celotno davčno obdobje.

(3) Na način, kot je določeno v prvem
in drugem odstavku tega člena, so obdavčeni tudi dohodki zavezanca v obdobju
pri prehodu iz enega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, na
drugo davčno obdobje, ki se tudi razlikuje od koledarskega leta.

87. člen

(uporaba določb 5. člena Zakona o davku od dobička
pravnih oseb v zvezi s stalno poslovno enoto)

Gradbišče ali kraj, kjer se
opravljajo gradbena oziroma montažna dela, če je gradbišče bilo oblikovano
oziroma so se dela začela opravljati pred dnevom začetka uporabe tega zakona,
se šteje za poslovno enoto nerezidenta, če aktivnosti trajajo dlje od obdobja
določenega v 5. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo).

XIII. KONČNI DOLOČBI

88. člen – upoštevan ZDDPO-1A

(prenehanje veljavnosti)

(1) Zakon o davku od dobička pravnih
oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) in predpisi,
izdani na njegovi podlagi, prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega zakona,
uporabljajo pa se do 31. decembra 2004. Od 1. maja 2004 do 31. decembra 2004 pa
se uporabljajo, če niso v nasprotju z določbami členov, naštetih v 89. členu
tega zakona. Prvi odstavek 23. člena, kolikor se nanaša na zavarovalno tehnične
rezervacije pri zavarovalnicah, in prvi odstavek 43. člena se ne uporabljata za
leto 2004.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Zakon o obdavčitvi tujih oseb (Uradni list SRS, št. 3/73,
15/83, 39/85, 16/86, 22/86 – popr.).

(3) 3. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 21/02) preneha
veljati z dnem začetka uporabe tega zakona. Ne glede na določbe tega zakona o
rezervacijah, pa se 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 21/02) tudi po dnevu začetka uporabe tega
zakona, uporablja za rezervacije, oblikovane pred dnem začetka uporabe tega
zakona.

89. člen – upoštevan ZDDPO-1A

(začetek veljavnosti in uporabe)

(1) Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1.
januarja 2005 dalje, razen določb 18., 30. do 48., 51., 68., kolikor se nanaša
na plačila iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona, ter 69. do 71.
člen tega zakona, ki se uporabljajo od 1. maja 2004 dalje in razen določb
drugega odstavka 27. člena, ki se uporablja že za obračun (davka od dobička
pravnih oseb) za leto 2004.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega
člena, se 68. člen tega zakona, kolikor se nanaša na plačila dividend iz 32.
člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 –
uradno prečiščeno besedilo) za prenos v tujino, uporablja tako, da se za ta
plačila do 31. decembra 2004 davek odtegne, obračuna in plača po stopnji 15%.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1A (Uradni list RS, št. 139/04) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo:

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

7. člen

Ne glede na določbe 1. in 3. člena tega zakona, v 1. točki prvega odstavka 18. člena in v 2. točki prvega odstavka 69.
člena zakona od 1. januarja 2007 dalje velja stopnja »15%« in od 1. januarja
2009 dalje stopnja 10%.

8. člen

Ta zakon začne veljati 1. januarja
2005.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1B (Uradni list RS, št. 108/05) vsebuje naslednje
prehodne in končni določbi:

PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI

14. člen

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove
oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov se zneski, ki pomenijo razlike
(primeroma zaradi odprave, vrednotenja sredstev in obveznosti) zaradi
spremenjenega načina sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih,
določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma drugim zakonom, ki
določa prehod na spremenjen način sestavljanja računovodskih poročil, vključijo
v davčno osnovo, razen zneskov, ki pomenijo razlike, ki se pri teh prehodih
izkazujejo na prevrednotovalnem popravku kapitala. Zneski iz prvega stavka tega
odstavka se vključijo v davčno osnovo, tudi če se ne preračunavajo za druge
namene.

(2) Zavezanec lahko zneske iz prvega
odstavka tega člena vključuje v davčno osnovo v treh davčnih obdobjih, in sicer
v prvem letu najmanj eno tretjino.

(3) Pri vključevanju v davčno osnovo
po tem členu se prihodki in odhodki upoštevajo na način, da ne pride do
njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.

15. člen

Ne glede na 9. člen tega zakona velja
v prvem odstavku 36. člena od 1. januarja 2007 dalje stopnja “15%” in od 1.
januarja 2009 dalje stopnja “10%”.

16. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 49.
člena zakona lahko zavezanec za leti 2006 in 2007 uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20% investiranega zneska v opremo, razen v osebna motorna vozila
ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in
neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre
za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2) Ne glede na določbo prvega
odstavka 54. člena zakona investicijski skladi, obdavčeni po tem zakonu, ki so
ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
plačujejo davek v davčnem obdobju 2007 po stopnji 0% od davčne osnove, če do
30. novembra 2009 razdelijo najmanj 20% poslovnega dobička iz davčnega obdobja
2006. V davčnih obdobjih od 2008 do 2011 pa plačujejo davek po stopnji 0% od
davčne osnove, če do 30. novembra teh obdobij razdelijo najmanj 35% poslovnega
dobička prejšnjega davčnega obdobja vsakega od teh davčnih obdobij.

17. člen

(1) Določba 3. člena tega zakona se
uporablja tudi za zavezance, ki so v letu 2005 izbrali, da se njihovo davčno
obdobje razlikuje od koledarskega leta.

(2) Tretji odstavek 6. člena tega
zakona se uporablja tudi za leto 2005.

(3) Določba 8. člena tega zakona se
lahko uporablja tudi za pokrivanje izgub iz davčnih obdobij 2000 do 2005.

(4) Ne glede na določbo 16. člena
zakona se dolgoročno odloženi prihodki za prejete državne podpore za nakup
osnovnih sredstev in druge določene stroške v letu 2005 obravnavajo na način,
da ne povečujejo davčne osnove.

(5) Zavezancu, kateremu bi po dnevu
uveljavitve tega zakona še tekel rok po četrtem odstavku 49. člena oziroma 74.
členu zakona glede pogoja nerazporejanja dobička za udeležbo v dobičku, ta rok
preneha teči z dnem uveljavitve tega zakona in zavezanec ni dolžan ravnati v
skladu z navedenima členoma glede tega roka.

18. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Pravilnik o določitvi opreme za raziskave in razvoj za
uveljavljanje dodatnega zmanjšanja davčne osnove v višini 10% investiranega
zneska v to opremo (Uradni list RS, št. 77/05), uporablja pa se še za obračun
davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005.

19. člen

(1) Ta zakon začne veljati 1.
januarja 2006, razen določbe drugega odstavka 10. člena tega zakona, v delu, ki
določa regijsko olajšavo, ki začne veljati z dnem odobritve Evropske komisije,
uporablja pa se od 1. januarja tistega leta, v katerem je odobritev dana.

(2) Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu
Republike Slovenije objavi dan uveljavitve in dan začetka uporabe olajšave iz
prvega odstavka tega člena.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48
Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06

ARHIV

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1-UPB2) (05.04.2006)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE