Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/DDPO/ZDDPO/ …
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH
OSEB
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZDDPO-2/
Uradni list RS, št.:
·
117/06 (16.11.2006; veljavnost od 17.11.2006; uporaba od
01.01.2007),
·
56/08-ZDDPO-2A (06.06.2008; veljavnost od 07.06.2008; uporaba od
07.06.2008),
·
76/08-ZDDPO-2B (25.07.2008; veljavnost od 26.07.2008, uporaba od
01.01.2008),
·
05/09-ZDDPO-2C (23.01.2009; veljavnost od 24.01.2009; uporaba od
01.01.2008),
·
96/09-ZDDPO-2D (27.11.2009; veljavnost od 28.11.2009; uporaba od
28.11.2009),
·
110/09-ZDavP-2B (29.12.2009; veljavnost od 30.12.2009; uporaba od
30.12.2009),
·
43/10-ZDDPO-2E (31.05.2010; veljavnost od 01.06.2010; uporaba od
01.01.2010),
·
59/11-ZDDPO-2F (25.07.2011; veljavnost od 26.07.2011; uporaba od
26.07.2011),
·
24/12-ZDDPO-2G (30.03.2012; veljavnost od 31.03.2012; uporaba od
31.03.2012),
·
30/12-ZDDPO-2H (26.04.2012; veljavnost od 27.04.2012; uporaba od
01.01.2012),
·
94/12-ZDDPO-2I (10.12.2012; veljavnost od 11.12.2012; uporaba od
01.01.2013),
·
81/13-ZDDPO-2J (04.10.2013; veljavnost od 05.10.2013; uporaba od
05.10.2013),
·
23/15-ZDDPO-2L (03.04.2015; veljavnost od 04.04.2015; uporaba od
01.01.2014).
·
50/14-ZDDPO-2K (04.07.2014; veljavnost od 05.07.2014; uporaba od
01.01.2015),
·
82/15-ZDDPO-2M (03.11.2015; veljavnost od 04.11.2015; uporaba od
04.11.2015),
·
68/16-ZDDPO-2N (04.11.2016; veljavnost od 05.11.2016; uporaba od
01.01.2017),
·
69/17-ZDDPO-2O (08.12.2017; veljavnost od 09.12.2017; uporaba od
01.01.2018),
·
79/18-ZDDPO-2P (07.12.2018; veljavnost od 01.01.2019; uporaba od
01.01.2019),
·
66/19-ZDDPO-2R (05.11.2019; veljavnost od 06.11.2019; uporaba od
01.01.2020).
Datum veljavnosti NUPB: od 06.11.2019
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.01.2020 naprej
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja
davka od dohodkov pravnih oseb.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo
naslednje direktive Evropske skupnosti:
– Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem
sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in
zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L
št. 225 z dne 20. avgusta 1990, str. 142), zadnjič spremenjena z
Direktivo Sveta 2005/19/ES o spremembah Direktive 90/434/EGS o
skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev
in zamenjave kapitalskih deležev iz različnih držav članic (UL L
št. 58 z dne 4. marca 2005, str. 19);
– Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem
sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih
držav članic (prenovitev) (UL L št. 345 z dne 29. decembra 2011,
str. 8), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne
27. januarja 2015 o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem
sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih
držav članic (UL L št. 21 z dne 28. 1. 2015, str. 1);
– Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu
obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami
iz različnih držav članic (UL L št. 157 z dne 26. junija 2003, str.
49);
– del Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o
določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno
vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L št. 193 z dne 19.
julija 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z
Direktivo Sveta (EU) 2017/952 z dne 29. maja 2017 o spremembi
Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi
državami (UL L 144 z dne 7. junija 2017, str. 1).
2. člen
(pripadnost davka)
Davek od dohodkov pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: davek) po
tem zakonu je prihodek državnega proračuna.
2.a člen
(splošno pravilo o preprečevanju zlorab)
(1) Pri ugotavljanju davčne obveznosti v skladu s tem zakonom,
zlasti pri priznavanju ugodnosti oziroma upravičenj zavezanca za
davek po tem zakonu, se ne upošteva sheme ali niza shem, ki so ob
upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne, če je
njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti ugodnost
oziroma upravičenje, ki izničuje cilj ali namen tega zakona.
(2) Ugodnost oziroma upravičenje iz prvega odstavka tega člena je
zmanjšanje davčne osnove zaradi na primer uveljavljanja olajšav,
pokrivanja davčne izgube, izvzema dohodka iz osnove, odbitka od
davka, oprostitev od davčnega odtegljaja ali drugih ugodnosti
oziroma upravičenj po tem zakonu.
(3) Shema iz prvega odstavka tega člena je katerokoli dejanje ali
aktivnost, zlasti transakcija, ukrep, operacija, sporazum,
odobritev, dogovor, obljuba, obveza ali dogodek, pri tem lahko
obsega več kot en korak ali del.
(4) Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če ni bil uveden iz
tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko
realnost.
(5) Za ugodnost oziroma upravičenje po tem členu se šteje tudi
ugodnost oziroma upravičenje zavezanca za davek v zvezi z davčno
obveznostjo po tem zakonu, ki je določeno v drugem zakonu.
II. ZAVEZANEC ZA DAVEK IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
3. člen
(zavezanec za davek)
(1) Zavezanec oziroma zavezanka za davek je pravna oseba domačega
in tujega prava (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je zavezanec tudi družba
oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava, po tujem
pravu, ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec po zakonu, ki
ureja dohodnino.
(3) Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti niso
zavezanci, če s tem zakonom ni določeno drugače.
4. člen
(obseg davčne obveznosti)
(1) Rezident oziroma rezidentka Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: rezident) je zavezan za davek od vseh dohodkov, ki imajo
svoj vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija),
in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije.
(2) Nerezident oziroma nerezidentka Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: nerezident) je zavezan za davek od dohodkov, ki imajo
svoj vir v Sloveniji.
(3) Dohodki rezidenta in nerezidenta, določeni s tem zakonom, se
obdavčujejo v obsegu in na način, kot je določeno s tem
zakonom.
5. člen
(rezident in nerezident)
(1) Rezident je zavezanec iz 3. člena tega zakona, ki izpolnjuje
vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1. ima sedež v Sloveniji,
2. ima kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
(2) Nerezident je zavezanec iz 3. člena tega zakona, ki ne
izpolnjuje nobenega od pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(3) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister),
pristojen za finance, določi način ugotavljanja kraja dejanskega
delovanja poslovodstva, pri tem pa upošteva, da je kraj dejanskega
delovanja poslovodstva kraj, kjer se sprejemajo ključne upravne in
poslovne odločitve, ki so potrebne za vodenje poslovanja in ki je
običajno kraj, kjer osebe ali skupina oseb na vodstvenih funkcijah,
primeroma poslovodstvo, sprejema odločitve, ali kraj, kjer se
določajo dejanja, ki jih bo opravila oseba kot celota, ter da se za
ugotavljanje upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine
posameznega primera.
6. člen
(poslovna enota nerezidenta)
(1) Poslovna enota nerezidenta po tem zakonu je kraj poslovanja, to
je kraj, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno
opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji.
(2) Za poslovno enoto nerezidenta se šteje zlasti:
1. pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali
drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri;
2. gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v
zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12
mesecev.
(3) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki
deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi
oziroma posli za nerezidenta, če ima in običajno uporablja
pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, razen če so
dejavnosti oziroma posli posrednika omejene na tiste iz 7. člena
tega zakona, zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za
poslovno enoto nerezidenta.
(4) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki
v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne
dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom
ali katerikoli drug neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali
pretežno v imenu nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih
in finančnih razmerjih med tem nerezidentom in tem posrednikom
razlikujejo od tistih, ki bi bili v razmerjih med nepovezanimi
osebami.
(5) Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v
zvezi z njimi, ki trajajo dlje kot dvanajst mesecev, se šteje za
poslovno enoto nerezidenta od dneva začetka dejavnosti oziroma
poslov, vključno s pripravljalnimi deli.
7. člen
(kraj poslovanja, ki ni poslovna enota)
Ne glede na 6. člen tega zakona, se kraj poslovanja ne šteje za
poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:
1. uporablja prostore le za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo
dobrin ali blaga, ki mu pripadajo;
2. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi
skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
3. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi
predelave s strani druge osebe;
4. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali
zbiranja informacij zase;
5. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge
dejavnosti oziroma poslov pripravljalne ali pomožne narave
zase;
6. vzdržuje kraj poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo
dejavnosti oziroma poslov, določenih v 1. do 5. točki tega člena,
pod pogojem, da so splošna dejavnost oziroma posli kraja
poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali
pomožne narave.
III. VIR DOHODKOV
8. člen
(vir dohodkov)
(1) Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po katerikoli določbi
drugega do štirinajstega odstavka tega člena mogoče določiti vir
dohodka v Sloveniji.
(2) Dohodki rezidenta, razen dohodka doseženega v poslovni enoti
ali preko poslovne enote tega rezidenta, ki se nahaja izven
Slovenije, oziroma razen dohodkov, ki so v skladu z določbami
četrtega do štirinajstega odstavka tega člena dohodki z virom izven
Slovenije, imajo vir v Sloveniji.
(3) Dohodek nerezidenta, dosežen v poslovni enoti tega nerezidenta
ali preko poslovne enote tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji, če
se poslovna enota nahaja v Sloveniji.
(4) Dohodki od nepremičnin in pravic na nepremičninah imajo vir v
Sloveniji, če gre za nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji, in
dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji,
če se dejavnost opravlja na zemljiščih, ki se nahajajo v
Sloveniji.
(5) Dohodki od izkoriščanja ali pravice do izkoriščanja nahajališč
rude, virov ter drugega naravnega bogastva imajo vir v Sloveniji,
če se nahajališča rude, viri ter drugo naravno bogastvo nahajajo v
Sloveniji.
(6) Dividende, vključno z dohodki podobnimi dividendam, in dohodki
od deležev, ki izvirajo iz finančnih instrumentov oziroma finančnih
naložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji, lastniški deleži,
imajo vir v Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in
druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi
v Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka
Slovenije, oziroma če gre za deleže v gospodarskih družbah,
zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v
skladu s predpisi v Sloveniji.
(7) Obresti imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali
nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(8) Dohodki od uporabe ali pravice uporabe avtorskih pravic,
patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in
dohodki od drugih podobnih pravic imajo vir v Sloveniji, če
bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v
Sloveniji.
(9) Dobiček od odsvojitve poslovne enote nerezidenta v Sloveniji
ima vir v Sloveniji.
(10) Dobiček od odsvojitve nepremičnin iz četrtega in premoženja iz
petega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(11) Dobiček od odsvojitve finančnih inštrumentov oziroma finančnih
naložb iz šestega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(12) Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki
pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve
opravljene v Sloveniji.
(13) Dohodki od storitev imajo vir v Sloveniji, če so storitve
opravljene v Sloveniji oziroma če bremenijo rezidenta ali
nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(14) Dobiček iz desetega odstavka tega člena je tudi dobiček od
odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v
družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot
polovico vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in
pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji.
(15) Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije
objavljata seznam držav, v katerih je splošna oziroma povprečna
nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%, pri tem
pa to niso države članice EU, iz 3. točke prvega odstavka 24. člena
tega zakona na spletnih straneh Ministrstva za finance in Davčne
uprave Republike Slovenije.
(16) Določbe tega zakona, ki pogojujejo pravice in obveznosti
zavezancev glede na sedež ali kraj dejanskega delovanja
poslovodstva v državah iz 3. točke prvega odstavka 24. člena tega
zakona, učinkujejo z naslednjim dnem od dneva objave države na
seznamu iz petnajstega odstavka tega člena.
(17) Dohodki po tem zakonu, ki nimajo vira v Sloveniji, so dohodki
z virom izven Slovenije.
IV. OPROSTITVE
9. člen
(oprostitev davka za zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje
nepridobitne dejavnosti)
(1) Zavezanec kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost,
politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača
davka po tem zakonu, če:
1. je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje
nepridobitne dejavnosti, in
2. dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, plača zavezanec iz prvega
odstavka tega člena davek po tem zakonu od dohodkov iz opravljanja
pridobitne dejavnosti.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba, javni
zavod, ustanovljena za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in
njenih derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve, ne plača
davka po drugem odstavku tega člena za dejavnost zagotavljanja
obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje opredeli pridobitno
oziroma nepridobitno dejavnost za namene tega člena, pri tem pa
upošteva, da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi
pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti
zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po
tem zakonu, ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena.
V. DAVČNO OBDOBJE IN PREDMET OBDAVČITVE
10. člen
(davčno obdobje)
(1) Z davkom so obdavčeni dohodki zavezanca, določeni s tem
zakonom, v davčnem obdobju, ki je koledarsko leto.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, zavezanec lahko izbere,
da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu, ki se
razlikuje od koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje ne sme
presegati obdobja 12 mesecev.
(3) Zavezanec iz drugega odstavka tega člena mora o izbiri
obvestiti davčni organ. Izbranega davčnega obdobja zavezanec ne sme
spreminjati najmanj tri leta.
11. člen
(predmet obdavčitve)
Predmet obdavčitve po tem zakonu so naslednji dohodki:
1. dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z
opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko
poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji,
2. dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena
obveznost davčnega odtegljaja, iz 70. člena tega zakona.
VI. DAVČNA OSNOVA
1. Splošne določbe
12. člen
(davčna osnova)
(1) Osnova za davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma
posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, je
dobiček, ki se ugotovi v skladu z določbami tega zakona.
(2) Dobiček je presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni s tem
zakonom.
(3) Če ta zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička
priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida
oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in
prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in
v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.
(4) Dobiček poslovne enote nerezidenta v Sloveniji je dobiček, ki
se lahko pripiše tej poslovni enoti. Poslovni enoti se lahko
pripiše tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi
ga ta poslovna enota imela, če bi bila samostojni zavezanec, ki
opravlja enako ali podobno dejavnost oziroma posle. Prihodki, ki so
doseženi z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti
ali preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in dejanski
stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote, vključno s
poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, se pripišejo tej
poslovni enoti, če nastanejo v Sloveniji ali izven nje.
(5) Osnova za davčni odtegljaj od dohodkov, navedenih v 70. členu
tega zakona, je vsak posamezen dohodek.
13. člen
(odprava dvojne obdavčitve in manj kot enkratne
obdavčitve)
(1) Prihodki rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov,
ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, ki so v davčno osnovo vključeni v tekočem davčnem
obdobju ali so bili vključeni v davčno osnovo v preteklih davčnih
obdobjih, se ne vključijo ponovno v davčno osnovo v tekočem ali v
prihodnjih davčnih obdobjih.
(2) Odhodki rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov,
ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, ki so zniževali davčno osnovo v tekočem davčnem obdobju
ali so zniževali davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, ne
morejo ponovno zniževati davčne osnove v tekočem ali v prihodnjih
davčnih obdobjih.
(3) Prihodki rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov,
ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih
odhodkov, se izvzamejo iz davčne osnove, vendar največ do zneska
davčno nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih.
(4) Zavezanec zagotavlja in hrani podatke o prihodkih in odhodkih
po prvem do tretjem odstavku tega člena, ki so bili vključeni v
davčno osnovo oziroma so zniževali davčno osnovo.
14. člen
(davčna osnova pri spremembah računovodskih usmeritev in
popravkih napak)
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in
odhodkov zavezanca se zneski, ki predstavljajo razlike zaradi
sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri
obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih po tem zakonu,
za katere se preračunajo preneseni čisti poslovni izid ali druge
sestavine kapitala, v obdobju spremembe računovodske usmeritve in
popravkov napak vključijo v davčno osnovo, in sicer tako, da
povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.
15. člen
(davčna osnova pri prevrednotenjih na višje vrednosti)
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in
odhodkov zavezanca se znesek presežka iz prevrednotenja, ki je
posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene
vrednosti in ki ga zavezanec prenese v preneseni čisti poslovni
izid ali druge kapitalske postavke, vključi v davčno osnovo v letu
takšnega prenosa. Presežek iz prevrednotenja se prenaša v preneseni
poslovni izid in v davčno osnovo pri sredstvih, ki se amortizirajo,
sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33. členu tega zakona od
prevrednotenega dela teh sredstev.
15.a člen
(davčna osnova pri ponovnih meritvah zaslužkov
zaposlenih)
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in
odhodkov zavezanca se zneski ponovnih meritev čistih obveznosti za
pozaposlitvene zaslužke zaposlenih, ki sodijo pod programe z
določenimi zaslužki in ki se ne pripoznajo v izkazu poslovnega
izida, temveč v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, vključijo v
davčno osnovo ob smiselni uporabi pogojev iz 20. člena tega
zakona.
15.b člen
(davčna osnova pri prevrednotenjih finančnih
instrumentov)
Pri
ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in
odhodkov zavezanca se zneski prevrednotenj finančnih instrumentov,
ki se ne pripoznajo v izkazu poslovnega izida, temveč v izkazu
drugega vseobsegajočega donosa, vključijo v davčno osnovo ob
odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi
finančnega instrumenta.
16. člen
(transferne cene)
(1) Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident
in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni
zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), če:
1. ima zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju
ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic, v tuji osebi ali obvladuje
tujo osebo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo
od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah
doseženi med nepovezanimi osebami; ali
2. ima tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju
ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje
zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo
od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah
doseženi med nepovezanimi osebami; ali
3. ima ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj
25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu,
upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh
zavezancih ali ju obvladuje na podlagi pogodbe ali se pogoji
transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali
primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali
4. imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno
ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji
osebi ali dveh rezidentih ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali
se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v
enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi
osebami.
(2) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s
katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska
razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner
oziroma partnerica (v nadaljnjem besedilu: partner), s katerim
fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična
oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po
zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne
posledice kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična
oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po
zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter
starši in posvojitelji fizične osebe.
(3) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo transferne
cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi
sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine,
ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali
storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali
bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (v nadaljnjem
besedilu: primerljive tržne cene).
(4) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne
cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi
sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine,
ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
(5) Primerljive tržne cene iz tretjega in četrtega odstavka tega
člena se določijo z eno od naslednjih metod ali njihovo
kombinacijo:
1. metodo primerljivih prostih cen;
2. metodo preprodajnih cen;
3. metodo dodatka na stroške;
4. metodo porazdelitve dobička; ali
5. metodo stopnje čistega dobička.
(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje
tega člena.
17. člen
(cene med povezanimi osebami rezidenti)
(1) Za povezani osebi se štejeta rezidenta:
1. ki sta povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima
en rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti
ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru
oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali obvladuje drugega
rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij
med nepovezanimi osebami; ali
2. če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski
člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju
ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na
podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med
nepovezanimi osebami.
(2) Za povezani osebi se štejeta tudi rezident in fizična oseba, ki
opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski
člani v rezidentu najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih
pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se
razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.
(3) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s
katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska
razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s
katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski
skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske
skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero
fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki
ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake
pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim
fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
ter starši in posvojitelji fizične osebe.
(4) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo cene s
povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi
sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine,
ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v
skladu s pogoji in na način iz 16. člena tega zakona.
(5) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo cene s
povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi
sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine,
ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v
skladu s pogoji in na način iz 16. člena tega zakona.
(6) Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena se
pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med
dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po tem členu, davčna
osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:
1. v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in
odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij;
ali
2. plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej
določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega
zakona; ali
3. je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
(7) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje
tega člena.
18. člen
(podatki v zvezi s povezanimi osebami po 16. in 17. členu tega
zakona)
(1) Zavezanec, povezana oseba po 16. členu tega zakona, zagotavlja
in hrani podatke o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z
njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen v roku in na način v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Zavezanec, povezana oseba po 17. členu tega zakona, mora na
zahtevo davčnega organa v postopku davčnega nadzora predložiti
podatke v zvezi z določitvijo primerljivih tržnih cen v roku in na
način v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
19. člen
(obresti med povezanimi osebami)
(1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na
dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje
objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne
mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane
obrestne mere po tem odstavku, tudi posojilojemalcu – nepovezani
osebi.
(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na
prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje
objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne
mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od
priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca –
nepovezane osebe.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec
pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov po prvem in drugem odstavku
tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega in drugega
odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna
obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo
mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna mera, oziroma do
višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti
obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to
obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka
tega člena se izračuna kot navadna aritmetična sredina priznane
obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za katerega se
obresti obračunavajo.
(5) Priznano obrestno mero iz prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena določi in objavi minister, pristojen za finance, pred
začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri tem
pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih
okoliščinah doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi
osebami.
(6) Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med
rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17. členu tega zakona, se
davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša razen, če eden od
rezidentov:
1. v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in
odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij;
ali
2. plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej
določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega
zakona; ali
3. je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
20. člen
(rezervacije)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov
zavezanca, se oblikovanje rezervacij, v skladu z 12. členom tega
zakona, prizna kot odhodek v znesku, ki ustreza 50% oblikovanih
rezervacij, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Za rezervacije po tem členu se štejejo rezervacije za dana
jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, rezervacije
za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih
pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade
in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Pogojne dolgoročne
obveznosti se ne štejejo za rezervacije.
(3) Odprava in poraba rezervacij iz prvega in drugega odstavka tega
člena, ki niso bile priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju
upošteva na način, da:
– se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe
rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo
priznano kot odhodek in
– se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem
oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.
(4) Kot oblikovanje oziroma odprava rezervacij po prvem, drugem in
tretjem odstavku tega člena se obravnava tudi njihov popravek na
sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov na koncu obračunskega
obdobja.
21. člen
(prevrednotenje in odpis terjatev)
(1) Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve se
priznajo v obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona,
vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati
nižjega od naslednjih zneskov:
– zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh
davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega
odstavka tega člena, ali
– zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega
obdobja.
(2) Za terjatve po tem členu se štejejo kratkoročne in dolgoročne
poslovne terjatve, ki ne vključujejo aktivnih časovnih
razmejitev.
(3) Odprava oslabitve iz prvega odstavka tega člena se upošteva na
način, da se prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot
odhodek, izvzemajo iz davčne osnove.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se odhodki, nastali
zaradi prevrednotenja oziroma preračuna terjatev, ki se po
računovodskih standardih prevrednotujejo zaradi spremembe valutnega
tečaja, priznajo kot odhodek v celoti.
(5) Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev, ki po prvem odstavku
tega člena niso priznani kot odhodki, se priznajo ob odpisu celote
ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane, pod
pogoji iz šestega odstavka tega člena.
(6) Odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega
sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi
pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v
katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v
celoti. Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na podlagi
neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez
sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi
stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev,
oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih
opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila
terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko
neupravičeni.
(7) Če so odhodki iz prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve
davčno priznani na podlagi prvega odstavka tega člena, se davčna
osnova ob odpisu terjatev poveča za davčno priznane odhodke iz
prevrednotenja terjatev v preteklih davčnih obdobjih, če se odpis
terjatev ne opravi pod pogoji iz šestega odstavka tega člena.
22. člen
(prevrednotenje finančnih naložb)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove se odhodki zaradi prevrednotenja
kot posledica oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih
naložb oziroma finančnih inštrumentov ne priznajo.
(2) Odprava oslabitve iz prvega odstavka tega člena se upošteva na
način, da se prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot
odhodek, izvzemajo iz davčne osnove.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se odhodki zaradi
prevrednotenja finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov,
izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida priznajo kot
odhodek v obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega
zakona.
(4) Odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve, ki se po
prvem odstavku tega člena ne priznajo in ki niso bili odpravljeni
na način iz drugega odstavka tega člena, se priznajo ob odtujitvi,
zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe
oziroma finančnega inštrumenta.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se odhodki iz
prevrednotenja zaradi oslabitve posojil, vrednotenih po metodi
odplačne vrednosti, pri banki priznajo kot odhodek, vendar največ
do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.
23. člen
(prevrednotenje dobrega imena)
(1) Odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega imena se
priznajo v obračunanem znesku, v skladu z 12. členom tega zakona,
vendar največ do zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane vrednosti
dobrega imena.
(2) Če obračunan znesek oslabitve dobrega imena, v skladu z 12.
členom tega zakona, preseže znesek, ki se prizna kot odhodek po tem
zakonu po prvem odstavku tega člena, se presežni znesek, ki se po
prvem odstavku tega člena ne prizna kot odhodek, prizna v
naslednjih davčnih obdobjih, tako da ta preneseni znesek skupaj z
odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega imena v tekočem
davčnem obdobju ne preseže zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane
vrednosti dobrega imena.
2. Prihodki
24. člen
(izvzem dividend in dohodkov, ki so podobni dividendam)
(1) Pri določanju davčne osnove zavezanca se prejete dividende
oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni
dividendam iz 74. člena tega zakona, razen skritih rezerv iz 74.
člena tega zakona, ki niso bile predmet obdavčitve pri
izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če je
izplačevalec:
1. zavezanec za davek po tem zakonu; ali
2. za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom
te države in se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne šteje kot
rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v
zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za
matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in
jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne
šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire
obdavčitve; ali
3. zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z
davkom po tem zakonu, in ni rezident države, v primeru poslovne
enote pa se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oziroma
povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od
12,5%, in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega
zakona, pri tem pa ta alinea ne velja za izplačevalca, ki je
rezident druge države članice EU po 2. točki tega odstavka tega
člena.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se za prejemnika nerezidenta
uporabljajo, če je njegova udeležba v kapitalu oziroma upravljanju
osebe, ki deli dobiček, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki
jih nerezident opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko
poslovne enote v Sloveniji.
(3) Dohodki iz prvega odstavka tega člena se izvzamejo iz davčne
osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih
obdobjih, na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni
prihodki.
(4) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljajo v
obsegu, v katerem so dohodki iz tega člena pri izplačevalcu odhodek
oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.
(5) Način izvajanja tega člena ureja zakon, ki ureja davčni
postopek.
(6) Ugodnosti iz tega člena se ne priznajo, če gre pri zavezancih
za okoliščine po 74. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list
RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 –
ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in
90/14), oziroma če gre za shemo ali niz shem, pri katerih je bil
glavni ali eden od glavnih namenov pridobitev davčne ugodnosti, pri
tem pa se nepriznanje ugodnosti lahko nanaša le na en korak ali del
v shemi.
25. člen
(izvzem dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev)
(1) Pri določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta,
ki opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček iz odsvojitve
lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih
oblikah organiziranja, se 50% tega dobička izvzame iz davčne osnove
zavezanca, če je bil zavezanec, ki ustvari dobiček, udeležen v
kapitalu oziroma pri upravljanju druge osebe tako, da je imetnik
poslovnega deleža, delnic ali glasovalnih pravic v višini najmanj
8% in znaša čas trajanja te udeležbe v kapitalu oziroma upravljanju
gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja najmanj
6 mesecev in je v tem obdobju nepretrgoma za poln delovni čas
zaposloval vsaj eno osebo.
(2) Izguba iz odsvojitve lastniških deležev iz prvega odstavka tega
člena se ne prizna v višini 50%.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za dobičke
iz naložb v lastniške deleže v gospodarske družbe, zadruge in druge
oblike organiziranja, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja
poslovodstva v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna
nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5% in je
država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona, pri
tem pa to niso države članice EU.
(4) V primeru likvidacije oziroma prenehanja zavezanca ali poslovne
enote nerezidenta v Sloveniji v obdobju 10 let po ustanovitvi, se v
davčnem obračunu ob prenehanju davčna osnova poveča za izvzeti del
dobička po prvem odstavku tega člena za zadnjih pet davčnih
obdobij.
(5) Kot likvidacija oziroma prenehanje zavezanca in poslovne enote
nerezidenta v Sloveniji se ne šteje transakcija po določbah VII.
poglavja tega zakona.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pri določanju
davčne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki opravlja
dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, ki ustvari dobiček iz odsvojitve lastniških deležev,
pridobljenih na podlagi naložb tveganega kapitala (naložb v obliki
povečanja osnovnega kapitala družbe z vložki zavezanca ali
ustanovitve gospodarske družbe) v družbi tveganega kapitala, ki je
ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja družbe tveganega
kapitala, celoten takšen dobiček izvzame iz davčne osnove
zavezanca, če je imela ta družba tveganega kapitala status družbe
tveganega kapitala celotno davčno obdobje in če je imela ta družba
status družbe tveganega kapitala skozi celotno obdobje imetništva
takega deleža zavezanca. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev iz
tega odstavka se ne prizna. Ta odstavek se do dne ustrezne
odobritve nove sheme državne pomoči za tvegan kapital uporablja za
zavezanca, ki je vstopil v shemo državne pomoči za tvegan kapital,
do prenehanja te sheme za tega zavezanca oziroma do prenehanja
zavezanca ali družbe tveganega kapitala.
(7) Pri določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta,
ki opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček z odsvojitvijo
lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali
prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe (v
nadaljnjem besedilu: zamenjava), se dobiček ali izguba iz te
zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca. Če zavezanec prejme
plačilo v denarju, se sorazmerni del dobička ali izgube, ki ustreza
plačilu v denarju vključi v davčno osnovo.
(8) Zavezanec iz prejšnjega odstavka je dolžan ovrednotiti v zameno
prejete lastniške deleže ali delnice po davčni vrednosti, ki so jo
imeli v zamenjavi odsvojeni lastniški deleži ali delnice v času
zamenjave.
26. člen
(odhodki, ki se nanašajo na udeležbo)
(1) Pri določanju davčne osnove po 24. in 25. členu tega zakona, se
odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v kapital
gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki
omogočajo dohodke, ki se izvzemajo po 24. in 25. členu tega zakona,
ne priznajo v znesku, ki je enak 5% zneska v davčnem obdobju
prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. in 25. členu tega
zakona izvzeti iz davčne osnove zavezanca.
(2) Davčni zavezanec iz davčne osnove izvzame odhodke iz prvega
odstavka tega člena v davčnem obdobju, v katerem iz davčne osnove
izvzame dohodke po 24. in 25. členu tega zakona.
27. člen
(izvzem prihodkov od nepridobitne dejavnosti)
Pri določanju davčne osnove zavezanca iz 9. člena tega zakona se
prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski
ali sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz davčne
osnove.
28. člen
Črtan skladno s 1. členom
ZDDPO-2J (UL RS, št. 81/13).
3. Odhodki
29. člen
(splošno)
(1) Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za
pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.
(2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki,
za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso
posledica opravljanja dejavnosti;
2. imajo značaj privatnosti;
3. niso skladni z običajno poslovno prakso.
(3) Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso
običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in
druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in
okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in
nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih
izrednih in nepogostih dogodkov.
30. člen
(nepriznani odhodki)
(1) Davčno nepriznani odhodki so:
1. dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim
izplačilom dobička;
2. odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
3. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za
zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom
na dodano vrednost;
4. stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
5. kazni, ki jih izreče pristojni organ;
6. davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
7. davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki
ureja davek na dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega
davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki ureja davek na
dodano vrednost;
8. obresti:
a) od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
b) od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega
delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav
članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja
obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na
seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;
9. donacije;
10. podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim
ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen
dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali ugodneje
opravi ali se opusti določeno dejanje.
(2) Stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena so:
1. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov oziroma
povezanih oseb iz 16. in 17. člena tega zakona, vključno s stroški
sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno
življenje teh oseb;
2. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb,
vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se
nanašajo na privatno življenje teh oseb, razen stroškov za
zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če
so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se stroški iz 3.
točke prvega odstavka tega člena priznajo, če gre za odplačno
uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila. Stroški
sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno
življenje, nastali v času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se
ne priznajo sorazmerno takšni rabi.
31. člen
(delno priznani odhodki)
(1) Kot odhodki se priznajo v višini 50%:
1. stroški reprezentance;
2. stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja
zgolj funkcijo nadzora.
(2) Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev,
zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih
zavezanca s poslovnimi partnerji.
32. člen
(obresti od presežka posojil)
(1) Kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil, razen pri
posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od
delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju
neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v
kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem
obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega
delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (v nadaljnjem
besedilu: presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje
trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec
dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki
je nepovezana oseba.
(2) Za posojila delničarja oziroma družbenika po prvem odstavku
tega člena se štejejo tudi posojila osebe, ki se kadarkoli v
davčnem obdobju šteje za povezano osebo tako, da ima delničar
oziroma družbenik ali njegovi družinski člani hkrati neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali
glasovalnih pravic v zavezancu in tej osebi. Za družinskega člana
po tem členu se šteje družinski član iz drugega odstavka 16. člena
tega zakona.
(3) Za posojila delničarja oziroma družbenika po prvem odstavku
tega člena se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s
posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik,
oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega
delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki.
(4) Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu
prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na
podlagi stanja kapitala na začetku in koncu davčnega obdobja, pri
čemer se za kapital upoštevajo vse sestavine kapitala na podlagi
zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi razen
čistega poslovnega izida poslovnega leta.
33. člen
(amortizacija)
(1) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih
sredstev in naložbenih nepremičnin (v nadaljevanju: amortizacija)
se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode
enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih
stopenj iz petega odstavka tega člena.
(2) Če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan
v skladu s prvim odstavkom tega člena, se presežni znesek
amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako
da se za davčne namene amortizacija na način iz prejšnjega odstavka
tega člena obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do
odtujitve oziroma odprave evidentiranja opredmetenega osnovnega
sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine. Pri
odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega
sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine se
prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju
davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega
sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka
oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki,
dobički in izgube pri obračunu davka.
(3) Amortizacija se obračunava posamično.
(4) Sredstva, ki se amortizirajo, ter začetek obračunavanja
amortizacije določajo predpisi in računovodski standardi.
(5) Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah prvega
odstavka tega člena znaša za:
1. gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%;
2. dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin,
6%;
3. opremo, vozila in mehanizacijo 20%;
4. dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%;
5. računalniško, strojno in programsko, opremo 50%;
6. večletne nasade 10%;
7. osnovno čredo 20%;
8. druga vlaganja 10%.
(6) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena, se
lahko pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti
je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost ne
presega vrednosti 500 eurov, kot odhodek ob prenosu v uporabo
prizna odpis celotne nabavne vrednosti.
(7) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, vključno z odhodki
iz njihove odtujitve, ki je obračunana od dela nabavne vrednosti
opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene stroškov
razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane
rezervacije, ter poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se
obravnava pod pogoji iz 20. člena tega zakona.
(8) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena se
amortizacija dobrega imena ne prizna kot odhodek.
(9) Ne glede na določbe petega odstavka
tega člena se za sredstvo iz prvega odstavka tega člena, vzeto v
poslovni najem, uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja, ki
ustreza dejanski amortizacijski dobi tega sredstva.
34. člen
(rezervacije pri bankah, borzno posredniških družbah in
zavarovalnicah)
(1) Rezervacije, ki jih mora oblikovati banka glede na posebna
tveganja, se priznajo banki kot odhodek v obračunanih zneskih,
vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja
bančništvo.
(2) Posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki jih mora
oblikovati borzno posredniška družba, se priznajo borzno
posredniški družbi kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ
do višine, ki jo določa zakon, ki ureja trg vrednostnih
papirjev.
(3) Zavarovalno tehnične rezervacije, ki jih mora zavarovalnica
obvezno oblikovati v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, se
pri zavarovalnici priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih,
vendar največ do višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki
ureja zavarovalništvo.
35. člen
(plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo)
(1) Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter nadomestila
plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in
zaradi drugih odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v
obračunanem znesku.
(2) Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter nadomestila
plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in
zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov
in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se priznajo
kot odhodek v obračunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s
pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo tudi
stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino.
(4) Nagrade vajencem se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku v
skladu z zakonom.
(5) Regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob
upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z
delom, to so: stroški prehrane med delom, prevoza na delo in z
dela, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje ter
povračila stroškov na službenem potovanju, to so:
1. dnevnica;
2. povračilo stroškov prevoza, vključno s povračilom stroškov za
uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene
(kilometrina);
3. povračilo stroškov za prenočišče,
se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.
4. Izguba
36. člen
(davčna izguba in pokrivanje davčne izgube)
(1) Davčna izguba po tem zakonu je presežek odhodkov nad prihodki,
ki so določeni s tem zakonom.
(2) Davčno izgubo v davčnem obdobju lahko zavezanec pokriva z
zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih, če zakon
ne določa drugače. Pravica po tem odstavku ne preneha s prehodom na
ugotavljanje davčne osnove v skladu s 67.a členom tega zakona.
(3) Pri zmanjšanju davčne osnove na račun davčnih izgub iz
preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za
davčno izgubo starejšega datuma.
(4) Zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub iz preteklih
davčnih obdobij je dovoljeno največ v višini 50 % davčne osnove
davčnega obdobja.
(5) Če se v davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma
kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali
posredno spremeni za več kot 50% glede na stanje lastništva na
začetku davčnega obdobja, in zavezanec:
1. že dve leti pred spremembo lastništva ne opravlja dejavnosti;
ali
2. dve leti pred ali po spremembi lastništva bistveno spremeni
dejavnost,
drugi odstavek tega člena ne velja za izgube, ki so nastale v letu
spremembe lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(6) Če zavezanec bistveno spremeni dejavnost v dveh letih po
spremembi lastništva po petem odstavku tega člena, se davčna osnova
poveča za že uveljavljene davčne izgube, ki so nastale v letu
spremembe lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(7) 2. točka petega odstavka tega člena ne velja za zavezanca, ki
bistveno spremeni dejavnost zaradi ohranjanja delovnih mest ali
sanacije poslovanja.
37. člen
(davčna izguba – posebna določba)
Zavezanec, ki v postopku prisilne poravnave po zakonu, ki ureja
postopke zaradi insolventnosti, v davčno osnovo ne vključi
prihodkov zaradi prenehanja obveznosti družbe, izgubi pravico do
pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku teh
obveznosti.
VII. OBDAVČITEV PRI PRENOSU PREMOŽENJA, ZAMENJAVAH KAPITALSKIH
DELEŽEV, ZDRUŽITVAHIN DELITVAH
38. člen
(skrite rezerve)
(1) Pri združitvah in delitvah, izvedenih po tem poglavju zakona,
mora zavezanec v davčnem obračunu razkriti skrite rezerve, ki se
nanašajo na preostalo oziroma preneseno premoženje, in jih
vključiti v davčno osnovo, če zakon ne določa drugače.
(2) Davčni obračun iz prvega odstavka tega člena se predloži v
rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Znesek, ki predstavlja skrite rezerve iz prvega odstavka tega
člena, se izračuna kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno
vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega
obračuna iz prvega odstavka tega člena.
(4) Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali
na drug način zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati
obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski
inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v
katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni.
(5) Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek,
ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka
oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki,
dobički in izgube pri obračunu davka.
1. Obdavčitev pri prenosu premoženja
39. člen
(prenos premoženja)
Za prenos premoženja po tem členu se šteje transakcija, s katero
družba (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba), ne da bi
prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo že ustanovljeno
družbo ali na družbo, ki jo ustanovi (v nadaljnjem besedilu:
prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih
papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe,
prenosni družbi. Za obrat po tem členu se šteje premoženje (vsa
sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s
poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno
poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim
premoženjem.
40. člen
(upravičenja in obveznosti)
(1) Pri prenosu obrata:
1. je prenosna družba oproščena davka v zvezi z dobički, ki
nastanejo pri prenosu sredstev in obveznosti, ki pripadajo
prenesenemu obratu ali obratom;
2. prenosni družbi niso priznane izgube, ki nastanejo pri prenosu
sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu ali
obratom;
3. je prenosna družba dolžna ovrednotiti prejete vrednostne papirje
prevzemne družbe po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa.
(2) Prevzemna družba je upravičena do:
a) prevzema rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba, ki se
lahko pripišejo prenesenemu obratu ali obratom, in do prevzema
davčnih upravičenj in pogojev v zvezi s temi rezervacijami, kot bi
veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen;
b) prevzema davčnih izgub, ki se lahko pripišejo prenesenemu obratu
ali obratom, pod pogoji, kot bi veljali za prenosno družbo, če
prenos ne bi bil izvršen, vključno s pogoji iz petega do sedmega
ostavka 36. člena tega zakona.
(3) Prevzemna družba je dolžna ovrednotiti prevzeta sredstva in
obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke
ali izgube v zvezi s prevzetimi sredstvi in obveznostmi ob
upoštevanju njihovih davčnih vrednosti na dan prenosa pri prenosni
družbi oziroma na način, kot če prenos ne bi bil izvršen.
41. člen
(pogoji)
(1) Prenosna družba in prevzemna družba imata pravice iz 40. člena
tega zakona, če sta rezidenta Slovenije in oziroma ali rezidenta
države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:
1. če sta prenosna družba in prevzemna družba rezidenta Slovenije,
za prenos obrata ali obratov v Sloveniji ali v državi članici EU,
ki ni Slovenija;
2. če je prenosna družba rezident države članice EU, ki ni
Slovenija, in je prevzemna družba rezident Slovenije, za prenos
obrata ali obratov, ki se nahaja(jo) v Sloveniji, če po prenosu
prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube ne
pripadajo poslovni enoti prevzemne družbe izven Slovenije;
3. če je prevzemna družba rezident države članice EU, ki ni
Slovenija, in je prenosna družba rezident Slovenije ali države
članice EU, ki ni Slovenija, pod pogojem, da po prenosu prenesena
sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadajo
poslovni enoti prevzemne družbe v Sloveniji.
(2) Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje
družba:
1. ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem
obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU ter za prenos statutarnega sedeža evropske družbe (v
nadaljnjem besedilu: SE) ali evropske zadruge (v nadaljnjem
besedilu: SCE) med državami članicami, in jih določi minister,
pristojen za finance;
2. ki je za namene obdavčitve rezident države članice EU v skladu s
pravom te države in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu z
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjenega z državo nečlanico; in
3. ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se
uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve,
delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev
družb iz različnih držav članic EU ter za prenos statutarnega
sedeža SE ali SCE med državami članicami, in jih določi minister,
pristojen za finance. Za zavezanca se ne šteje družba, ki je davka
oproščena ali ima možnost izbire.
42. člen
(posebna ureditev v primeru poslovne enote)
Če je prenosna družba rezident Slovenije in je prevzemna družba
rezident države članice EU, ki ni Slovenija, se za prenos enega ali
več obratov, ki predstavljajo eno ali več poslovnih enot, ki se
nahajajo v državi članici EU, ki ni Slovenija, prvi odstavek 40.
člena tega zakona ne uporablja, prenosna družba pa ima pravico do
odbitka davka, ki je posledica prenosa, ki bi ga ta država članica
EU zaračunala kot posledico tega prenosa, če ne bi bila
uveljavljena ureditev enotnega sistema obdavčenja, ki velja za
združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave
kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU ter za
prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami.
43. člen
(priglasitev)
(1) Prenosni in prevzemni družbi se upravičenja in obveznosti po
40. in 42. členu tega zakona priznajo, če so izpolnjeni pogoji po
40. do 42. členu tega zakona, na podlagi priglasitve transakcije
davčnemu organu.
(2) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni,
prenosna in prevzemna družba nimata niti upravičenj niti obveznosti
po teh členih.
(3) Davčni organ lahko na podlagi priglasitve prenosa premoženja
delno ali v celoti zavrne upravičenja iz 40. člena tega zakona, če
ugotovi, da je glavni namen ali eden glavnih namenov manjše plačilo
davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim.
(4) Način izvajanja tega člena določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
2. Obdavčitev pri zamenjavi kapitalskih deležev
44. člen
(zamenjava kapitalskih deležev)
(1) Za zamenjavo kapitalskih deležev se šteje transakcija, s katero
pridobi obstoječa ali novoustanovljena družba (v nadaljnjem
besedilu: prevzemna družba) vrednostne papirje druge družbe (v
nadaljnjem besedilu: prevzeta družba) v zamenjavo za izdajo ali
prenos lastnih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu:
vrednostni papirji prevzemne družbe) družbenikom prevzete družbe, v
zamenjavo za vrednostne papirje, ki jih imajo ti družbeniki v
prevzeti družbi (v nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji prevzete
družbe), pod pogojem, da po zamenjavi kapitalskih deležev prevzemna
družba pridobi, ali z nadaljnjo pridobitvijo kapitalskih deležev
obdrži, najmanj večino glasovalnih pravic v prevzeti družbi.
Prevzem, ki ga opravi prevzemna družba preko priznane borze, se
šteje kot en posel, če je izvršen v obdobju šest mesecev. Priznana
borza je borza, katere organizator je polnopravni član svetovnega
združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE oziroma
Federation Internationale des Bourses de valeurs – FIBV).
(2) Poleg izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev po prvem odstavku
tega člena lahko prevzemna družba družbenikom prevzete družbe
opravi plačilo v denarju do 10% nominalne vrednosti oziroma če te
vrednosti ni, najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali
prenesenih vrednostnih papirjev. Plačilo v denarju se lahko v
celoti ali delno opravi manjšinskim družbenikom prevzete družbe,
namesto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev, toda največ v
višini 5% nominalne vrednosti oziroma, če te vrednosti ni,
najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali prenesenih
vrednostnih papirjev.
45. člen
(upravičenja in obveznosti)
(1) Pri zamenjavi kapitalskih deležev je družbenik prevzete družbe
v zvezi z zamenjavo kapitalskih deležev po 44. členu tega zakona
oproščen davka v zvezi z dobičkom oziroma mu ni priznana izguba, ki
sta dosežena z zamenjavo vrednostnih papirjev prevzete družbe,
razen, če prejme plačilo v denarju.
(2) Če prejme plačilo v denarju, je družbenik zavezan za davek v
deležu, ki ustreza plačilu v denarju, pri čemer se doseženi dobiček
ali izguba v sorazmernem delu pripiše gotovinskemu plačilu in
pošteni vrednosti vrednostnih papirjev prevzemne družbe.
(3) Družbenik ovrednoti vrednostne papirje prevzemne družbe po
davčni vrednosti, ki so jo imeli vrednostni papirji prevzete družbe
pri njem v času zamenjave.
(4) Prevzemna družba ovrednoti prejete vrednostne papirje prevzete
družbe po njihovi pošteni vrednosti na dan zamenjave.
46. člen
(pogoji)
(1) Družbenik ima pravico iz 45. člena tega zakona:
1. če sta prevzemna družba in prevzeta družba rezidenta Slovenije
in oziroma ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija; in
2. če je družbenik rezident Slovenije ali ni rezident Slovenije in
je imetnik vrednostnih papirjev prevzete družbe in prevzemne družbe
preko poslovne enote, ki jo ima v Sloveniji.
(2) Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje
družba:
1. ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem
obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami
članicami, razen oseb, ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije,
in jih določi minister, pristojen za finance;
2. ki je za davčne namene rezident države članice EU v skladu s
pravom te države članice in se ne šteje za rezidenta izven EU v
skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja
dohodka, sklenjenega z državo nečlanico; in
3. ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se
uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve,
delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev
družb iz različnih držav članic EU ter za prenos statutarnega
sedeža SE ali SCE med državami članicami, in jih določi minister,
pristojen za finance. Za zavezanca se ne šteje družba, ki je davka
oproščena ali ima možnost izbire.
47. člen
(priglasitev)
(1) Družbenik, ki zamenja vrednostne papirje, ima upravičenja in
obveznosti po 45. členu tega zakona, če so izpolnjeni pogoji po 44.
do 46. členu tega zakona in na podlagi priglasitve transakcije
davčnemu organu.
(2) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni,
družbenik nima upravičenj niti obveznosti po 45. členu tega
zakona.
(3) Davčni organ lahko na podlagi priglasitve zamenjave kapitalskih
deležev zavrne upravičenja iz 45. člena tega zakona, če ugotovi, da
je glavni namen ali eden od glavnih namenov transakcije manjše
plačilo davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim.
(4) Način izvajanja tega člena določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
3. Obdavčitev pri združitvah in delitvah
48. člen
(združitve in delitve)
(1) Za združitev in delitev se šteje transakcija, ki se izvede v
skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe o statusnem
preoblikovanju družb.
(2) V primeru oddelitev in razdelitev s prevzemom se določbe tega
poglavja uporabljajo samo, če gre za oddelitev ali razdelitev enega
ali več obratov prenosne družbe.
(3) V primeru oddelitve se določbe tega poglavja uporabljajo samo,
če po oddelitvi na prenosni družbi ostane vsaj en obrat.
(4) Za obrat po tem členu se šteje premoženje (vsa sredstva in
obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno
organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in
je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.
49. člen
(upravičenja in obveznosti)
(1) Pri združitvah in delitvah je:
1. prenosna družba oproščena davka v zvezi s skritimi rezervami
oziroma v zvezi z dobički in ji niso priznane izgube, ki jih je
možno pripisati prenesenim sredstvom in obveznostim. Dobiček
oziroma izguba se izračuna kot razlika med pošteno in davčno
vrednostjo sredstev in obveznosti na obračunski dan združitve in
delitve na način, kot da bi bila sredstva in obveznosti na
obračunski dan združitve oziroma delitve odtujena nepovezani osebi
za plačilo;
2. prevzemna družba upravičena:
a) do prevzema rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba, in
do prevzema davčnih upravičenj in pogojev v zvezi s temi
rezervacijami, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi
bil izvršen;
b) do prevzema davčnih izgub prenosne družbe pod enakimi pogoji, ki
bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen,
vključno s pogoji iz petega do sedmega odstavka 36. člena tega
zakona;
c) do oprostitve davka v zvezi z dobički, ki jih doseže ob
prenehanju udeležbe v kapitalu prenosne družbe, če je imela pred
združitvijo oziroma delitvijo udeležbo v kapitalu prenosne
družbe.
(2) Prevzemna družba je dolžna ovrednotiti prevzeta sredstva in
obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke
ali izgube v zvezi s prenesenimi sredstvi in obveznostmi ob
upoštevanju njihovih davčnih vrednosti pri prenosni družbi na
obračunski dan združitve in delitve oziroma na način, kot če prenos
ne bi bil izvršen.
(3) Družbenik prenosne družbe, ki pri združitvi ali delitvi zamenja
vrednostne papirje prenosne družbe za vrednostne papirje prevzemne
družbe, je oproščen davka v zvezi z dobičkom oziroma mu ni priznana
izguba, ki nastane ob zamenjavi vrednostnih papirjev prenosne
družbe, razen če prejme plačilo v denarju, in sicer:
1. če je družbenik rezident Slovenije; ali
2. če družbenik ni rezident Slovenije in je imetnik vrednostnih
papirjev v prenosni družbi in prevzemni družbi preko poslovne
enote, ki jo ima v Sloveniji.
(4) Če prejme plačilo v denarju, je družbenik iz tretjega odstavka
tega člena zavezan za davek v deležu, ki ustreza plačilu v denarju,
pri čemer se dobiček ali izguba, v sorazmernem delu, pripiše
gotovinskemu plačilu in pošteni vrednosti vrednostnih papirjev
prevzemne družbe. Družbenik ovrednoti prejete vrednostne papirje
prevzemne družbe po davčni vrednosti, ki so jo imeli vrednostni
papirji prenosne družbe pri njem v času združitve ali delitve.
50. člen
(pogoji)
(1) Prenosna družba in prevzemna družba imata pravice iz 49. člena
tega zakona, če sta rezidenta Slovenije in oziroma ali rezidenta
države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:
1. če sta prenosna družba in prevzemna družba rezidenta Slovenije,
ne glede na to, ali se obrat ali obrati prenosne družbe nahajajo v
Sloveniji ali v državi članici EU, ki ni Slovenija;
2. če je prenosna družba rezident države članice EU, ki ni
Slovenija, in je prevzemna družba rezident Slovenije, pod pogojem,
da po združitvi ali delitvi prenesena sredstva, obveznosti,
rezervacije, rezerve in izgube ne pripadajo poslovni enoti
prevzemne družbe izven Slovenije;
3. če je prevzemna družba rezident države članice EU, ki ni
Slovenija, in je prenosna družba rezident Slovenije ali druge
države članice EU, ki ni Slovenija, pod pogojem, da po združitvi
ali delitvi prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in
izgube pripadajo poslovni enoti prevzemne družbe v Sloveniji.
(2) Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje
družba:
1. ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem
obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami
članicami, razen oseb, ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije,
in jih določi minister, pristojen za finance;
2. ki je za davčne namene rezident države članice EU v skladu s
pravom te države članice in se ne šteje za rezidenta izven EU v
skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja
dohodka, sklenjenega z državo nečlanico; in
3. ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se
uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve,
delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev
družb iz različnih držav članic EU, in jih določi minister,
pristojen za finance. Za zavezanca se ne šteje družba, ki je davka
oproščena ali ima možnost izbire.
51. člen
(posebne določbe)
Če je prenosna družba rezident Slovenije in je prevzemna družba
rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in združitev ali
delitev vključuje prenos obrata ali obratov, ki predstavlja
poslovno enoto v državi članici EU, ki ni Slovenija, se ne
uporablja 1. točka prvega odstavka 49. člena tega zakona, prenosna
družba pa je upravičena do odbitka davka, ki izvira iz združitve
ali delitve, ki bi ga država članica EU zaračunala zaradi združitve
ali delitve, če ne bi bila uveljavljena ureditev enotnega sistema
obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose sredstev in
zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic
EU.
52. člen
(uporaba določb 48. do 53. člena tega zakona)
Določbe 48. do 53. člena tega zakona, ki se uporabljajo za prenosno
družbo ali prevzemno družbo, se smiselno uporabljajo tudi za dve
ali več prenosnih družb oziroma dve ali več prevzemnih družb.
53. člen
(priglasitev)
(1) Prenosna družba, prevzemna družba in družbenik imajo
upravičenja in obveznosti po 49. členu tega zakona, če so
izpolnjeni pogoji po 48. do 53. členu tega zakona in na podlagi
priglasitve transakcije davčnemu organu.
(2) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni,
prenosna družba, prevzemna družba in družbenik nimajo upravičenj
niti obveznosti po 49. členu tega zakona. V tem primeru prenosna
družba v davčno osnovo vključi skrite rezerve iz 1. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona.
(3) Davčni organ lahko na podlagi priglasitve združitve oziroma
delitve v celoti ali delno zavrne upravičenja iz 49. člena tega
zakona, če ugotovi, da je glavni namen ali eden od glavnih namenov
transakcije manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim
obveznostim.
(4) Način izvajanja tega člena določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
4. Skupna določba
54. člen
(uporaba določb 38. do 53. člena tega zakona in uporaba določb
pri prenosu statutarnega sedeža SE in SCE)
(1) Za obdavčitev pri prenosu premoženja, obdavčitev pri zamenjavi
kapitalskih deležev in obdavčitev pri združitvah in delitvah po 39.
do 53. členu tega zakona, se določbe o prenosih vrednostnih
papirjev, ki predstavljajo delež v kapitalu, uporabljajo tudi za
družbe, kot na primer družbe z omejeno odgovornostjo, pri katerih
kapitala ne predstavljajo vrednostni papirji.
(2) Za obdavčitev pri prenosu statutarnega sedeža SE in SCE iz
Slovenije v državo članico, ki ni Slovenija, in iz države članice,
ki ni Slovenija, v Slovenijo ima SE in SCE smiselno upravičenja in
obveznosti glede oprostitve davka v zvezi z dobički, priznavanja
izgube, amortizacije, prevzema rezervacij iz prvega odstavka 40.
člena tega zakona, če dobički, izgube, amortizacija in rezervacije
izvirajo oziroma se nanašajo na sredstva in obveznosti, ki ostanejo
dejansko povezani s poslovno enoto SE in SCE v Sloveniji ali državi
članici.
VII.a IZSTOPNA OBDAVČITEV
54.a člen
(izstopna obdavčitev)
(1) Zavezanec posebej razkrije in v davčno
osnovo vključi skrite rezerve, če prenese sredstva:
1. iz Slovenije na svojo poslovno enoto v
drugi državi in Slovenija zaradi takšnega prenosa nima več pravice
do obdavčitve prenesenih sredstev;
2. s svoje poslovne enote v Sloveniji na
svoj sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali na drugo
poslovno enoto v drugi državi in Slovenija zaradi takšnega prenosa
nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev;
3. zaradi prenosa davčnega rezidentstva v
drugo državo, razen za sredstva, ki so še naprej povezana s
poslovno enoto v Sloveniji; ali
4. zaradi prenosa poslovanja poslovne enote
iz Slovenije v drugo državo in Slovenija zaradi takšnega prenosa
nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev.
(2) Znesek, ki predstavlja skrite rezerve
iz prvega odstavka tega člena, se izračuna kot razlika med pošteno
vrednostjo in davčno vrednostjo prenesenih sredstev ob prenosu
sredstev iz prvega odstavka tega člena. Če je ta razlika negativna,
se šteje, da je enaka nič.
(3) Poštena vrednost je znesek, za katerega
je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali s
katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče
zamenjati podeljeni kapitalski instrument med dobro obveščenima in
voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki medsebojno
neodvisni in enakopravni.
(4) Davčna vrednost posameznega sredstva je
znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na
podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in
izgube pri obračunu davka.
(5) Prenos sredstev iz prvega odstavka tega
člena pomeni situacijo, s katero Slovenija izgubi pravico do
obdavčitve prenesenih sredstev, medtem ko sredstva ostanejo v
pravnem ali ekonomskem lastništvu istega zavezanca.
(6) Prenos davčnega rezidentstva iz 3.
točke prvega odstavka tega člena pomeni, da zavezanec preneha biti
rezident za davčne namene v Sloveniji, medtem ko pridobi davčno
rezidentstvo v drugi državi.
(7) Prenos poslovanja poslovne enote iz 4.
točke prvega odstavka tega člena pomeni situacijo, s katero preneha
davčna prisotnost zavezanca v Sloveniji, medtem ko je pridobil tako
prisotnost v drugi državi, ne da bi v njej postal rezident za
davčne namene.
(8) Za sredstva iz prvega odstavka tega
člena se ne štejejo kratkoročna sredstva.
(9) Iz davčne osnove se izvzamejo skrite
rezerve za prenesena sredstva iz Slovenije, ki se v 12 mesecih od
dneva prenosa vrnejo v Slovenijo, če so ta sredstva povezana s
financiranjem vrednostnih papirjev, dana kot zavarovanje s
premoženjem ali kadar se prenos sredstev opravi zaradi
izpolnjevanja bonitetnih kapitalskih zahtev ali zaradi upravljanja
likvidnosti.
(10) Za sredstva iz prvega odstavka tega
člena, ki so prenesena v Slovenijo iz druge države članice EU ali
EGP, se upošteva vrednost, ki jo je določila druga država članica
EU ali EGP. Če tako določena vrednost ne odraža vrednosti, določene
v skladu s 16. členom tega zakona, se mora tako prenesenemu
sredstvu določiti vrednost v skladu s 16. členom tega
zakona.
54.b člen
(odlog plačila davka)
(1) Zavezanec lahko plača davek od
vključenih skritih rezerv iz 54.a člena tega zakona v največ petih
enakih letnih obrokih.
(2) Prvi odstavek tega člena se uporablja
za zavezance, ki prenesejo sredstva, davčno rezidentstvo ali
poslovanje poslovne enote po prvem odstavku 54.a člena tega zakona
v državo članico EU ali v tretjo državo, ki je pogodbenica
Sporazuma EGP, če ima s Slovenijo ali z EU sklenjen sporazum o
vzajemni pomoči pri izterjavi davčnih terjatev, ki je enakovredna
vzajemni pomoči iz Direktive 2010/24/EU.
(3) Način in pogoje plačila davka po tem
členu določa zakon, ki ureja davčni postopek.
VIII. DAVČNE OLAJŠAVE
55. člen
(olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini
100% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v tem
obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja iz tega
odstavka so vlaganja v:
1. notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z
nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno
uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti
zavezanca;
2. nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge
osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali
zasebne raziskovalne organizacije). Pri ugotavljanju zneska, za
katerega zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v skladu s tem
odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v
skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri
razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po
določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med
povezanimi osebami. Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku
mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem
projektu oziroma programu.
(2) Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem
členu v davčnem obdobju zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih
davčnih obdobjih.
(3) Pri zmanjšanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela
davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova
najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave starejšega
datuma.
(4) Zmanjšanje davčne osnove zaradi neizkoriščenega dela davčne
olajšave iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine
davčne osnove davčnega obdobja.
(5) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem
odstavku tega člena v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna
Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva
naravo nepovratnih sredstev.
(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje
tega člena.
(7) Znižanje davčne osnove po tem členu se izključuje z znižanjem
davčne osnove po 55.a členu tega zakona.
55.a člen
(olajšava za investiranje)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40%
investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar
največ v višini davčne osnove.
(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka tega člena se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali
električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in
avtobusov ter tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza
najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
(3) Za neopredmetena sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne
štejejo dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah ter druge
podobne pravice.
(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove v
skladu s tem členom uveljavlja zavezanec, ki opremo pridobi na
podlagi finančnega najema.
(5) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka
tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih
obdobjih po obdobju vlaganja, vendar največ v višini davčne
osnove.
(6) Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno
sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu,
prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim
amortiziranjem v skladu s tem zakonom, če je to krajše od treh let,
mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo,
in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma
neopredmetenega sredstva.
(7) Za odtujitev po šestem odstavku tega člena se šteje tudi
prenehanje zavezanca, pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo
pa začetek stečajnega oziroma likvidacijskega postopka. Za
odtujitev sredstva se ne štejejo prenos premoženja, zamenjava
kapitalskih deležev ter združitve in delitve v skladu z 38. do 54.
členom tega zakona. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi
veljali, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave
kapitalskih deležev in združitve in delitve.
(8) V primeru finančnega najema se določba šestega odstavka tega
člena uporablja tudi, če najemojemalec izgubi pravico uporabe
opreme.
(9) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem
členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna
EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
55.b člen
(olajšava za zaposlovanje)
(1) Zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali
osebo, starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj 6
mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev
ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi,
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45% plače te
osebe, vendar največ v višini davčne osnove.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po prvem odstavku tega
člena, če zaposli osebe iz prvega odstavka tega člena za nedoločen
čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih
razmerjih. Olajšava se lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev
zaposlitve teh oseb v davčnem letu zaposlitve in naslednjih davčnih
letih do poteka 24 mesecev.
(3) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v skladu s tem členom le,
če poveča skupno število zaposlenih delavcev v davčnem obdobju, v
katerem na novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajšavo,
pri čemer se kot povečanje števila zaposlenih delavcev šteje, če je
število zaposlenih delavcev na zadnji dan davčnega obdobja višje,
kot je povprečje 12 mesecev v tem davčnem obdobju ali manj mesecih,
če je bilo to obdobje krajše. Pri ugotavljanju povečanja števila
zaposlenih delavcev se zaposleni za delovni čas, krajši od polnega
časa, upoštevajo sorazmerno, pri čemer se zaposleni za določen čas
ne upoštevajo.
(4) Olajšava po tem členu se pri obdavčitvi pri prenosu premoženja,
obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi pri
združitvah in delitvah po 38. do 54. členu tega zakona lahko
prenese na prevzemno družbo pod pogoji, kot bi veljali, če do
prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev, združitve in
delitve ne bi prišlo.
(5) Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavo za zaposlovanje
invalidov po tem zakonu, z olajšavami za zaposlovanje po Zakonu o
razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list
RS, št. 87/09) in po Zakonu o ekonomskih conah (Uradni list RS, št.
37/07 – uradno prečiščeno besedilo in 19/10).
56. člen
(olajšava za zaposlovanje invalidov)
(1) Zavezanec, ki zaposluje invalida, po zakonu, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50% plač te osebe,
vendar največ v višini davčne osnove, zavezanec, ki zaposluje
invalidno osebo s 100% telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini
70% plač te osebe, vendar največ v višini davčne osnove.
(2) Zavezanec, ki zaposluje invalide iz prvega odstavka tega člena
nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki
ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70% plač za te osebe,
vendar največ v višini davčne osnove. Za namene tega odstavka se
osebe iz tega odstavka vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe
o zaposlitvi, in sicer se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim
datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se
izključuje z olajšavo po prvem odstavku tega člena.
57. člen
(olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju)
Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi
za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi,
vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe
v strokovnem izobraževanju.
58. člen
(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje)
Zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje v zvezi s kolektivnim
prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem po zakonu, ki
ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist
delojemalcev – zavarovancev, izvajalcu pokojninskega načrta s
sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu,
ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki
urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do
zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot
2.390 eurov letno, vendar največ do višine davčne osnove davčnega
obdobja. Glede valorizacije premije in načina objave valoriziranih
zneskov premije, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
dohodnino.
59. člen
(olajšava za donacije)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek
izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno
varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne,
zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno
koristne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom
Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen
poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven
države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za
opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do
zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja
zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega
obdobja.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja, poleg zmanjšanja davčne osnove po
prvem odstavku tega člena, dodatno zmanjšanje davčne osnove do
zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja
zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne
namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v
javnem interesu za te namene, in sicer le za takšna izplačila
rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni
Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki
se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih
ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih
dejavnosti, vendar največ do višine davčne osnove davčnega
obdobja.
(3) Črtan skladno s 3. členom
novele ZDDPO-2N (Uradni list RS, št. 68/16).
(4) Za znesek, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega
obdobja zavezanca iz prvega odstavka tega člena, in za znesek, ki
ustreza 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz
drugega odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v
celotnem davčnem obdobju.
(5) Zavezanec lahko za znesek, ki presega znesek zmanjšanja davčne
osnove po tem členu za namene in izplačila po drugem odstavku tega
člena, zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih
skupaj z zmanjšanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno
obdobje, vendar skupaj ne več, kot je določeno v prvem in drugem
odstavku tega člena, in največ v višini davčne osnove.
(6) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije v skladu s
prvim in drugim odstavkom tega člena tudi, če gre za izplačila v
države članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem
besedilu: EGP), ki hkrati niso države članice EU.
(7) Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek tega člena davčnih
olajšav ni mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni
zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh
izplačil. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister,
pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII.a OMEJITEV ZMANJŠANJA DAVČNE
OSNOVE
59.a člen
(omejitev zmanjšanja davčne
osnove)
Zmanjšanje davčne osnove po 36., 55. do 59.
členu tega zakona in določbah drugih zakonov, ki določajo
zmanjšanje davčne osnove po tem zakonu, skupaj z uveljavljanjem
neizkoriščenih delov davčnih olajšav iz preteklih davčnih obdobij,
se prizna največ v višini 63% davčne osnove.
IX. DAVČNA STOPNJA
60. člen
(splošna stopnja)
Davek se plačuje po stopnji 19 % od davčne osnove.
61. člen
(posebna stopnja)
(1) Investicijski skladi, obdavčeni po tem zakonu, ki so
ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, plačujejo davek v davčnem obdobju po stopnji 0% od
davčne osnove, če do 30. novembra tega obdobja razdelijo najmanj
90% poslovnega dobička prejšnjega davčnega obdobja.
(2) Pokojninski skladi, obdavčeni po tem zakonu, ki so ustanovljeni
po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
plačujejo davek po stopnji 0% od davčne osnove.
(3) Zavarovalnice, ki lahko izvajajo pokojninski načrt v skladu z
zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujejo
od dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta davek po stopnji 0% od
davčne osnove, če sestavijo ločen davčni obračun samo za ta
pokojninski načrt.
X. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA IZ VIROV IZVEN
SLOVENIJE
62. člen
(odbitek tujega davka)
(1) Rezident lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem
obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek, ki je enak
davku, ki ustreza davku po tem zakonu, ki ga je plačal od dohodkov
iz virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji davek) na
dohodek iz virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji
dohodek), ki je vključen v njegovo davčno osnovo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko rezident uveljavlja
vračilo tujega davka na tuji dohodek, ki je bil vključen v njegovo
davčno osnovo v predhodnih davčnih obdobjih, pod pogoji, ki veljajo
za odbitek davka, v skladu s tem poglavjem, na način, ki ga določa
zakon, ki ureja davčni postopek.
63. člen
(omejitev odbitka tujega davka)
(1) Odbitek iz 62. člena tega zakona ne sme preseči nižjega od:
1. zneska tujega davka na tuji dohodek, ki je bil končen in
dejansko plačan; ali
2. zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu za tuje
dohodke, če odbitek ne bi bil možen.
(2) Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju
dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, se za končen tuji
davek na dohodke iz te države šteje znesek tujega davka, izračunan
po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi.
(3) Zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se računata
po posameznih državah, v katerih imajo tuji dohodki svoj vir, in
sicer za vsako državo posebej.
64. člen
(dokazila v zvezi z odbitkom)
(1) Zavezanec, ki uveljavlja odbitek po 62. členu tega zakona,
zagotavlja dokazila, ki vsebujejo podatke glede davčne obveznosti
izven Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za
plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan.
(2) Način predložitve dokazil in njihova vsebina sta določena z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
65. člen
(sprememba odbitka)
Če se zaradi sprememb, zlasti vračil ali naknadnih plačil tujega
davka, spremeni odbitek, mora oziroma lahko zavezanec v obdobju, ko
je do spremembe prišlo, povečati oziroma zmanjšati davek, in sicer
za znesek, enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi
bil možen, če bi se sprememba upoštevala.
66. člen
(prenašanje presežka odbitka)
Če je znesek iz 1. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona
višji od zneska iz 2. točke prvega odstavka 63. člena (presežek
odbitka), se razlika ne more prenašati med državami ali
uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih
obdobjih.
67. člen
(nižji odbitek)
(1) Če je znesek davka po tem zakonu nižji od vsakega posameznega
zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona, je
najvišji možen odbitek odbitek v višini zneska davka.
(2) Odbitek, ki presega znesek davka, se ne prenaša v naslednja ali
pretekla davčna obdobja.
X.a POSEBNA UREDITEV ZA UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z
UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV
67.a člen
(posebna ureditev)
(1) To poglavje določa posebno ureditev za ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadaljnjem besedilu:
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov).
(2) Za vsa vprašanja glede ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov, ki niso urejena v tem poglavju,
in glede obračunavanja in plačevanja davka od davčne osnove,
ugotovljene po tem poglavju, se uporabljajo druge določbe tega
zakona, zakona, ki ureja davčni postopek, in zakona, ki ureja
davčno službo.
67.b člen
(zavezanec, ki lahko ugotavlja davčno osnovo po tem poglavju, in
pogoji)
(1) Zavezanec po tem zakonu, ki je družba po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, in družbi primerljiva tuja oseba za poslovno
enoto, ki jo ima v Sloveniji, lahko ugotavlja davčno osnovo za
davčno obdobje z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini,
določeni v prvem odstavku 67.e člena tega zakona (v nadaljnjem
besedilu: zavezanec iz 67.b člena tega zakona), če priglasi
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v
skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, in pod
naslednjimi pogoji:
– če v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero uveljavlja
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov,
njegovi prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne
presegajo 50.000 eurov, ali
– če v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero uveljavlja
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov,
njegovi prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne
presegajo 100.000 evrov in je bila v skladu predpisi, ki urejajo
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri zavezancu obvezno
zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj
pet mesecev,
in s tem poglavjem ni drugače določeno.
67.c člen
(spremljanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Zavezanec iz 67.b člena tega zakona mora davčnemu organu v
roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, priglasiti, da
bo ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.
(2) Zavezanec iz 67.b člena tega zakona mora ugotavljati prihodke
iz 67.b člena tega zakona za vsako davčno obdobje v skladu s 67.b
členom tega zakona.
(3) Zavezanec iz 67.b člena tega zakona mora v roku, določenim z
zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni organ obvestiti o
prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka davčnega obdobja, za katero
je davčni zavezanec obvestil davčni organ.
(4) Zavezanec iz 67.b člena tega zakona, ki davčnemu organu
predloži obvestilo iz tretjega odstavka tega člena, mora
ugotavljati davčno osnovo v skladu s splošnimi pravili tega
zakona.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena mora zavezanec iz 67.b
člena tega zakona, katerega povprečje prihodkov, ugotovljenih po
pravilih o računovodenju, dveh zaporednih davčnih obdobij presega
150.000 eurov, ugotavljati davčno osnovo v skladu s splošnimi
pravili tega zakona za celotno davčno obdobje, ki sledi tema dvema
davčnima obdobjema.
67.č člen
(novi zavezanci)
Ne glede na 67.b člen lahko zavezanec iz 67.b člena tega zakona, ki
začne poslovati, v prvem davčnem obdobju in, če je začel poslovati
v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega obdobja, tudi v drugem
davčnem obdobju, ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih
odhodkov, če davčnemu organu v roku, določenim z zakonom, ki ureja
davčni postopek, priglasi, da bo ugotavljal davčno osnovo z
upoštevanjem normiranih odhodkov.
67.d člen
(posebni primeri ugotavljanja prihodkov iz 67.b člena)
(1) Za potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b člena tega zakona
se ne šteje, da je zavezanec na novo pričel poslovati, če je v 18
mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov:
1. zavezanec ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem
pravu;
2. prišlo do preoblikovanja s prenosom enega ali več obratov na
fizično osebo, ki opravlja dejavnost, če je ta fizična oseba
predhodno imela delež v zavezancu, ali na družbo, s pridobitvijo
lastniškega deleža;
3. pričel poslovati na podlagi prenosa enega ali več obratov od
druge fizične ali pravne osebe.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se v prihodke po 67.b členu
tega zakona štejejo:
1. prihodki zavezanca in družbe, zavoda ali primerljive osebe po
tujem pravu, ugotovljeni po pravilih o računovodenju;
2. prihodki zavezanca in družbe, ki je prevzela enega ali več
obratov zavezanca, in
3. prihodki zavezanca in osebe, ki je prenesla enega ali več
obratov na zavezanca,
doseženi v obdobju iz 67.b člena tega zakona.
(3) Za obrat po tem členu se šteje obrat iz 39. člena zakona.
(4) Za
potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b člena tega zakona se za
poseben primer šteje, če gre za povezane osebe.
(5) Za
ugotavljanje povezanih oseb po četrtem odstavku tega člena se
uporabljajo opredelitve iz 16. in 17. člena tega zakona. Za
družinske člane se štejejo tudi bratje in sestre.
(6) V
primeru iz četrtega in petega odstavka tega člena se v prihodke po
67.b členu tega zakona štejejo prihodki zavezanca in povezanih
oseb.
(7)
Prejšnji odstavek se ne uporablja, če zavezanec dokaže, da glavni
namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni
izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov.
67.e člen
(določanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov se upoštevajo davčno priznani prihodki (v nadaljnjem
besedilu tega poglavja: prihodki) in normirani odhodki v višini 80
% teh prihodkov, vendar ne več kot 40.000 eurov ali 80.000 eurov,
če je bila v davčnem obdobju, za katero se uveljavlja ugotavljanje
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, v skladu s
predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri
zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas
neprekinjeno najmanj pet mesecev.
(2) Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov se ne morejo uveljavljati davčne olajšave, ki so določene
s tem zakonom in drugimi zakoni, če zmanjšujejo davčno osnovo po
tem zakonu.
(3) Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov se davčna osnova ne more zmanjševati za priznane odhodke,
zmanjšanja davčne osnove in davčno izgubo.
67.f člen
(sprememba sistema glede določanja ugotavljanja davčne
osnove)
Prihodki in odhodki se pri prehodih oziroma zaradi prehodov med
upoštevanjem prihodkov in odhodkov, določenim v 67.b členu tega
zakona, ter upoštevanjem prihodkov in odhodkov, določenim v skladu
z 12. členom tega zakona, upoštevajo na način, da ne pride do
njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.
67.g člen
(davčno obdobje)
Davčno obdobje zavezanca iz 67.b člena tega zakona je koledarsko
leto.
X.b NADZOROVANE TUJE DRUŽBE
67.h člen
(nadzorovana tuja družba)
(1) Oseba, ki ni obdavčena po tem zakonu, se obravnava kot
nadzorovana tuja družba, če:
1. je zavezanec sam ali s povezanimi osebami neposredno ali
posredno udeležen v osebi z več kot 50 % glasovalnih pravic ali ima
posredno ali neposredno več kot 50 % kapitala ali je upravičen do
več kot 50 % dobička te osebe, in
2. je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je oseba
dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb,
ki bi se za ta dobiček zaračunal osebi po tem zakonu.
(2) Poslovna enota nadzorovane tuje družbe, ki ni zavezana za davek
ali je v državi nadzorovane tuje družbe oproščena davka, se ne
upošteva za namene iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Tuja poslovna enota zavezanca se ne šteje za nadzorovano tujo
družbo.
(4) Povezana oseba iz prvega odstavka tega člena je:
1. oseba, v kateri je zavezanec neposredno ali posredno udeležen s
25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je
upravičen do prejetja 25 % ali več dobička te osebe,
2. posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležena s
25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala zavezanca
ali je upravičena do prejetja 25 % ali več dobička zavezanca.
(5) Če je posameznik ali oseba iz četrtega odstavka tega člena
neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več glasovalnih pravic
ali lastništva kapitala ali je upravičena do prejetja 25 % ali več
dobička v zavezancu in v eni ali več osebah, se tudi te osebe,
vključno z zavezancem, štejejo za povezane osebe iz prvega odstavka
tega člena.
67.i člen
(obravnava dohodka nadzorovane tuje družbe)
(1) V davčno osnovo zavezanca se vključi nerazdeljeni dohodek
nadzorovane tuje družbe, ki izhaja iz naslednjih dohodkov:
1. obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev,
2. premoženjskih pravic ali drugega dohodka, ki izhaja iz
intelektualne lastnine,
3. dividend in dohodka od odsvojitve deležev,
4. dohodka od finančnega zakupa,
5. dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih
dejavnosti, ter
6. dohodka od izdajanja računov osebam, ki imajo dohodek od prodaje
in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih
oseb ali prodanih povezanim osebam, in nimajo dodane vrednosti ali
imajo le majhno dodano vrednost.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporabi, če iz dejstev in
okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko
dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in
prostore.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporabi, če ena tretjina ali
manj dohodka, ki ga prejme nadzorovana tuja družba, spada med
dohodke iz prvega odstavka tega člena.
67.j člen
(izračun dohodka)
(1) Izgube nadzorovane tuje družbe se ne vključijo v davčno osnovo
zavezanca. Izgube nadzorovane tuje družbe se lahko prenesejo v
naslednja davčna obdobja po določbah tega zakona in se upoštevajo
pri vključevanju dohodka v davčno osnovo zavezanca v naslednjih
davčnih obdobjih.
(2) Dohodek, ki se vključi v davčno osnovo, se izračuna sorazmerno
glede na udeleženost zavezanca v nadzorovani tuji družbi.
(3) Dohodek se vključi v davčno osnovo zavezanca v davčnem obdobju,
v katerem se konča davčno obdobje nadzorovane tuje družbe.
(4) Če nadzorovana tuja družba razdeli dobiček zavezancu in se ta
vključi v obdavčljivi dohodek zavezanca, se znesek predhodno
vključenega dohodka v skladu s prvim odstavkom 67.i člena tega
zakona izvzame iz davčne osnove.
(5) Če zavezanec odsvoji svoj delež v nadzorovani tuji družbi in je
bil katerikoli dohodek od odsvojitve prej vključen v davčno osnovo
v skladu s prvim odstavkom 67.i člena tega zakona, se ta znesek
izvzame iz davčne osnove.
(6) Zavezanec lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem
obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek tujega davka,
ki ga je nadzorovana tuja družba plačala v državi njenega
rezidentstva. Za izračun odbitka se uporablja X. poglavje tega
zakona, pri tem pa se dohodek nadzorovane tuje družbe šteje za
dohodek iz virov izven Slovenije.
X.c HIBRIDNA NESKLADJA
67.k člen
(povezane osebe v primerih
neskladij)
(1) Povezana oseba pomeni v primerih
neskladij iz četrtega odstavka ter druge, tretje, četrte in pete
alineje 2. točke petega odstavka 67.l člena tega zakona ali kadar
se zahteva prilagoditev v skladu s petim odstavkom 67.m člena tega
zakona:
1. osebo, v kateri je zavezanec neposredno
ali posredno udeležen s 50% ali več glasovalnih pravic ali
lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 50% ali več
dobička te osebe;
2. posameznika ali osebo, ki je v zavezancu
neposredno ali posredno udeležena s 50% ali več glasovalnih pravic
ali lastništva kapitala ali je upravičena do prejetja 50% ali več
dobička zavezanca.
(2) Če je posameznik ali oseba iz prvega
odstavka tega člena neposredno ali posredno udeležena s 50% ali več
glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičena do
prejetja 50% ali več dobička v zavezancu in v eni ali več osebah,
se tudi osebe, vključno z zavezancem, štejejo za povezane osebe iz
prvega odstavka tega člena.
(3) Posameznik oziroma oseba, ki deluje
skupaj z drugim posameznikom oziroma osebo v zvezi z glasovalnimi
pravicami ali lastništvom kapitala tretje osebe, se obravnava kot
udeležena pri vseh glasovalnih pravicah ali lastništvu kapitala
tretje osebe, ki jih ima drug posameznik oziroma oseba.
(4) Povezana oseba pomeni tudi osebo, ki je
del iste konsolidirane skupine za namene računovodenja kot
zavezanec, osebo, v kateri ima zavezanec znaten vpliv na
upravljanje, ali osebo, ki ima znaten vpliv na upravljanje
zavezanca.
67.l člen
(hibridna neskladja)
(1) Hibridno neskladje nastane v
situacijah, ki vključujejo zavezanca ali osebe iz petega odstavka
67.m člena tega zakona, pri katerih pride do dvojnega odbitka ali
odbitka brez vključitve.
(2) Hibridna oseba pomeni zavezanca, drugo
osebo ali ureditev, ki se obravnava kot obdavčljiva oseba v skladu
z zakonodajo Slovenije in katere dohodek ali odhodek se obravnava
kot dohodek ali odhodek ene ali več drugih oseb ali posameznikov v
skladu z zakonodajo druge države, ali osebo ali ureditev, ki se
obravnava kot obdavčljiva oseba v skladu z zakonodajo druge države
in katere dohodek ali odhodek se obravnava kot dohodek ali odhodek
ene ali več drugih oseb ali posameznikov v skladu z zakonodajo
Slovenije.
(3) Odbitek zavezanca pomeni znesek, ki je
davčno priznan odhodek in zmanjšuje davčno osnovo po tem
zakonu.
(4) Dvojni odbitek iz prvega odstavka tega
člena pomeni odbitek istega plačila, odhodkov ali izgub od
obdavčljivega dohodka v državi vira plačila, nastanka stroškov ali
izgub (državi plačnika) in v drugi državi (državi vlagatelja). Pri
plačilu hibridne osebe ali plačilu poslovne enote je država
plačnika tista, v kateri ima hibridna oseba ali poslovna enota
sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva oziroma se v njej
nahaja.
(5) Odbitek brez vključitve iz prvega
odstavka tega člena:
1. pomeni odbitek plačila ali domnevnega
plačila od obdavčljivega dohodka med sedežem ali krajem dejanskega
delovanja poslovodstva in poslovno enoto ali med dvema ali več
poslovnimi enotami v katerikoli državi, v kateri se to plačilo ali
domnevno plačilo obravnava kot izvedeno (država plačnika) brez
ustrezne vključitve tega plačila ali domnevnega plačila v
obdavčljivi dohodek za davčne namene v državi prejemnika plačila.
Država prejemnika plačila je katerakoli država, v kateri se to
plačilo ali predvideno plačilo prejme ali se obravnava kot prejeto
v skladu z zakonodajo katerekoli druge države. Plačilo na podlagi
finančnega instrumenta se ne obravnava kot vključeno, če to plačilo
izpolnjuje pogoje za kakršnokoli davčno ugodnost zgolj zaradi
opredelitve tega plačila v skladu z zakonodajo države prejemnika
plačila;
in
2. nastane zaradi:
– plačila na podlagi finančnega
instrumenta, ki ni vključeno v dohodek v razumnem času in je
neskladje mogoče pripisati različnim opredelitvam instrumenta ali
plačila, izvedenega v skladu z njim. Plačilo na podlagi finančnega
instrumenta se šteje kot vključeno v dohodek v razumnem času, kadar
država prejemnika plačila to plačilo vključi v obdavčitev v davčnem
obdobju, ki se začne v 12 mesecih po koncu davčnega obdobja
plačnika, ali kadar je razumno pričakovati, da bo država prejemnika
plačila to plačilo vključila v obdavčitev v prihodnjem davčnem
obdobju, pri čemer so pogoji plačila takšni, kot bi se pričakovalo,
da bi se o njih dogovorile nepovezane osebe;
– plačila hibridni osebi in je to neskladje
posledica različne razporeditve plačil, izplačanih hibridni osebi v
skladu z zakonodajo države, kjer ima hibridna oseba sedež ali kraj
dejanskega delovanja poslovodstva ali je registrirana, in države
posameznika, udeleženega v tej hibridni osebi;
– plačila osebi z eno ali več poslovnimi
enotami in je to neskladje posledica različne razporeditve plačil
med sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva in
poslovno enoto ali med dvema ali več poslovnimi enotami iste osebe
v skladu z zakonodajo držav, kjer oseba deluje;
– plačila neupoštevani poslovni enoti, ki v
državi, kjer ima poslovna enota sedež oziroma se v njej nahaja,
nima statusa poslovne enote, v državi sedeža ali kraja dejanskega
delovanja poslovodstva pa ima status poslovne enote;
– plačila hibridne osebe, kadar se to
plačilo ne upošteva v skladu z zakonodajo države prejemnika
plačila;
– domnevnega plačila med sedežem ali krajem
dejanskega delovanja poslovodstva in poslovno enoto ali med dvema
ali več poslovnimi enotami, kadar se to domnevno plačilo ne
upošteva v skladu z zakonodajo države prejemnika
plačila.
(6) Plačilo, ki ustreza osnovnemu donosu
prenesenega finančnega instrumenta, ne povzroči hibridnega
neskladja iz prve alineje 2. točke petega odstavka tega člena,
kadar posameznik ali oseba, ki se ukvarja z rednim nakupovanjem in
prodajo finančnih instrumentov na svoje stroške z namenom
ustvarjanja dobička (v nadaljnjem besedilu: finančni trgovec),
izvede plačilo na podlagi tržnega hibridnega prenosa, če država
plačnika od finančnega trgovca zahteva, da vključi v prihodke vse
prejete zneske v zvezi s prenesenim finančnim instrumentom.
Hibridni prenos pomeni katerokoli ureditev za prenos finančnega
instrumenta, katerega osnovni donos se za davčne namene obravnava,
kot da je pridobljen pri več udeležencih v tej ureditvi hkrati,
tržni hibridni prenos pa pomeni vsak hibridni prenos, ki ga
finančni trgovec sklene med rednim poslovanjem in ne v okviru
strukturirane ureditve. Strukturirana ureditev pomeni ureditev, ki
vključuje hibridno neskladje, katerega cena je vključena v pogoje
ureditve, ali ureditev, ki je bila zasnovana tako, da privede do
hibridnega neskladja, razen če za zavezanca ali povezano osebo ni
bilo mogoče razumno pričakovati, da je seznanjena s hibridnim
neskladjem, in ni pridobila davčne ugodnosti zaradi hibridnega
neskladja.
(7) Hibridno neskladje iz četrtega odstavka
ter pete in šeste alineje 2. točke petega odstavka tega člena
nastane le, če je v državi plačnika odbitek mogoče pobotati z
zneskom, ki ni vključen v davčno osnovo tudi v državi prejemnika
plačila.
(8) Neskladje se obravnava kot hibridno
neskladje le, če se pojavi med povezanimi osebami, med zavezancem
in povezano osebo, med sedežem ali krajem dejanskega delovanja
poslovodstva in poslovno enoto, med dvema ali več poslovnimi
enotami iste osebe, v strukturirani ureditvi ali med udeleženci pri
hibridnem prenosu finančnega instrumenta, ki povzroči večkratno
uveljavljanje davka, plačanega na viru.
67.m člen
(prilagoditve hibridnih neskladij pri
ugotavljanju davčne obveznosti)
(1) Zavezancu, ki je vlagatelj, se pri
hibridnih neskladjih, ki povzročijo dvojni odbitek, odbitek ne
prizna, razen če se pobota z vključitvijo dohodka v davčno osnovo v
tekočem ali naslednjem davčnem obdobju v obeh državah, v katerih
nastane neskladje.
(2) Zavezancu, ki je plačnik, se pri
hibridnih neskladjih, ki povzročijo dvojni odbitek in se odbitek
prizna v državi vlagatelja, odbitek ne prizna, razen če se pobota z
vključitvijo dohodka v davčno osnovo v tekočem ali naslednjem
davčnem obdobju v obeh državah, v katerih nastane
neskladje.
(3) Zavezancu, ki je plačnik, se pri
hibridnih neskladjih, ki povzročijo odbitek brez vključitve,
odbitek ne prizna.
(4) Zavezanec, ki je prejemnik plačila pri
hibridnih neskladjih, ki povzročijo odbitek brez vključitve in se
odbitek prizna v državi plačnika, vključi v dohodek znesek plačila,
ki bi sicer povzročil neskladje.
(5) Zavezancu se ne prizna odbitek za
vsakršno plačilo zavezanca, s katerim se neposredno ali posredno
financira odbitni dohodek, ki povzroči hibridno neskladje prek
transakcije ali niza transakcij med povezanimi osebami ali
transakcij, sklenjenih v okviru strukturirane ureditve, razen če
ena od držav, sodelujočih v transakciji ali nizu transakcij, opravi
enakovredno prilagoditev v zvezi s takšnim hibridnim
neskladjem.
(6) Če hibridno neskladje vključuje dohodek
neupoštevane poslovne enote zavezanca, ki ni obdavčen v Sloveniji,
zavezanec ta dohodek vključi v davčno osnovo, razen če se v
Sloveniji ta dohodek ne obdavči na podlagi mednarodne pogodbe o
izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene s tretjo
državo.
(7) Če hibridni prenos finančnega
instrumenta povzroči uveljavljanje davka, plačanega na viru, pri
več kot enem udeležencu, zavezanec lahko od obveznosti za plačilo
davka odšteje znesek, ki je enak davku, ki ustreza davku po tem
zakonu, ki ga je plačal od dohodkov iz virov izven Slovenije, v
sorazmerju z njegovim prejetim zneskom obdavčljivega dohodka glede
na celoten obdavčljiv dohodek iz hibridnega prenosa.
(8) Zavezancu, ki je rezident za davčne
namene v dveh ali več državah, se ne prizna odbitek plačila,
stroškov ali izgube, ki je hkrati odbiten od davčne osnove v
Sloveniji in drugi državi, če je v drugi državi odbitek mogoče
pobotati z dohodkom, ki ni vključen v davčno osnovo tudi v
Sloveniji. Če je druga država država članica EU ali EGP, se
zavezancu odbitek ne prizna le, če se zavezanec ne šteje za
rezidenta v Sloveniji v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju
dvojnega obdavčevanja dohodka med Slovenijo in drugo
državo.
XI. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKA
1. Obveznost plačevanja davka
68. člen
(obveznost obračunavanja in plačevanja davka)
(1) Zavezanec sam izračuna in plača davek.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, v primeru davčnega
odtegljaja iz 70. člena tega zakona davek izračuna, odtegne in
plača plačnik davka, na način in po postopku, ki ga določa zakon,
ki ureja davčni postopek.
(3) Obliko in način predložitve davčnega obračuna za davek
rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle, ki jo opravlja
v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, določa
zakon, ki ureja davčni postopek.
(4) Obliko in način predložitve davčnega obračuna za davčni
odtegljaj po 70. členu tega zakona določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banka Slovenije ne
izračuna in ne plača davka.
69. člen
(obveznost akontacij davka)
(1) Od dohodkov rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma
posle, ki jo opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, določenih s tem zakonom, se med davčnim obdobjem plačuje
akontacija davka, če ni s tem zakonom ali zakonom, ki ureja davčni
postopek, drugače določeno.
(2) Akontacija davka se določi, izračuna in plača v rokih in na
način, določen s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(3) Za plačano akontacijo davka se rezidentu in nerezidentu od
dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v
poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, zmanjša
obveznost za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno
obdobje na način, določen s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja
davčni postopek.
XII. OBDAVČITEV DOHODKOV Z VIROM V SLOVENIJI
70. člen
(davčni odtegljaj)
(1) Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov
rezidentov in nerezidentov – razen dividend in dohodkov podobnih
dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se
nahaja v Sloveniji – ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:
1. plačil dividend, pri tem se za dividendo štejejo:
a) dividenda, ki je dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki
se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku
izplačevalca;
b) dohodki, podobni dividendam iz 74. člena tega zakona;
2. plačil za obresti, razen obresti:
a) od kreditov, ki jih najema, in vrednostnih papirjev, ki jih
izdaja Slovenija;
b) iz najetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev s
strani pooblaščene institucije v skladu z zakonom, ki ureja
zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, za
katera po navedenem zakonu daje poroštvo Slovenija;
c) ki jih plačujejo banke, razen od obresti, ki so plačane osebam,
ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali
prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna
oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od
12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega
zakona;
č) ki jih plača Slovenija posojilojemalcu državnih dolžniških
vrednostnih papirjev na sredstva, ki jih ta posojilojemalec
zagotovi kot pokritje v poslu posojanja lastnih dolžniških
vrednostnih papirjev, ki se opravi v skladu s 83. členom Zakona o
javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno
besedilo);
Za namene tega člena vključujejo obresti dohodek iz vseh vrst
terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, obresti od
vseh dolžniških vrednostnih papirjev in drugih dolžniških finančnih
inštrumentov, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim
vrednostnim papirjem in finančnim inštrumentom, razen zamudnih
obresti.
3. plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic,
patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih
podobnih dohodkov;
Za namene tega člena vključujejo plačila uporabe premoženjskih
pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do
uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali
znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko
opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela,
načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o
industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah;
4. plačil za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji;
5. plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta
plačila pripadajo drugi osebi;
6. plačil za storitve svetovanja, trženja, raziskav tržišča,
kadrovanja, administriranja, informacijske storitve ter pravne
storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj
dejanskega delovanja poslovodstva v državah, razen držav članic EU,
v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve
dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu
z 8. členom tega zakona.
(2) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz prvega
odstavka tega člena, plačanih:
1. Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji;
2. Banki Slovenije;
3. zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno
številko;
4. zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki
jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno
številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.
(3) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1. točke
prvega odstavka tega člena, plačanih nerezidentu, rezidentu v
državi članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, zavezancu za davek
od dohodkov v državi rezidentstva, če ne gre za dohodke, plačane
poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka
po prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi
rezidentstva, ker primeroma uveljavlja ukrep izvzema dividend iz
davčne osnove in transakcija ne pomeni izogibanja davkom.
(4) Znesek davka, ki je bil po prvem odstavku tega člena izračunan,
odtegnjen in plačan, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni
organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti
ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka
prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka.
(5) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1. in 2.
točke prvega odstavka tega člena, plačanih
nerezidentom-pokojninskim skladom, investicijskim skladom in
zavarovalnicam, ki lahko izvajajo pokojninski načrt, pod pogoji iz
tretjega odstavka 61. člena tega zakona, ki so rezidenti države
članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, če ne gre za dohodke,
plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če
nerezident davka po prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati
v državi rezidentstva. Kot nezmožnost uveljavljanja davka se pri
zavezancih po tem odstavku šteje tudi oprostitev od obdavčenja ali
obdavčitev dohodkov teh zavezancev v državi rezidentstva po stopnji
0%.
(6) Določba četrtega odstavka tega člena se uporablja tudi za
primere iz petega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe tretjega in petega odstavka tega člena se
davek izračuna, odtegne in plača oziroma ni mogoče uveljavljati
vračila iz četrtega in šestega odstavka tega člena za plačila v
države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi
omogočila spremljanje obdavčitve ali neobdavčitve dohodka. Sklep o
določitvi seznama držav objavi minister, pristojen za finance, v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(8) Če Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije
izplačujejo ali so jim bili zaračunani dohodki iz prvega odstavka
tega člena, se štejejo za rezidente.
70.a člen
(posebna ureditev davčnega odtegljaja za obresti od dolžniških
vrednostnih papirjev)
Ne glede na 70. člen tega zakona se davek ne izračuna, odtegne in
plača od plačil od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih
izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v
Sloveniji, če:
– ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir
(oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere
dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj
dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
– so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi
trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v
državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj,
razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za
plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja
denacionalizacijo.
70.b člen
(posebna ureditev davčnega odtegljaja od plačil v zvezi z
začasnim mehanizmom zagotavljanja finančne stabilnosti v
euroobmočju)
Ne glede na določbe 70. člena tega zakona, se davek ne izračuna,
odtegne in plača od plačil Slovenije, ki izhajajo iz poroštva za
obveznosti delniške družbe, ustanovljene za namen zagotavljanja
finančne stabilnosti v območju eura v skladu z Zakonom o poroštvu
Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v
euroobmočju (Uradni list RS, št. 59/10).
71. člen
(obdavčenje, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz
različnih držav članic EU)
(1) Davka se ne odtegne od plačil dividend in dohodkov, podobnih
dividendam, ki se razdelijo osebam, ki imajo eno od oblik, za
katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične
družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, če:
1. ima prejemnik najmanj 10% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu ali glasovalnih
pravicah osebe, ki deli dobiček;
2. traja najnižja udeležba iz 1. točke tega odstavka najmanj 24
mesecev; in je
3. prejemnik:
a) oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem
obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance;
b) za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom
te države in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu z
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjeno z državo nečlanico; in
c) je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne
družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister,
pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je
davka oproščena ali ima možnost izbire.
(2) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za znesek
dohodkov, podobnih dividendam, ki se štejejo za prikrito izplačilo
dobička, če znesek plačil ni skladen s 16. členom tega zakona. Po
tem odstavku se ne obravnavajo dohodki, ki se obravnavajo po drugem
odstavku 72. člena.
(3) Dividenda, ki je izplačana osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24
mesecev po 2. točki prvega odstavka tega člena, sicer pa izpolnjuje
pogoje iz prvega odstavka tega člena, se lahko izplača brez
odtegljaja davka, če izplačevalec dividende ali posrednik, za
zavarovanje izpolnitve morebitne davčne obveznosti, izroči ustrezno
bančno garancijo pristojnemu davčnemu organu. Znesek bančne
garancije je znesek davka, izračunan od osnove, ki je enaka znesku
dividende, izračunane na podlagi preračunane stopnje.
(4) Pristojni davčni organ lahko unovči garancijo, če prejemnik
dividende ni razpolagal 24 mesecev z najnižjo udeležbo iz 1. točke
prvega odstavka tega člena. Garancija poteče s potekom 24 mesecev
razpolaganja z najnižjo udeležbo.
(5) Za ustrezno bančno garancijo se šteje bančna garancija banke s
sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU, s katero se banka
nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv pristojnega davčnega
organa ter brez ugovorov, na poseben račun davčnega organa
izplačala vsoto iz drugega odstavka tega člena, z rokom veljavnosti
do dneva izpolnitve pogoja glede časa trajanja udeležbe v skladu z
2. točko prvega odstavka tega člena.
(6) Ugodnosti iz tega člena se ne priznajo, če gre pri zavezancih
za okoliščine po 74. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list
RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 –
ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in
90/14), oziroma če gre za shemo ali niz shem, pri katerih je bil
glavni ali eden od glavnih namenov pridobitev davčne ugodnosti, pri
tem pa se nepriznanje ugodnosti lahko nanaša le na en korak ali del
v shemi.
72. člen
(obdavčenje, ki velja v zvezi s plačili obresti in plačili
uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih
držav članic EU)
(1) Davka se ne odtegne od plačil obresti in plačil za uporabo
premoženjskih pravic družbam, ki imajo eno od oblik, za katere se
uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in
plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe
iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance, če, v času plačila:
1. so obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic izplačane
upravičenemu lastniku, ki je družba države članice EU, ki ni
Slovenija, ali poslovna enota družbe države članice EU, ki se
nahaja v drugi državi članici EU;
2. sta plačnik in upravičeni lastnik povezana tako, da:
a) je plačnik neposredno najmanj 25% udeležen v kapitalu
upravičenega lastnika, ali
b) je upravičeni lastnik neposredno najmanj 25% udeležen v kapitalu
plačnika;
c) je ista družba neposredno najmanj 25% udeležena v kapitalu
plačnika in upravičenega lastnika,
pri tem pa gre za udeležbo med družbami iz držav članic EU;
3. traja najnižja udeležba iz 2. točke tega odstavka najmanj 24
mesecev; in je
4. plačnik ali upravičeni lastnik:
a) družba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen
sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe
premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih
držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance;
b) za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom
te države in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu z
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjene z državo nečlanico EU; in
c) je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili
uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka
oproščena, ali za davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je
dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek.
(2) Določba prvega odstavka tega člena se uporablja samo za znesek
obresti po drugem odstavku 19. člena tega zakona in znesek plačil
uporabe premoženjskih pravic po četrtem odstavku 16. člena tega
zakona.
(3) Poslovna enota se šteje za plačnika obresti in plačil uporabe
premoženjskih pravic po tem členu, če so te obresti in plačila
uporabe premoženjskih pravic zanjo odhodek po tem zakonu.
(4) Upravičeni lastnik obresti in plačil uporabe premoženjskih
pravic iz prvega odstavka tega člena je družba države članice EU,
ki ni Slovenija, ki je prejemnik teh obresti in plačil uporabe
premoženjskih pravic v svojo korist. Ne šteje se za upravičenega
lastnika posrednik za drugo osebo, kot predstavnik, pooblaščenec
ali pooblaščen podpisnik (zastopnik).
(5) Poslovna enota se šteje za upravičenega lastnika obresti in
plačil uporabe premoženjskih pravic, če:
a) je terjatev, pravica ali uporaba informacije, v zvezi s katerimi
nastanejo obresti ali plačila uporabe premoženjskih pravic,
dejansko povezana s to poslovno enoto; in
b) obresti ali plačila uporabe premoženjskih pravic predstavljajo
dohodek, za katerega je ta poslovna enota v državi članici EU, v
kateri se nahaja, zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi
se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in
plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe
iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka
oproščena, ali za davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je
dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek.
(6) Kadar se poslovna enota družbe države članice EU šteje za
plačnika ali upravičenega lastnika za obresti in plačila uporabe
premoženjskih pravic, se noben drug del te družbe ne šteje kot
plačnik ali upravičeni lastnik za te obresti in ta plačila uporabe
premoženjskih pravic za namene tega člena.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za plačila obresti in
plačila uporabe premoženjskih pravic poslovne enote ali poslovni
enoti družbe države članice EU, ki se nahaja v tretji državi, in
prek nje v celoti ali delno potekajo posli družbe.
(8) Za namene tega člena vključujejo obresti dohodek iz vseh vrst
terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede
na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še
posebej dohodek iz vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali
zadolžnic, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim
vrednostnim papirjem, obveznicam ali zadolžnicam. Kazni zaradi
zamude pri plačilu se za namene tega člena ne štejejo za
obresti.
(9) Za namene tega člena vključujejo plačila uporabe premoženjskih
pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do
uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali
znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko
opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela,
načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o
industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah.
(10) Upravičenje po tem členu se prizna na podlagi dovoljenja
davčnega organa, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena. Dovoljenje
se izda na podlagi vloge. Vloga ter postopek glede vloge in izdaje
dovoljenja sta urejena z zakonom, ki ureja davčni postopek.
73. člen
(uporaba določb 72. člena tega zakona)
Določbe 72. člena tega zakona se ne uporabljajo, če gre za:
1. plačila, ki imajo naravo delitve dobička ali vračila
kapitala,
2. obresti iz kreditov, ki vsebujejo pravico udeležbe na
dolžnikovem dobičku,
3. obresti iz kreditov, ki kreditodajalcu dajejo pravico zamenjave
njegove pravice do obresti v pravico do udeležbe v dobičku,
4. plačila iz kreditov, ki ne vsebujejo določb za vračilo glavnice
ali če vračilo glavnice zapade po 50 letih po nastanku.
74. člen
(dohodki, podobni dividendam)
Za dohodke, podobne dividendam, se štejejo:
1. dobiček, ki se izplača v zvezi z vrednostnimi papirji in
krediti, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku izplačevalca;
2. dobiček, rezerve iz dobička, osnovni kapital v delu, ki se je
oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička
ali rezerv iz dobička in skrite rezerve izplačevalca, ob prenehanju
izplačevalca;
Skrite rezerve se izračunajo kot razlika med pošteno vrednostjo in
davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan pred
vpisom zaključka likvidacije v sodni register.
Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali na
drug način zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati
obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski
inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v
katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni.
Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki
se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma
na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in
izgube pri obračunu davka.
3. izplačana vrednost delnic ali poslovnih deležev, zmanjšana za
njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv,
ob izključitvi ali izstopu delničarja, družbenika ali člana
izplačevalca;
4. izplačilo na podlagi rednega zmanjšanja osnovnega kapitala
izplačevalca v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja
osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička;
5. izplačana vrednost pridobljenih lastnih delnic ali lastnih
poslovnih in drugih lastnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko
vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv;
6. dobiček, prenesen na podlagi podjetniške pogodbe v skladu z
zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
7. prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima
neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila
delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca
ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se
razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito
izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi
izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh
oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga,
brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz
16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za nakup vseh oblik
sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene
iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za sredstva in
storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile
opravljene. Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi obresti
na posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot
znaša priznana obrestna mera iz 19. člena tega zakona, in obresti
od presežka posojil iz 32. člena tega zakona.
75. člen
(vštevanje davčnega odtegljaja v davčno osnovo)
(1) Rezident, ki prejme dohodek, od katerega se odtegne davek v
skladu z določbami tega poglavja, všteje dohodek v svojo davčno
osnovo pred zmanjšanjem za odtegnjen davek.
(2) Nerezident, ki prejme dohodek, od katerega se odtegne davek po
določbah tega poglavja v zvezi z dejavnostjo oziroma posli, ki jo
opravlja v poslovni enoti v Sloveniji ali preko poslovne enote v
Sloveniji, všteje dohodek v svojo davčno osnovo pred zmanjšanjem za
odtegnjen davek.
(3) Za plačan znesek odtegnjenega davka se zmanjša obveznost
zavezanca iz prvega in drugega odstavka tega člena za plačilo davka
po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje na način, določen s
tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni postopek.
XIII. POSEBNA DOLOČBA
76. člen
(natančnejši predpisi)
Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona lahko izda minister,
pristojen za finance.
XIV. PREHODNE DOLOČBE
77. člen
(uporaba določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb in Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb v zvezi z olajšavami)
(1) Zavezanec, kateremu so pred dnem začetka uporabe tega zakona
začeli teči roki po 40. členu Zakona o davku od dobička pravnih
oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo), se
glede teka teh rokov oziroma posledic vezanih na te roke, obravnava
po dosedanjih predpisih.
(2) Zavezanec, kateremu so pred dnem začetka uporabe tega zakona
začeli teči roki po 49. in 50. členu Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), se glede teka teh rokov oziroma posledic vezenih na te
roke, obravnava po dosedanjih predpisih.
78. člen
(uporaba določb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v zvezi
z olajšavo za zaposlovanje)
Zavezanec, ki ima na dan začetka uporabe tega zakona pravico do
zniževanja davčne osnove po prvem in drugem odstavku 50. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06
– uradno prečiščeno besedilo), davčno osnovo lahko znižuje do
poteka obdobja 12 mesecev po 50. členu Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo).
79. člen
(obračunavanje zalog)
Zavezanec, ki obračunava zaloge po 24. členu Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), lahko z dnem začetka uporabe tega zakona
izbere drugo metodo obračunavanja zalog.
80. člen
(sprememba amortizacijskih stopenj)
Zavezancu, ki je začel z amortizacijo opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev pred dnem začetka
uporabe tega zakona, se kot odhodek prizna amortizacija teh
opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev do dokončne amortizacije v višini v skladu s 15., 16. in
17. členom Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) oziroma 26. členom Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo).
81. člen
(uporaba 32. člena tega zakona)
(1) Za obresti iz 32. člena tega zakona, ki se ne priznajo kot
odhodek, se štejejo obresti od posojil, ki so nastala po dnevu
začetka uporabe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Ne glede na določbo 32. člena tega zakona, se kot odhodek ne
priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in
zavarovalnicah, ki so prejeta od družbenika, ki ima kadarkoli v
davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic
ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če
kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo:
1. v prvem letu po dnevu začetka uporabe tega zakona
osemkratnik;
2. v drugem, tretjem in četrtem letu šestkratnik;
3. v petem letu pa petkratnik
zneska deleža tega družbenika v kapitalu zavezanca, ugotovljene
glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem
obdobju.
82. člen
(uporaba določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb in Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb pri obdavčitvi pri prenosu
premoženja, obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in
obdavčitvi pri združitvah in delitvah)
(1) Pri obdavčitvi pri prenosu premoženja, obdavčitvi pri zamenjavi
kapitalskih deležev in obdavčitvi pri združitvah in delitvah po 38.
do 54. členu tega zakona, se prenos premoženja, zamenjava
kapitalskih deležev in združitve in delitve ne štejejo za dogodke,
ki po 40. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) oziroma 49. in 50.
členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
33/06 – uradno prečiščeno besedilo) povzročijo, da mora zavezanec v
letu takšnega dogodka povečati davčno osnovo za izkoriščeno
olajšavo. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če ne
bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in
združitve in delitve.
(2) Določbe Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), ki zapadejo pod prehodno ureditev, se pri
obdavčitvi pri prenosu premoženja, obdavčitvi pri zamenjavi
kapitalskih deležev in obdavčitvi pri združitvah in delitvah po 38.
do 54. členu tega zakona upoštevajo, kot bi veljalo, če ne bi
prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in
združitve in delitve.
83. člen
(uporaba 20. člena tega zakona)
Določbe tretjega odstavka 20. člena tega zakona se uporabljajo tudi
za rezervacije po 16. in 27. členu Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), oblikovane pred dnem začetka uporabe tega zakona in po
23. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo).
84. člen
(pretekle izgube)
Izgube iz davčnih obdobij od leta 2000 do leta 2006 se lahko
pokrivajo v skladu s 36. členom tega zakona, razen izgub, ki se
niso pokrile v skladu s petim odstavkom 29. člena Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo).
85. člen
(uporaba 70. člena tega zakona)
(1) Določbe 70. člena tega zakona se ne uporabljajo za plačila iz
2. do 6. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona, ki so
obračunana za obdobja pred 1. januarjem 2005.
(2) Določbe 68. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) se
uporabljajo za plačila po 2. do 5. točki prvega odstavka 68. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06
– uradno prečiščeno besedilo), ki so obračunana za obdobja pred
dnem začetka uporabe tega zakona, tudi, če so izplačana po dnevu
začetka uporabe tega zakona.
(3) Določbe 70. člena tega zakona se ne uporabljajo za izplačila iz
2. do 6. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona, ki so
obračunana za obdobja pred 1. januarjem 2007 (pred dnem začetka
uporabe tega zakona).
86. člen
(uporaba 65.c člena Zakona o davku od dobička pravnih
oseb)
Določba 65.c člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo), ki določa, da se
davčna osnova zmanjšuje za obračunane obresti od dolgoročnih in
kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995
izdale Slovenija, občine ali javna podjetja, ki so jih ustanovile
Slovenija oziroma občine, vendar največ do višine davčne osnove, se
uporablja tudi po dnevu začetka uporabe tega zakona.
87. člen
(izbrano davčno obdobje in prehod na izbrano davčno
obdobje)
(1) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega
leta, so obdavčeni dohodki zavezanca v davčnem obdobju, ki je
obdobje od konca koledarskega leta do začetka naslednjega davčnega
obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, kot bi šlo za
celotno davčno obdobje.
(2) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se ne razlikuje od
koledarskega leta, so obdavčeni dohodki zavezanca v davčnem
obdobju, ki je obdobje od konca davčnega obdobja, ki se razlikuje
od koledarskega leta, do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki
se ne razlikuje od koledarskega leta, kot bi šlo za celotno davčno
obdobje.
(3) Na način, kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega
člena, so obdavčeni tudi dohodki zavezanca v obdobju pri prehodu iz
enega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, na
drugo davčno obdobje, ki se tudi razlikuje od koledarskega
leta.
(4) Določba tretjega odstavka 10. člena tega zakona se uporablja
tudi za zavezance, ki so v letu 2005 in 2006 izbrali, da se njihovo
davčno obdobje razlikuje od koledarskega leta.
88. člen
(uporaba določb 6. člena tega zakona v zvezi s stalno poslovno
enoto)
Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v
zvezi z njimi, če je gradbišče bilo oblikovano oziroma so se dela
začela opravljati pred dnem začetka uporabe tega zakona, se šteje
za poslovno enoto nerezidenta, če dejavnost oziroma posli trajajo
dlje od obdobja, določenega v 6. členu tega zakona.
89. člen
(obdavčevanje v skupini do poteka dobe)
Zavezanci, ki ugotavljajo davek na podlagi obdavčenja v skupini v
skladu s točko a) ali točko b) 81. člena Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), lahko nadaljujejo s tem načinom do poteka dobe, za
katero je bilo dano dovoljenje za obdavčenje v skupini, v skladu z
81. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) po 200. členu Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98,
76/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01, 97/01, 52/02 in 33/03)
ali po 63. do 67. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
90. člen
(uporaba 18. člena)
Zavezanec, ki je pred dnem začetka uporabe tega zakona, izvzel
dividende oziroma druge deleže iz dobička iz davčne osnove in
ravnal po tretjem odstavku 18. člena Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), se glede časa trajanja udeležbe iz 2. točke prvega
odstavka 18. člena in bančne garancije iz tretjega odstavka istega
člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
33/06 – uradno prečiščeno besedilo) obravnava po tretjem odstavku
18. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
91. člen
(prehodno obdobje za obdavčitev pri prenosu dejavnosti,
zamenjavah kapitalskih deležev, združitvah in delitvah)
Zavezancem, katerim je bilo pred dnem začetka uporabe tega zakona
izdano dovoljenje po 35., 40. in 47. členu Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), se glede upravičenj, pogojev in drugega
ravnanja v zvezi s transakcijami, za katere se je izdalo
dovoljenje, obravnavajo po določbah 30. do 48. člena Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo).
92. člen
(prehodno obdobje glede udeležbe po 71. členu tega
zakona)
Ne glede na določbe 1. točke prvega odstavka 71. člena tega zakona,
se do 31. decembra 2008 uporablja stopnja 15%.
93. člen
(prehod na nov način računovodenja)
Za zavezance, ki z dnem ali po dnevu začetka uporabe tega zakona
spremenijo način sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih,
določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma drugim
zakonom, ki določa prehod na spremenjen način sestavljanja
računovodskih poročil, in za zavezance, ki so pred dnem začetka
uporabe tega zakona spremenili način sestavljanja računovodskih
poročil, pri prehodih, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske
družbe, oziroma drugim zakonom, ki določa prehod na spremenjen
način sestavljanja računovodskih poročil, se tudi po dnevu začetka
uporabe tega zakona uporablja prehodna določba 14. člena Zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 108/05).
94. člen
(davčna stopnja za investicijske sklade)
Za zavezance investicijske sklade, obdavčene po tem zakonu, ki so
ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, se tudi po dnevu začetka uporabe tega zakona, ne glede
na prvi odstavek 61. člena tega zakona, uporablja prehodna določba
drugega odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
108/05).
95. člen
(uporaba 15. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb)
(1) Za obresti na dana oziroma prejeta posojila od povezanih oseb,
ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona, se
uporablja 15. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri ugotavljanju
prihodkov in odhodkov za obresti na dana oziroma prejeta posojila
od povezanih oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe
tega zakona, upošteva obračunane obresti do višine zadnje
objavljene, ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere,
če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna
obrestna mera oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne
mere, če se te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od enega
meseca, pri čemer to obdobje ne more biti daljše od enega leta.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri ugotavljanju
prihodkov in odhodkov za obresti na dana oziroma prejeta posojila
od povezanih oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe
tega zakona, za obresti, obračunane za obdobja od 7. junija 2008
dalje, uporabljata prvi in drugi odstavek 19. člena tega
zakona.
96. člen
(uporaba 17. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb)
Za odhodke prevrednotenja iz 17. člena Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), ki niso bili priznani v obdobjih pred dnem začetka
uporabe tega zakona v skladu s prvim in drugim odstavkom 17. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06
– uradno prečiščeno besedilo), se tudi po dnevu začetka uporabe
tega zakona uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 17.
člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
33/06 – uradno prečiščeno besedilo) glede odprave oslabitev in
priznavanja teh odhodkov.
97. člen
(uporaba 60. člena tega zakona)
Ne glede na 60. člen tega zakona, se davek plačuje po stopnji 23%
od davčne osnove za leto 2007, 22% od davčne osnove za leto 2008 in
21% od davčne osnove za leto 2009.
98. člen
(rezervacije pri prehodu na nov način računovodenja)
(1) Pri prehodih na nov način sestavljanja računovodskih poročil,
vključno pri prehodu na nov način sestavljanja računovodskih
poročil po 14. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/05) se
dodatno oblikovanje ali odprava rezervacij za pokojnine, jubilejne
nagrade in za odpravnine štejejo kot spremembe računovodskih
usmeritev zavezanca po 14. členu tega zakona.
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena se uporablja tudi pri
sestavi davčnega obračuna za leto 2006.
XV. KONČNI DOLOČBI
99. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
40/04, 70/04 – popravek, 139/04, 17/05 – uradno prečiščeno
besedilo, 108/05 in 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) in
naslednji predpisi, izdani na njegovi podlagi:
– Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 49/04);
– Pravilnik o priznani obrestni meri (Uradni list RS, št. 130/04 in
142/04);
– Pravilnik o določanju primerljivih tržnih cen (Uradni list RS,
št. 130/04);
– Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave
in razvoj (Uradni list RS, št. 79/06);
prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega zakona, uporabljajo pa se
do 31. decembra 2006.
(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehata veljati drugi in
tretji odstavek 18. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij
(Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 50/02 in 93/02) v delu, ki se
nanaša na oblikovanje rezerv in na zavezance po tem zakonu.
100. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007 dalje,
razen:
– določbe prvega odstavka 55. člena tega zakona, v delu, ki določa
regijsko olajšavo, ki začne veljati z dnem, ko Evropska komisija
odobri shemo te olajšave ter
– šestega odstavka 25. člena in četrtega odstavka 61. člena tega
zakona, ki začneta veljati z dnem, ko Evropska komisija odobri to
shemo državne pomoči.
(2) Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike
Slovenije objavi dan uveljavitve in dan začetka uporabe olajšave iz
prvega odstavka tega člena.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb /ZDDPO-2A/ (Uradni list RS, št. 56/08) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4. člen
(postopkovna določba)
Z dnem uveljavitve ZDavP-2B (UL
RS, št. 110/09) – tj. od 30.12.2009 naprej prenehajo veljati
določbe 4. člena ZDDPO-2A (153. člen ZDavP-2B) – uveljavitev
neodtegnitve davka in vračila odtegnjenega davka v skladu s 70.
členom ZDDPO-2 je urejena v novem 383.a členu
ZDavP-2.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2B/ (Uradni list RS, št. 76/08) vsebuje naslednjo prehodno
in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko
zavezanec za leto 2008 uveljavlja znižanje davčne osnove za
investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO V, v skladu s 55.a členom.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2008.
Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2C/ (Uradni list RS, št. 05/09) vsebuje naslednje prehodne
in končno določbo:
2. člen
Ta zakon se uporablja tudi pri obračunih, ki se nanašajo na leto
2008, za investiranje opravljeno od 1. januarja 2008.
3. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko
zavezanec za leto 2008 uveljavlja znižanje davčne osnove za
investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO IV, v skladu s 55.a členom zakona.
4. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko
zavezanec za leto 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 uveljavlja
znižanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki
ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v
tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO V, v skladu s 55.a členom zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2D/ (Uradni list RS, št. 96/09) vsebuje naslednjo prehodno
in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(postopkovna določba)
(1) Zavezanci, ki uveljavijo spremembo davčne obravnave obresti na
podlagi drugega ali tretjega odstavka 95. člena zakona, lahko
zahtevajo vračilo že plačanega davka, če bi bila njihova obveznost
za davek zaradi spremenjene davčne obravnave manjša.
(2) Zavezanci zahtevajo vračilo davka po prvem odstavku tega člena
s posebnim popravkom obračuna za ta namen, ki ga morajo ne glede na
roke, določene v zakonu, ki ureja davčni postopek, predložiti
najpozneje do 31. marca 2010.
3. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku
/ZDavP-2B/ (Uradni list RS, št. 110/09) vsebuje naslednjo končno
določbo:
154. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb /ZDDPO-2E/ (Uradni list RS, št. 43/10) vsebuje
naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Spremenjen prvi odstavek 55. člena zakona in
nov 55.b člen zakona se uporabljata od 1. januarja 2010.
Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2F/ (Uradni list RS, št. 59/11) vsebuje naslednjo končno
določbo:
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembi Zakona o spremembi Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2C /ZDDPO-2G/ (Uradni list RS, št. 24/12)
vsebuje še naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto
2011 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v tovorna
motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam
EURO V, in za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO IV, s predložitvijo popravka obračuna po
54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega
zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se za investicije, opravljene od
1. januarja 2011 dalje.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb /ZDDPO-2H/ (Uradni list RS, št. 30/12) vsebuje še
naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Določbe 55. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B,
43/10, 59/11 in 24/12) se v delu, ki se nanaša na regijsko
olajšavo, za regijsko olajšavo, uveljavljeno, vendar ne v celoti
izkoriščeno pred uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo do poteka
roka iz 55. člena zakona.
5. člen
Ne glede na 60. člen zakona se davek plačuje po stopnji 18 % od
davčne osnove za leto 2012, 17 % od davčne osnove za leto 2013.
6. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o davčni
regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št.
110/07) v delu, ki se nanaša na izvajanje 55. člena Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08,
5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11 in 24/12), uporablja
pa se za regijske olajšave, uveljavljene pred uveljavitvijo tega
zakona.
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2012 dalje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb /ZDDPO-2I/ (Uradni list RS, št. 94/12) vsebuje še
naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2013 dalje.
Določba spremenjenega četrtega odstavka 36. člena zakona se
uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali
kasneje.
Do začetka uporabe določb spremenjenih 1., 8., 36., 59. in 70.
člena zakona, se uporabljajo določbe 1., 8., 36., 59. in 70. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
117/06, 56/08, 78/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10 in
59/11).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb /ZDDPO-2J/ (Uradni list RS, št. 81/13) vsebuje še
naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Določbe spremenjenega 32. in 60. člena zakona
se začnejo uporabljati 1. januarja 2014. Do začetka uporabe
spremenjenega 32. in 60. člena zakona se uporabljata 32. in 60.
člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11,
24/12, 30/12 in 94/12).
Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2L/ (Uradni list RS, št. 23/15) vsebuje še naslednjo
prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US,
25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14; v nadaljnjem besedilu:
ZDavP-2) lahko zavezanec za leto 2014 uveljavlja znižanje davčne
osnove za investiranje v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO VI, po spremenjenem 55.a členu zakona s
predložitvijo popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje v
30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se za investiranje, opravljeno od
1. januarja 2014 dalje.
Zakon o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2K/ (Uradni list RS, št. 50/14) vsebuje naslednjo prehodno
in končni določbi:
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
3. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo
od vključno 1. januarja 2015.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se za davčno
leto 2014 uporablja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B,
43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12 in 81/13).
Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2M/ (Uradni list RS, št. 82/15) vsebuje naslednjo končno
določbo:
KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Določba novega 15.a člena zakona se uporablja
za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali kasneje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb /ZDDPO-2N/ (Uradni list RS, št. 68/16) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(začetek veljavnosti in uporaba)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2017.
(2) Do začetka uporabe 4. člena tega zakona se uporabljajo določbe
60. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10,
59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb /ZDDPO-2O/ (Uradni list RS, št. 69/17) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
(1) Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.
(2) Do začetka uporabe spremenjenega 67.c člena, dopolnjenega 67.d
člena in spremenjenega 67.e člena zakona se uporabljajo določbe
67.c, 67.d in 67.e člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 –
ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15,
82/15 in 68/16).
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb /ZDDPO-2P/ (Uradni list RS, št. 79/18) vsebuje
naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
5. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2019.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb /ZDDPO-2R/ (Uradni list RS, št.
66/19) vsebuje naslednjo prehodno in kočne določbe:
PREHODNA IN KONČNE
DOLOČBE
6. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. januarja 2020, razen novega devetega odstavka 33. člena zakona,
ki se uporablja od 1. januarja 2019, in novega 59.a člena zakona,
ki se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020
ali kasneje.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se
uporablja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10,
59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16,
69/17 in 79/18).