Iz sklopa –
modula:
ZAKONODAJA/Delo in
prispevki/Delovna razmerja/Zaposlovanje/ …
ZAKON O EVIDENCAH NA PODROČJU
DELA IN SOCIALNE VARNOSTI
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZEPDSV/
Uradni list RS, št.:
·
40/06 (14.04.2006; veljavnost od 29.04.2006; uporaba od
29.04.2006),
·
50/23-ZEPDSV-A (05.05.2023; veljavnost od 20.05.2023; uporaba od
20.11.2023),
·
24/25-ZEPDSV-B (08.04.2025; veljavnost od 23.04.2025; uporaba od
23.04.2025).
Datum veljavnosti NUPB: od 23.04.2025
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 23.04.2025 naprej
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
Ta zakon določa vrste in
vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti (v nadaljnjem
besedilu: evidenca), način zbiranja podatkov, način vodenja in
povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe
državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil
ter ostalih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), ki te
podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma
za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah (v
nadaljnjem besedilu: posamezniki) ter za namene izvajanja
statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo
zakonsko podlago.
2. člen
(opredelitev pojmov)
Izrazi v tem zakonu imajo
naslednji pomen:
– Uradne evidence so uradne
zbirke podatkov, ki jih vodijo za to pooblaščeni organi in
organizacije v Republiki Sloveniji.
– Centralni register
prebivalstva je uradna evidenca podatkov o državljanih in
državljankah (v nadaljnjem besedilu: državljanih), ki imajo stalno
ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, in tujcih in tujkah
(v nadaljnjem besedilu: tujcih), ki imajo dovoljenje za stalno ali
začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, o državljanih, ki so
stalno ali začasno, za več kot tri mesece, odsotni iz Republike
Slovenije, ter o tujcih, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja
za stalno ali začasno prebivanje, imajo pa določene pravice ali
obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
davkov, iz humanitarnih razlogov ali na drugem področju, če je tako
določeno z zakonom.
– Poslovni register Slovenije
je uradna evidenca o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju
Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno
dejavnost, o njihovih delih in podružnicah tujih podjetij, kakor
jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.
– Davčni register je uradna
evidenca zavezancev za davek.
– Evidenca osebnih podatkov je
zbirka osebnih podatkov oziroma vsak strukturiran niz podatkov, ki
vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki
omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je
niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali
geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki
je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost
posameznika.
– Upravljavec evidence je
fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega
prava, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva
obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki
določa tudi namene in sredstva obdelave.
– Podatkovni vir je tisti, ki
ima v skladu z zakonom pristojnost, da zbira določene podatke,
oziroma je pristojen za to, da podatke posreduje.
– Delavec ali delavka (v
nadaljnjem besedilu: delavec) je vsaka fizična oseba, ki je v
delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o
zaposlitvi.
– Kot delavec se
v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi
pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno
poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da ga
opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali
pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del
delovnega procesa delodajalca, in oseba, ki pri delodajalcu
opravlja delo zaradi usposabljanja.
Kot delavec se v smislu
tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni
podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno
poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da se zanjo
uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, glede
delovnega časa, odmorov in počitkov ali ga opravlja osebno in je
vključena v delovni proces delodajalca, in oseba, ki pri
delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.
– Delodajalec ali delodajalka
(v nadaljnjem besedilu: delodajalec) je pravna in fizična oseba ter
drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica
tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki
zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
– Kot delodajalec se v smislu
tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni
podlagi zaposluje delavca oziroma osebo, ki opravlja delo. Kot
delodajalec se šteje tudi kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu:
kmet) ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojega gospodarstva
oziroma z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali
drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih
oseb.
– Socialno zavarovanje obsega
sistem obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega
zavarovanja oziroma zavarovanja za primer brezposelnosti in
starševstva.
– Povezovalni znaki so osebna
identifikacijska številka in druge z zakonom opredeljene enolične
identifikacijske številke posameznika, z uporabo katerih je mogoče
zbirati oziroma priklicati osebne podatke iz tistih zbirk osebnih
podatkov, v katerih so obdelovani tudi isti povezovalni
znaki.
– Spletni servis je
računalniški vmesnik, ki omogoča neposredni vpogled v javne
evidence državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v postopkih
odločanja o pravicah in obveznostih posameznikov na posameznih
področjih.
– Paketna izmenjava podatkov je
izpis podatkov po želenem kriteriju, pri čemer dva upravljavca
skleneta dogovor o zagotavljanju izmenjave sprememb podatkov iz
posameznih baz.
3. člen
(metodološka načela)
(1) Podatki v evidencah se
vodijo po enotnih metodologijah, standardih, šifrantih in
klasifikacijah, ki jih predpiše minister, pristojen za področje, v
okviru katerega se vodi posamezna evidenca iz 6. člena tega
zakona.
(2) Podatki se zbirajo v
evidencah tako, da se prenašajo iz listin, obrazcev ali
računalniških nosilcev podatkov, ki jih upravljavcem evidenc
posredujejo subjekti, ki so po zakonu dolžni voditi te podatke. Za
potrebe zbiranja oziroma vnosa podatkov se lahko določeni podatki
prenesejo tudi iz drugih evidenc.
4. člen
(pridobivanje in posredovanje
podatkov)
(1) Upravljavci evidenc iz točk
a) do č) ter o) 6. člena tega zakona pridobivajo podatke neposredno
od podatkovnega vira.
(2) Upravljavci evidenc iz 6.
člena tega zakona in upravljavci uradnih evidenc iz 8. člena tega
zakona morajo omogočiti dostop do podatkov iz teh evidenc
uporabnikom, določenim s tem zakonom, za namen vzpostavitve oziroma
vodenja in vzdrževanja uradnih evidenc tako, da je omogočeno
izvrševanje njihovih nalog, določenih z zakonom. Upravljavci
evidenc omogočijo brezplačen dostop do navedenih
podatkov.
(3) Podatki, ki jih vsebujejo
evidence po tem zakonu, se lahko pridobijo za vlagatelje oziroma za
osebe, ki so stranke v postopkih iz prvega odstavka 5. člena tega
zakona, lahko pa tudi za člane vlagateljeve družine ali
gospodinjstva, če je to določeno s predpisom, ki ureja posamezno
področje.
(4) Upravljavci evidenc morajo
v predpisanih rokih zagotavljati ažurno in točno stanje
evidenc.
(5) Upravljavci evidenc iz točk
d) do n) 6. člena tega zakona in upravljavci uradnih evidenc iz 8.
člena tega zakona omogočijo državnim organom, lokalnim skupnostim
in nosilcem javnih pooblastil dostop iz drugega odstavka tega člena
z vzpostavitvijo spletnih servisov, ki omogočajo neposreden vpogled
v zbirke podatkov, in z vzpostavitvijo servisa za paketno izmenjavo
podatkov.
(6) Za podatke, za katere je z
zakonom, ki ureja davčno področje, predpisano, da se smejo državnim
organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih pooblastil razkriti
na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika organa ali z
njegove strani pooblaščene osebe, velja, da se za pisni zahtevek
šteje tudi zahtevek, ki je izmenjan v elektronski obliki z varnim
elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
(7) Statistični urad Republike
Slovenije in pooblaščeni izvajalci programa statističnih
raziskovanj, določeni v vsakoletnem programu statističnih
raziskovanj, so za te namene upravičeni do brezplačnega dostopa do
podatkov iz evidenc iz 6. člena tega zakona.
5. člen
(uporaba podatkov)
(1) Podatki, ki jih vsebujejo
evidence iz 6. člena tega zakona, se lahko uporabljajo za odločanje
v upravnih postopkih v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna
področja, ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih
in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago.
(2) Za vzpostavitev neposredne
računalniške povezave, preko katere se bodo posredovali podatki
uporabnikom iz 1. člena tega zakona, je potrebno predhodno soglasje
ministra ali ministrice (v nadaljnjem besedilu: ministra),
pristojnega za delo, družino in socialne zadeve, ter ministra,
pristojnega za področje, v okviru katerega se vodi posamezna
zbirka, ter informacijskega pooblaščenca ali
pooblaščenke.
II. EVIDENCE
6. člen
(vrste evidenc)
Na področju dela in socialne
varnosti se vodijo naslednje evidence:
a) evidenca o zaposlenih
delavcih,
b) evidenca o stroških
dela,
c) evidenca o izrabi delovnega
časa,
č) evidenca o oblikah
razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri
delodajalcu,
d) evidenca brezposelnih
oseb,
e) evidenca o potrebi po
delavcih,
f) evidenca o državljanih
Evropske unije in z njimi izenačenih državljanov, ki se zaposlijo
in delajo na ozemlju Republike Slovenije,
g) evidenca o državljanih
tretjih držav, ki se zaposlijo in delajo na ozemlju Republike
Slovenije,
h) evidenca o zavarovancih in
uživalcih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,
i) evidenca o družinskih članih
državljanov Republike Slovenije na začasnem delu v tujini –
upravičencih do zdravstvenega varstva,
j) evidenca o zavarovancih in
uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja,
k) evidenca o socialnih
prejemkih,
l) evidenca o družinskih
prejemkih,
m) evidenca o starševskih
nadomestilih,
n) evidenca o uživalcih pravic
iz naslova varstva vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev
vojnega nasilja,
o) evidence s področja varnosti
in zdravja pri delu.
7. člen
(upravljavci
evidenc)
(1) Evidence iz točk a), b), c)
in č) prejšnjega člena vodijo delodajalci v skladu z določbami tega
zakona za namene uveljavljanja pravic iz sistema socialnega
zavarovanja in socialnega varstva, za namen zagotavljanja
statističnega spremljanja ter za potrebe inšpekcijskega
nadzora.
(2) Evidence iz točk d, e), f)
in g) prejšnjega člena vodi Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje na podlagi zakona, ki ureja zaposlovanje in
zavarovanje za primer brezposelnosti, na podlagi zakona, ki ureja
zaposlovanje in delo tujcev, ter na podlagi zakona, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, razen
evidence zaposlenih invalidov v podporni zaposlitvi, evidence
invalidov, zaposlenih v zaščitni zaposlitvi, in evidence invalidov,
zaposlenih v invalidskih podjetjih, ki jih vodi Sklad Republike
Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
(3) Evidence iz točk h) in i)
prejšnjega člena vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na
podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno
zavarovanje.
(4) Evidenco iz točke j)
prejšnjega člena vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije na podlagi zakona, ki ureja matično evidenco
o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega
zavarovanja.
(5) Evidence iz točke k)
prejšnjega člena vodi ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, na
podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo, oziroma v sodelovanju z
drugimi ministrstvi, ki so pristojna za posamezne vrste socialnih
prejemkov.
(6) Evidenci iz točk l) in m)
prejšnjega člena vodi ministrstvo, pristojno za družino, na podlagi
zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske
prejemke.
(7) Evidenco iz točke n)
prejšnjega člena vodi ministrstvo, pristojno za varstvo vojnih
invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja na podlagi
zakonov, ki urejajo varstvo vojnih invalidov, vojnih veteranov in
žrtev vojnega nasilja.
(8) Evidence iz točke o)
prejšnjega člena vodijo delodajalci na podlagi zakona, ki ureja
varnost in zdravje pri delu.
8. člen
(uradne evidence
podatkov)
Na področju dela in socialne
varnosti se za namen vodenja evidenc iz točk d) do n) 6. člena tega
zakona in za izvajanje nalog, določenih z zakonom, uporabljajo
podatki iz naslednjih uradnih evidenc podatkov:
a) Centralni register
prebivalstva, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
zagotavlja državnim organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih
pooblastil dostop do naslednjih podatkov:
– enotna matična številka
občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO),
– davčna številka,
– kraj rojstva,
– država rojstva, če je kraj
rojstva v tujini,
– osebno ime,
– državljanstvo,
– stalno
prebivališče,
– začasno prebivališče, če je
oseba tujec,
– zakonski stan,
– izobrazba,
– EMŠO matere, očeta, zakonca
in otrok,
– datumi in podatki o dogodkih,
spremembah ali popravkih.
b) Poslovni register Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: PRS), ki ga vodi Agencija za javnopravne
evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), zagotavlja
državnim organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih pooblastil
dostop do naslednjih podatkov o posamezni enoti poslovnega
registra:
– datum vpisa v poslovni
register,
– matična številka poslovnega
subjekta, številke transakcijskih računov, davčna
številka,
– popolno ali dolgo ime, kratko
ime, sedež in naslov poslovnega subjekta (ulica, hišna številka,
dodatek k hišni številki, naselje, občina, poštna številka, ime
pošte, upravna enota in podatki o geokodi),
– datum akta o ustanovitvi,
podatki o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, številka akta
o vpisu in zaporedna številka vpisa),
– registrirana oziroma z aktom
o ustanovitvi določena dejavnost po standardni klasifikaciji
dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD), glavna dejavnost po
SKD,
– institucionalni sektor po
standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev,
– pravnoorganizacijska
oblika,
– vrsta društva (samo za
društva),
– poseben status,
– podatki o ustanoviteljih
(osebno ime ali firma, sedež in naslov stalnega ali začasnega
prebivališča, EMŠO ali matična številka, davčna
številka),
– poreklo ustanovitvenega
kapitala, države ustanovitvenega kapitala, vrsta lastnine po
pretežnem deležu, lastniški delež Republike Slovenije,
– podatki o zastopnikih (osebno
ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številka,
EMŠO in vrsta zastopnika),
– telefon, telefaks,
elektronski naslov in naslov spletne strani (če jih enota
poslovnega registra posreduje),
– vrsta in datum
spremembe,
– podatki o izbrisu (vrsta,
datum, pravni naslednik),
– davčna številka,
– EMŠO,
– lastniški delež gospodarskih
družb,
– podatki o poslovanju
gospodarske družbe (družba posluje: da, ne),
– številke računov gospodarskih
družb,
– šifra proračunskega
uporabnika.
c) Davčni register, ki ga vodi
Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS),
zagotavlja državnim organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih
pooblastil, pod pogoji in na način, ki jih predpisuje davčna
zakonodaja, dostop do naslednjih podatkov:
O fizičnih osebah:
– davčna številka, številke
transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega
prometa,
– osebni podatki: osebno ime,
rojstni podatki, EMŠO, podatki o državljanstvu, naslov stalnega in
začasnega prebivališča, naslov za vročanje (naselje, ulica, hišna
številka in pošta), drugi podatki o fizični osebi (zaposlena ali
nezaposlena; delodajalec, podatek o tem, ali je oseba prijavljena
na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, upokojenec, kmet,
študent, dijak), datum smrti,
– podatki o družini (osebno ime
in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter davčna
številka zakonca oziroma osebe, s katero živi fizična oseba v
življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko
zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z
zakonsko zvezo, osebno ime in naslov stalnega in začasnega
prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihovo davčno
številko),
– podatki o osebah, ki so
pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna številka, osebno
ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za
zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja
pooblastila, podatki o elektronskem certifikatu),
– podatki o kapitalskih
naložbah doma in v tujini, in sicer: firma, sedež in organizacijska
oblika podjetja.
O pravnih osebah, združenjih
oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, in drugih osebah,
ki opravljajo dejavnost:
– davčna številka,
identifikacijska številka, ki jo določi upravljavec poslovnega
registra, šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti
(šifra razreda in podrazreda), številke transakcijskih računov pri
izvajalcih plačilnega prometa in številke deviznih računov v
Republiki Sloveniji in izven Republike Slovenije, davčne številke
in številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega
prometa in številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in izven
Republike Slovenije tudi za povezane osebe, določene z zakonom;
davčna številka, firma oziroma osebno ime, sedež in naslov osebe,
ki vodi poslovne knjige, če se poslovne knjige ne vodijo pri
zavezancu za davek,
– firma oziroma ime, sedež in
naslov (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni
številki, poštna številka, vse potrebne službene in domače številke
telefonov in telefaksov, naslov službene elektronske pošte),
podatki o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se
uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov;
podatki o poslovnih enotah doma in v tujini; podatki o
ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčna številka, ime in
priimek oziroma firma, naslov prebivališča oziroma sedeža, država
prebivališča oziroma sedeža, vrsta in obseg odgovornosti, datum
vstopa in datum izstopa),
– podatki o kapitalskih
naložbah doma in v tujini, in sicer: firma, sedež in organizacijska
oblika podjetja v tujini,
– podatki o osebah, ki so
pooblaščene za zastopanje pravne osebe in druge osebe, ki opravlja
dejavnost (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip
zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve
pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem
certifikatu),
– podatki o postopku prisilne
poravnave, likvidacije oziroma stečaja in o drugi vrsti prenehanja
(datum pravnomočnega sklepa o začetku postopka, datum pravnomočnega
sklepa o koncu postopka in način končanja postopka),
– podatki o statusnih
spremembah.
č) Evidenca o davkih, ki jo
vodi DURS, zagotavlja državnim organom, lokalnim skupnostim in
nosilcem javnih pooblastil, pod pogoji in na način, ki jih
predpisuje davčna zakonodaja, dostop do:
– podatkov iz davčnih napovedi
in iz obračunov davka,
– podatkov iz odločb o odmeri
davkov.
d) Knjigovodska evidenca, ki jo
vodi DURS, zagotavlja državnim organom, lokalnim skupnostim in
nosilcem javnih pooblastil, pod pogoji in na način, ki jih
predpisuje davčna zakonodaja, dostop do:
– podatkov o stanju terjatev in
gibanju terjatev in obveznosti davčnega zavezanca.
9. člen
(tehnični pogoji uporabe in
izmenjave osebnih podatkov)
Tehnične pogoje uporabe in
izmenjave osebnih podatkov predpiše Vlada Republike
Slovenije.
10. člen
(povezljivost na
zahtevo)
(1) Zavod Republike Slovenije
za zaposlovanje ima za potrebe izvajanja obveznega socialnega
zavarovanja in socialnega varstva pravico do dostopa in uporabe
osebnih podatkov iz evidenc iz 6. člena tega zakona ter iz uradnih
evidenc iz 8. člena tega zakona.
(2) Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije ima za potrebe izvajanja obveznega socialnega
zavarovanja in socialnega varstva pravico do dostopa in uporabe
osebnih podatkov iz evidenc iz 6. člena tega zakona ter iz uradnih
evidenc iz 8. člena tega zakona.
(3) Zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije ima za potrebe vodenja postopkov
za priznanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega
zavarovanja pravico do dostopa in uporabe osebnih podatkov iz
evidenc iz 6. člena tega zakona ter iz uradnih evidenc iz 8. člena
tega zakona.
(4) Ministrstvo, pristojno za
delo, družino in socialne zadeve, ima za potrebe vodenja postopkov
za priznanje pravic iz naslova socialnega varstva, starševskega
varstva, družinskih prejemkov ter varstva vojnih invalidov, vojnih
veteranov in žrtev vojnega nasilja pravico do dostopa in uporabe
osebnih podatkov iz evidenc iz 6. člena tega zakona ter iz uradnih
evidenc iz 8. člena tega zakona.
(5) Statistični urad Republike
Slovenije ima za potrebe izvajanja nacionalnega programa izvajanja
statističnih raziskovanj v skladu z zakonom pravico do dostopa in
uporabe osebnih podatkov iz evidenc iz 6. člena tega zakona ter iz
uradnih evidenc iz 8. člena tega zakona.
11. člen
(povezovalni znak)
Za namene enotne opredelitve in
povezave podatkov iz evidenc iz 6. člena tega zakona ter iz uradnih
evidenc iz 8. člena tega zakona se kot povezovalni znak uporabljata
EMŠO in davčna številka za fizične osebe ter davčna in matična
številka delodajalca iz PRS za pravne osebe.
III. EVIDENCE, KI JIH VODIJO
DELODAJALCI
12. člen
(evidence, ki jih vodijo
delodajalci)
Delodajalci vodijo naslednje
evidence v skladu s tem zakonom:
– evidenco o zaposlenih
delavcih,
– evidenco o stroških
dela,
– evidenco o izrabi delovnega
časa,
– evidenco o oblikah reševanja
kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
13. člen
(evidenca o zaposlenih
delavcih)
V evidenco o zaposlenih
delavcih se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju,
vpišejo:
a) podatki o
delavcu:
– osebno ime,
– datum rojstva, če oseba nima
EMŠO,
– kraj rojstva,
– država rojstva, če je kraj
rojstva v tujini,
– enotna matična številka
občana,
– davčna številka,
– državljanstvo,
– naslov stalnega prebivališča
(ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine,
občina, šifra države, država),
– naslov začasnega prebivališča
(ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine,
občina, šifra države, država),
– izobrazba,
– ali je delavec
invalid,
– kategorija
invalidnosti,
– ali je delavec delno
upokojen,
– ali delavec opravlja
dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
– ime drugega delodajalca (in
matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno
delo,
– naslov drugega delodajalca,
pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo (ulica, hišna
številka, poštna številka, kraj);
b) podatki o delovnem
dovoljenju delavca (tujci):
– vrsta delovnega
dovoljenja,
– datum izdaje delovnega
dovoljenja,
– datum izteka delovnega
dovoljenja,
– številka delovnega
dovoljenja,
– organ, ki je izdal delovno
dovoljenje;
c) podatki o sklenjeni pogodbi
o zaposlitvi:
– datum sklenitve pogodbe o
zaposlitvi,
– datum nastopa
dela,
– vrsta sklenjene pogodbe o
zaposlitvi,
– razlog za sklenitev pogodbe o
zaposlitvi za določen čas,
– poklic, ki ga opravlja
delavec,
– strokovna usposobljenost,
potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katero je
delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
– naziv delovnega mesta oziroma
podatki o vrsti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o
zaposlitvi,
– število ur tedenskega rednega
delovnega časa,
– razporeditev delovnega
časa,
– kraj, kjer delavec opravlja
delo,
– ali pogodba o zaposlitvi
delavca vsebuje konkurenčno klavzulo;
č) podatki o prenehanju pogodbe
o zaposlitvi:
– datum prenehanja pogodbe o
zaposlitvi,
– način prenehanja pogodbe o
zaposlitvi.
14. člen
(vodenje evidence o zaposlenih
delavcih)
(1) Evidenca o zaposlenih
delavcih se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene
pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o
zaposlitvi.
(2) Delavec mora delodajalcu
prijaviti spremembe osebnih podatkov iz točke a) prejšnjega člena v
osmih dneh po nastanku spremembe.
(3) Dokumenti s podatki o
delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o zaposlenih
delavcih, in izvirne listine, na podlagi katerih se vpisujejo
podatki v evidenco o zaposlenih delavcih, se hranijo kot listina
trajne vrednosti, ki jo mora delodajalec predložiti na zahtevo
pristojnega organa.
(4) Ob prenehanju dejavnosti
delodajalca prevzame arhiv podatkov o delavcu pravni naslednik. Če
pravnega naslednika ni, arhivsko gradivo prevzame Arhiv Republike
Slovenije.
15. člen
(posredovanje
podatkov)
Delodajalec podatke
iz evidence o zaposlenih delavcih posreduje Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi,
vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Če delavec tega
dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, delodajalec podatke
posreduje najpozneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela
dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Podatke delodajalec sporoči ob
prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih.
16. člen
(evidenca o stroških
dela)
Delodajalec mesečno za vsakega
delavca vpisuje v evidenco o stroških dela naslednje:
a) podatke o
delavcu:
poleg podatkov iz točke a) 13.
člena vpisuje še:
– številko transakcijskega
računa, na katerega se izplačujejo plače in ostali
prejemki;
b) podatke o plačah in
nadomestilih plač, ki bremenijo delodajalca:
plača za tekoči mesec,
izplačana v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o
zaposlitvi:
– bruto plača za delo s polnim
delovnim časom,
– bruto plača za delo s krajšim
delovnim časom od polnega,
– bruto izplačila za delo preko
polnega delovnega časa (nadurno delo),
– bruto nadomestila plač, ki
bremenijo delodajalca;
zaostala izplačila in
nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca, izplačana v skladu s
kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi:
– bruto zaostala izplačila in
nadomestila plač;
izredno izplačilo (izplačilo po
drugih osnovah, ki ne predstavlja redne mesečne plače):
– bruto izplačila na podlagi
osebne delovne uspešnosti,
– dodatna denarna izplačila iz
naslova uspešnosti poslovanja;
neto plača (za mesec poročanja,
za zaostala izplačila, nadomestila plač in za izredna
izplačila):
– plača,
– zaostalo
izplačilo,
– nadomestilo plače,
– izredno izplačilo;
c) podatke o drugih stroških
dela:
– povračila stroškov v zvezi z
delom,
– regres za letni
dopust,
– jubilejna nagrada,
– dodatna plačila, namenjena
socialni varnosti delavcev,
– plačila za prostovoljno
pokojninsko zavarovanje,
– solidarnostna
pomoč,
– odpravnina,
– stroški izobraževanja
delavcev,
– davki na izplačane
plače,
– ostali stroški
dela;
č) podatke o zakonsko določenih
prispevkih za socialno varnost za posameznega delavca:
prispevki v breme
delodajalca:
– plačani prispevki za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– plačani prispevki za
zdravstveno zavarovanje,
– plačani prispevki za
starševsko varstvo,
– plačani prispevki za
zaposlovanje;
prispevki v breme
zavarovanca:
– plačani prispevki za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– plačani prispevki za
zdravstveno zavarovanje,
– plačani prispevki za
starševsko varstvo,
– plačani prispevki za
zaposlovanje.
17. člen
(vodenje evidence o stroških
dela)
(1) Evidenca o stroških dela se
začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o
zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o
zaposlitvi.
(2) Dokumenti s podatki o
delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o stroških dela, se
hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo mora delodajalec
predložiti na zahtevo pristojnega organa.
(3) Ob prenehanju dejavnosti
delodajalca prevzame arhiv podatkov o stroških dela pravni
naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo
Arhiv Republike Slovenije.
18. člen
(evidenca o izrabi delovnega
časa)
(1) Delodajalec
dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega
delavca naslednje podatke:
1. podatke o številu
ur,
2. skupno število
opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim
delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega
časa,
3. opravljene ure v
času nadurnega dela,
4. neopravljene ure,
za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z
oznako vrste nadomestila,
5. neopravljene ure,
za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij
ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
6. neopravljene ure,
za katere se ne prejema nadomestilo plače,
7. število ur pri
delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s
povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje, z oznako vrste statusa,
8. čas prihoda na
delo in odhoda delavca z dela,
9. izraba in
obseg izrabe odmora med delovnim časom,
10.9.opravljene ure v drugih posebnih
pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti
opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela,
dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve
delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno
pogodbo),
11.10.opravljene
ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno
prerazporejenem delovnem času in
12.11.tekoči
seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno
referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in
za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek lahko delodajalec, ki evidence o izrabi delovnega
časa ne vodi elektronsko, podatek iz 12. točke prejšnjega odstavka
vpisuje tedensko.
(2) Ne glede na prejšnji
odstavek lahko delodajalec podatke iz 9. in 11. točke prejšnjega
odstavka vpisuje mesečno.
19. člen
(vodenje evidence o izrabi
delovnega časa)
(1) Evidenca o izrabi delovnega
časa se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene
pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o
zaposlitvi.
(2) Dokumenti s podatki o
delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega
časa, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo je delodajalec
dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa.
(3) Ob prenehanju dejavnosti
delodajalca prevzame arhiv podatkov o izrabi delovnega časa pravni
naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo
Arhiv Republike Slovenije.
(4) Delodajalec
delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega
časa, ki se nanašajo nanj. Delodajalec delavca pisno obvesti o
podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do
konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po
elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in
uporabo nalaga delodajalec ali katerega
uporabo dogovorita. Delavec lahko od delodajalca enkrat
tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o
izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve iz prejšnjega stavka
se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o
izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.
(5) Delodajalec
evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi
katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki,
hrani na sedežu oziroma ali
na kraju opravljanja dela delavca.
(6)
Obveznost delodajalca voditi evidenco o izrabi delov nega časa ne
velja za poslovodne osebe.
19.a člen
(obveznost elektronskega vodenja
evidenc)
(1) Delodajalec dve
leti vodi evidenco o izrabi delovnega časa elektronsko, če mu je
bila:
1. pravnomočno
izrečena globa na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka
217.a člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13,
78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US,
22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21
– odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1),
ki se nanaša na prekrške iz 5., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. ali
15. točke prvega odstavka 217.a člena ZDR-1, ali
2. pravnomočno
izrečena globa na podlagi prvega, drugega, tretjega, četrtega ali
petega odstavka 23. člena tega zakona.
(2) Delodajalec
začne voditi evidenco na način iz prejšnjega odstavka v treh
mesecih od pravnomočnosti odločbe.
(3) Naknadna
sprememba podatka elektronske evidence iz 18. člena tega zakona
mora vsebovati tudi razlog spremembe in čas vpisa spremembe, ki ga
zagotavlja delodajalec.
19.b člen
(predlog za uvedbo elektronskega
načina vodenja evidence)
(1) Sindikat pri
delodajalcu, če ta ni organiziran, pa svet delavcev oziroma
delavski zaupnik, lahko poda pisni predlog delodajalcu za uvedbo
elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa.
Delodajalec mora predlog obravnavati in se do njega opredeliti v 30
dneh od prejema.
(2) Če delodajalec
zavrne predlog iz prejšnjega odstavka, mora svojo odločitev pisno
utemeljiti, o zavrnitvi predloga pa hkrati pisno obvestiti tudi
inšpektorat, pristojen za delo. Predlog iz prejšnjega odstavka se
lahko znova poda po preteku enega leta od pisne utemeljitve
zavrnitve predloga.
(3) Delodajalec, ki
ugodi predlogu za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o
izrabi delovnega časa iz prvega odstavka tega člena, mora začeti
voditi evidenco o izrabi delovnega časa elektronsko v treh mesecih
od poteka roka iz prvega odstavka tega člena.
(4) Naknadna
sprememba podatka elektronske evidence iz 18. člena tega zakona
mora vsebovati tudi razlog spremembe in čas vpisa spremembe, ki ga
zagotavlja delodajalec.
19.c člen
(obveščanje in seznanitev
delavca o podatkih iz evidence)
(1) Za izpolnitev
obveznosti podaje pisnega obvestila o podatkih iz evidence o izrabi
delovnega časa za pretekli mesec iz četrtega odstavka 19. člena
tega zakona se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do
evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja
delodajalec.
(2) Delavec
neposredni elektronski dostop iz prejšnjega odstavka in četrtega
odstavka 19. člena tega zakona uresničuje brez prisotnosti
delodajalca.
20. člen
(evidenca o oblikah
razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri
delodajalcu)
(1) Evidenca o oblikah
reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje
naslednje podatke o stavkah:
a) podatke o
delodajalcu:
– ime delodajalca,
– naslov
delodajalca,
– matična številka delodajalca
iz PRS,
– davčna številka
delodajalca,
– šifra dejavnosti delodajalca
po SKD,
– ime kolektivne pogodbe in
šifra,
– število
zaposlenih,
– šifra proračunskega
porabnika;
b) podatke o organizatorju
stavke:
– naziv organizatorja
stavke;
c) podatke o stavki:
– število delodajalcev, pri
katerih je stavka potekala sočasno,
– število delavcev, ki so
neposredno sodelovali v stavki,
– število delavcev, ki so
posredno sodelovali v stavki,
– razlogi za stavko,
– ali so bile pred začetkom
stavke uporabljene druge oblike razreševanja delovnih sporov
(pomirjanje, arbitraža),
– trajanje stavke,
– število izgubljenih delovnih
dni,
– ocena stroškov, ki jih je
zaradi stavke utrpel delodajalec,
– ocena rezultatov
stavke.
(2) Evidenca o oblikah
razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje
naslednje podatke o arbitražah delovnih sporov:
a) podatke o
delodajalcu:
– ime delodajalca,
– naslov
delodajalca,
– matična številka delodajalca
iz PRS,
– davčna številka
delodajalca,
– šifra dejavnosti delodajalca
po SKD,
– ime kolektivne pogodbe in
šifra,
– število
zaposlenih,
– šifra proračunskega
porabnika;
b) podatke o sindikalni
organizaciji ali skupini delavcev ali delavcu, ki je stranka v
delovnem sporu:
– ime sindikalne
organizacije,
– naslov sindikalne
organizacije,
– število delavcev, ki so
stranke v delovnem sporu;
c) podatke o arbitražah
delovnih sporov:
– vrsta delovnega
spora,
– razlogi za delovni
spor,
– ali je bil delovni spor rešen
s pomočjo arbitraže.
21. člen
(posredovanje podatkov o
oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri
delodajalcu)
(1) V sedmih dneh po koncu
stavke ali arbitraže delovnega spora mora delodajalec, pri katerem
je stavka ali arbitraža delovnega spora potekala, poslati podatke
iz evidence o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri
delodajalcu Statističnemu uradu Republike Slovenije, ki zbira in
obdeluje podatke o stavkah in arbitražah delovnih sporov na ravni
države.
(2) Delodajalec pošlje podatke
iz evidence o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri
delodajalcu na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za
delo.
IV. NADZOR
22. člen
Nadzor nad izvrševanjem določb
tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvaja organ,
pristojen za inšpekcijo dela.
V. KAZENSKE DOLOČBE
23. člen
(prekrški v zvezi z vodenjem
evidenc)
(1) Z globo od 1.500
do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki:
– ne vodi, hrani ali
posodablja evidenc iz 12. člena tega zakona v skladu s 4. členom
tega zakona,
– v evidencah iz 12.
člena tega zakona navede neresnične, nepravilne ali nepopolne
podatke (5. člen),
– uporabi podatke iz
evidenc iz 12. člena tega zakona za druge namene, kot so določeni v
skladu s 1. in 5. členom tega zakona,
– ne predloži
podatkov iz evidenc iz 12. člena tega zakona v skladu s 14., 15.,
17., 18., 19. in 21. členom tega zakona,
– delavca pisno ne
obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa v skladu s
četrtim odstavkom 19. člena tega zakona,
– ne hrani evidence
o izrabi delovnega časa ali dokumentacije, na podlagi katere se v
evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki v skladu s petim
odstavkom 19. člena tega zakona.
(2) Z globo od 300
do 8.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 150
do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 150
do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem
organu ali v lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena.
(5) Z globo od 150
do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba v državnem organu ali
drugi organizaciji z javnim pooblastilom, ki za potrebe tega zakona
ne zagotovi dostopa ali vpogleda v podatke iz evidenc, določenih v
petem odstavku 4. člena tega zakona.
23.a člen
(prekrški v zvezi z elektronskim
načinom vodenja evidence o izrabi delovnega časa)
(1) Z globo od 3.000
do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki:
– ne vodi evidence v
skladu s prvim in drugim odstavkom 19.a člena tega
zakona,
– se ne opredeli do
predloga sindikata pri delodajalcu oziroma sveta delavcev ali
delavskega zaupnika za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence
o izrabi delovnega časa v skladu s prvim in drugim odstavkom 19.b
člena tega zakona,
– ne obvesti
Inšpektorata Republike Slovenije za delo o zavrnitvi predloga za
uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega
časa v skladu z drugim odstavkom 19.b člena tega zakona,
– ne začne voditi
evidence v skladu s tretjim odstavkom 19.b člena tega
zakona,
– ne vodi evidence o
izrabi delovnega časa elektronsko v skladu s tretjim odstavkom 19.a
ali četrtim odstavkom 19.b člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.500
do 8.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 300
do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300
do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem
organu ali v lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena.
23.b člen
(višina globe v hitrem
prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega
zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je
višji od najnižje globe, določene s tem zakonom.
VI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
24. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona
se preneha uporabljati Zakon o evidencah na področju dela (Uradni
list SFRJ, št. 17/90).
25. člen
Minister, pristojen za delo,
izda predpis iz prvega odstavka 3. člena tega zakona najkasneje do
1. januarja 2008.
26. člen
(1) Izvršilni predpis iz 9.
člena tega zakona Vlada Republike Slovenije sprejme do 1. januarja
2007.
(2) Način, obliko in vsebino
poročanja, ki bo omogočalo spremljanje podatkov iz evidence o
stroških dela iz 16. člena tega zakona, določi minister, pristojen
za finance, najkasneje do 1. januarja 2008.
(3) Minister, pristojen za
delo, določi obrazec iz drugega odstavka 21. člena tega zakona
najkasneje do 1. januarja 2007.
27. člen
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in
socialne varnosti – ZEPDSV-A (Uradni list RS, št. 50/23) vsebuje
naslednjo končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA
DOLOČBA
8. člen
(uveljavitev obveznosti
elektronskega vodenja evidenc)
Obveznost
elektronskega vodenja evidenc iz novega 19.a člena zakona se
uporablja za prekrške, storjene po uveljavitvi tega
zakona.
9. člen
(uveljavitev in uporaba
zakona)
(1) Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi
uveljavitvi.
(2) Do začetka
uporabe tega zakona se uporablja Zakon o evidencah na področju dela
in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06).
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in
socialne varnosti – ZEPDSV-B (Uradni list RS, št. 24/25) vsebuje
naslednjo končno določbo:
KONČNA
DOLOČBA
4. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.